St. 250 Milina pla&r -"^ž^ti črniti cm U im -U.. •vojih potrebah! Uredba uprave naših občin je važen del našega manjšinskega vprašanja. Vsaj tu naj bi imela narodna manjšina svojo pravno organizacijo v obrambo svojih pravic! Razumljivo je torej, da smo z zadoščenjem pozdravili odločitev vlade za razpis občinskih valitev. Nekako oddahnili smo se v nadi, da bodo naše občine odrešene iz dosedanjega stanja, ko so jih upravljali ljudje, ki niso imeli ne pravega razumevanja za koristi občine, pa tudi ne volje, da bi bili odločni zaščitniki teh koristi. Pa tudi tam, kjer so še obstajali izvoljeni občinski z.astopi, so bili ti vezani na rokah in nogah, da niso itiogli vršiti svoje važne naloge, ker jim je ob vsakem poizkusu za varovanje bodi materijalnih, bodi etičnih koristi občinarjev pred samovoljnostjo državnih upravnih organov grozil Damo-klejev meč — komisarja, ki razume svojo nalogo tak^, da služi le višjim silam, obenem pa z vso svojo uredboi občinske uprave obremenja občino financijera tako, da naše siromašne občine absolutno ne morejo zmagovati tega bremena. Tenu za naše občine in njih potrebe in koristi pogubnem stanju bo sedaj konec — tako se je nadejalo naše ljudstvo. Sedaj pa je opravičena bojazen, da bo kruta pre-varjeno v tej svoji nađi. Po vsem tem, kar se je zgodilo pri občinskih volitvah v občini Marezige, se bojimo opravičeno, da nam to, kar nam daja ena roka z razpisom občinskih volitev, hoče vzeti tapet druga roka — pritiska na volilce In volilnih mahinacij! Ves urad — predsednik, podpredsednik, skrutinatorji —, ki je vodil volilni čin, je bil v Marezireu| „umdata u končen-ila ves načrt, ki je moral dovesU doL^ Tia<]0 _ Jriiković predsedniki padajo zmage«! To še posebno tudi zato. ker|it0ncentradjske vlade? — Samostojni! PRAGA, 17. V vzhodnočeškem mestu o vedeli, da bodo imeli na svoji strani demokrati osamljeni Nova Bidžova je bilo te dni na svečan na- pomoč sile, proti kateri je naš človek eno-, BEOGRAD 17. (Izv.) Danes so se nada- ........ slavno obnemogel! ljevala posvetovanja za sestavo nove Naša državna uprava ima pn>bčmsfah * Navoru so se mudili Ninčič, Jo- volitvah le to priliko, da pripomore do_______^ „it««.,«. pomirjenja našega ljudstva. Vsaj ob tej čin otvorjeno Jiraskovo gledališče, ki je bilo adaptirano iz starega gledališkega poslopja. Z otvarjanjem novih čeških gledališč več straneh mesta Canton je izbruhnil požar. Domneva se, da so zanetili požar vojaki generala Sun Yat Sena. Glasom poslednjih poročil je bil požar pogašen v enem dnevu. Obstoja bojazen, da je zahteval požar tudi več človeških žrtev. Materijalna škoda se ceni na 7 milijonov dolarjev. Zbor prostovoljcev je bil popolnoma poražen. Angleži aretirajo sumljive kitajske generale PARIZ, 17. «New York Herald» je prejel iz Shanghaija: Angleži so aretirali i'? f r^^ir^Ie ciisko vlado. hla k mnenju da p ,e poimr,en,e nase 'Kd;kli , sprejeti idejo kon- narodne man,š«ne. ^var-brez vsake p^ I ^ ^ Sedaj nastaja le vpra- membnosti, da H |e vol,alsanje, komu bo kralj po'veril mandat. PJo-bnga, da so p vse besede o ,, VJ^Ć je svetoval kr^ju. naj da nalog za ž,t,u in normalizaciji razmer le prazne J Trilkoviću. Pašić , fraze brez vsake vsebine. Naši vladni1 ^ pa-i a jo nemška gledališča v Čehoslovašičl generala Hson, šest generalov Kjang ^ -itcA-r>nro^o fitian^r.^ tož^n^o i* ■ Kjanga in več drugih višjih ciicirjetv. Ofi- cirji so bili odvedeni na policijo ter so bili zaslišani od italijanskega konzula, načelnika diplomatskega zbora v Shanghaiju. Po zaslišanju so bili izpuščeni na svobodo. Nad njimi se izvaja stroga kontrola. O tem je bil obveščen tudi diplomatski zbor v Peking u. List «New York Herald» dostav- r»AĐT-7 -.i t ' i- • r» ■ • !iaf da je bila navedena aretacija izvršena PARIZ, 17. Listi objavi,a,o: Poga/an,a, radi Uga kcr SQ ofidrji ljali ust ■ se pnceia v Moskvi z ameriško ki bi predvsem škcdija v 0fsr0mni mcri za i interesu velesil na Kitajskem. Meščani Cantor.a napadajo vojake AmsrišHi Kapital v S3v]:tsKi Rurji Sovjeti oddajajo Amerikancem rudnike v zakup ki iraze orez vsaKe v^mn^ .sprejeti mandata za sesUvo končen- so P^v^viza™ mozje na, vsa, ob te, priliki pokaže^ da - . £ d kcr še vedno da bo skup.no Hairiman, katera se poteguje je tako mnenje o nph "u1 prejel mandat za sestavo homogene radi- ^esijo rudnikov mangana v Tkitaon izda>o energične ukrepe, da se tsmo f>y » i ■- T , p . .. j® . . nre:ei Lreorgiji, so vzbudila v sirsi ruski javnosti činske volitve vrrile strogo zakonito, d^i Trifk^ič ^ j veliko pozornost. Te rudnike so izrabljali j LONDON, 17. Agencija Reuter dobiva iz bo ljudstvu zagotovljeno n^zor-tvo "s^^ste^ demokrati,'zlasti njihov na-!ž^ Ncmci l;.191®- a polagoma: Cantona: Poraz zbora dobrovoljce v je v volilnim činom ter da bodo mo® i nesi _ » p»-iKir-f>v>o c«. ^o]^. ra? [sporazumeti s Francozi m Angleži v svrho prvi vrsti povzročila velikanska eksplozija, voHM svobodno in od nikogar «mrano ker^izkliuče^TS v^ke^ komW- i skupnega izkoriščanja. j ki je razrušila mnogoštevilna poslopja. Za- izraziti sve^o volio! Kajti le v svobodno \ > ' posebno b5 ^ na ja3no| Sedaj pa hoče ameriška skupina Har- pamovati je več mrtvih in ranjenih. Raz- TŽ^TČTtZ Secle vprašanja skupnega Sastcpa z Vadi- i ™ dobiti izključno pravico do nave- " zaščito in izraz volje občinarjev, da jun ^ ^^ ^ ^^^ ne j denih rudnikov. V to svrho se je obrnila stoji na čelu izvoljen župan, ne pa kak -- - . . ------------------^ usiljeni komisar. Pred ustsmulttfl" nwe rarlamen-torne skupine? RIM, 17. Polemika o resoluciji desne struje liberalne stranke se nadaljuje. Opozicijski tisk je mnenja, da ni mogoče več govoriti o edii*s«tvu stranke ko si je enkrat nisli resno na volitve, ker niso- potrebne. Tef*a mnenja je tudi Jovanović. Narodna skupščina se sestane jutrL Na mesto do gecrgijske vlade naravnost do sovjetske vlade v Moskvi. Nemčija in Anglija protestirata praii sovjetski Rusiji, ki' dnevnem redu je določitev dneimega reda..hoče oddati Amerikancem rudnike v za- nacemiKa viaQe DreaseaniKa aireKtorna Prihodnja seja se bo vršila v pondeljek. | kup, ne meneč se za potrebno privoljenje ^^I pZo de Ri^rT vrho^ega ^- M t ___J . 1__1__*1____ _ __i r\roic«nh Ho fii.-»«iriov I o tv liTi c/MnatcLro ... ____° * . jarjeni meščani so radi tega napadli vojaške oddelke ter pobili več vojakov. MAROŠKO BOJIŠČE General de Rivera vodi vojaške operacije MADRID, 17. Kraljevi dekret, ki imenuje načelnika vlade in predsednika direktorija Na dnevnem redu bo bržkone volitev predsednika. Radić hoče ▼ inozemstvo BEOGRAD, 17. V političnih krogih se ; prejšnjih delničarjev. Ta poteza sovjetske Ru?He krši brezdvomno rapallsko pogodbo. Rusi pa menijo, da bi eksploatacija veljnika Španskih čet v Maroku, pravi med drugim: Položaj na maroškem bojišču je zahteval, da se poda predsednik direktorija v Maroko ter nadzoru;« vojaške operacije. Po- : rudnikov t>o ameriškem kapitalu olajšala ložaj protektorata se je znatno zboljšal, a kljub struja v stranki osnovala lastno parbm^n- pozno zvečer potrjuje vest, ki se je včeraj priznanje Rusije de jure s strani Zedinjenih i temu je prisotnost de Rivere na bojišču še tarno skupino in se izjavila za poipolno'razširjevala po Beogradu, da je Stjepan 1 - ----— :—1---A:~:----- neodvisnost od vodstva stranke glede izvajanja poslanskega mandata. «Mondo» z nezadovoljnostjo ugoitavlja, da niso liberalci-desničarji nastopili proti prostovoljni milici. «Informatore della S*ampa» poroča, da se je našla skupna podruga za ustanovitev nove parlamentarne skupine, h kateri hi pristopili faši-stovski disidenti, bojevniki, vojni pohabljenci in nekateri poslanci. ki niso uradno vpisani v liberaln-o stranko. Ta skupina ne bo stalno v o^o-ziciji amp^k ho zavzela stališče do vlade od časa do časa.. Pr'ses t mlHre»Wm fn Milanu Mi!ica priseže kakor redna arkada RIM, 17. Pred dnevi so* se raznesle ve>ti. priznanjem sovjetov. da se zbere 28. t. m. na dan orisege 90 tisc/č črnih srajc v Milanu in 80 tisoč v Rimu. List «Tribuna» popra'vlja o:.iioma spo-polnfuje te vesti tako-le: «Obredom prisede v Mrlairu bo prisostvoval tudi Mussolini. Prisega se izvrši v mestnem parku. V* Milan prispe samo 68P0 črnih srajc. Istočasno se zbere v Rimu približno 7100 vojakov milice. Kakor znano, se izvrši istega dne ob isti uri zaprisega milice tudi v ostalih mestih Italije. V vseh mestih bocl> zaprisežene cerimonije enake. Svečanosti bo wodil najvišji oficir milice ter bo čital zbranim črnim srajcam prisego, ki je ista, kakor prisega armade*. Kralj v Turinu Radić zaprosil za potne liste za inozemstvo zase in za vso svojo družino. Vest je zbudila naravno veliko senzacijo. Valutna borza ▼ Novem Sadu BEOGRAD, 17. S 1. novembra se otvori na novosadski borzi trgovanje z valutami. Francija želi sporazuma z Rusije Vsebina francoske spomenice, ki se odpošlje v Moskvo PARIZ, 17. Komisija zunanjih zadev je zaključi i a svojo peto sejo ter je izročila pisarni ministrskega predsednika poročilo g ede priznanja sovjetske Rusije. Komisija se vnovič sestane jutri, da prouči še ostala podrobna vprašanja, ki so v tesni zvezi s držav. vedno potrebna. Ker je višji komisar Aizipuru odstopil, ;e potrebno, da prevzame tudi njegovo mesto vrhovni poveljnik de Rivera vsaj za dobo, dokler se položaj v Maroku popol- Giaj-cm lista «Journal* obsega spome- Novo ime za južno Rusijo. MOSKVA, 17. Agencija Rosta poroča: Na podlagi izvrši'neča ukaza sovjetov se bo od- i . ..„.». r, .. i * j c • notna normalizira, s!ej ju?ni ael Kusi;e imenoval uradno «beverni Kavkaz*. Spanci napadajo. Poplava V Rusri I MADRID, 17. Uradna poročila iz Maroka MOSKVA. 17. V pokrajini Nikolajevsk pravijo, da se je v bližini mesta Tetuan utaje narasla reka Amur ter poplavila dve, boril močan_ oddelek upornikov. Čete gene- 1 . r, , . „h /-i irala Lastro Uironese so včeraj izvršile koncen- vasi. Poplava je povzročila veliko'gospo- j tr^,n napad na upornikei ki so se morali oarsko škodo. Stinsto oseb ,e zgubilo ziv-■ umakniti iz utljenih postojank. Nad sto mrtvih ljenje. _________ I je pustil sovražnik na bojišču. Izgube Špancev so neznatne. Sp-aaci rabijo denar za armado ▼ Marokn. MADRID, 17. Jutri se objavi dekret, ki pooblašča finančnega ministra, da izda za-L!a*dne obveznice v znesku 1 milarde in 275 Liberalci In Konserostlucl v boju proti Monaldu MacDcnald bo prisiljen podati ostavko LONDON, 17. Ako se bo volilni boj raz- miii[or\ov Pez?l Tt.visu°ka vsota s.e uPorabi .. i j i . i i t - V- t za krit e stroskov, ki lin ima vojaška uprava vi,al v dosedanji smeri, ne bo laburistična ______„ m___i... stranka dosegla uspehov, ki jih je priča- nica, ki se odpošlje v Moskvo, sledeče kova,! sedanji ministrski predsednik Mac-točke: Golo priznanje sovjetov^ povabilo Donald. Med liberalci in konservativci ni k vzpostavitvi normalnih odnošajev med bil dosežen sicer uraden sporazum med Ru-sijo in Francijo in željo, da pre ei ■ 100 Usač zlatih frankov raz. lavska strada izšla iz bo,a šibkejša po pisanc nagrade( dasiravno je znašala pot ko-številu mandatov. Nasprotno, splošno pre- maj 40 km in se je polet vršil v najugodnejših vladuje mnenje, da bodo laburisti pridobili atmosferičnih okoliščinah. nekaj mandatov, morda kakih 10 na račun Od tedaj se je letalstvo z veliko naglico liberalcev, ker so se na volitve že del j izpopoln evalo. Svetovna vojna mu je dala ve- časa pripravljali; toda nikakor ne bodo'iik impulz. In danes se nič ne čudimo, ko be- dosegli uspeha, ki so ga prvotno pričako- I rei_no; zainorejo letalci preleteli tisoč in še vali. Vsekako je gotovo, da ne bo laburi- j kilometrov, ne da bi pristali na zemljo. ,.„ . , ' 1 1 - 31 m- 1 I Nekaj mesecev je jedva minilo, odkar so ame* shena stranka mti zdaleč^nadkriljevala | rikan'ski jeta]ci prircdiii polct okoli svet3i ki se :e popolnoma posrečil. Medtem ko je ves svet tekmoval uspešno pri izpopolnitvi aparatov slonečih na principu «težjih od z.raku», si je zrakoplovstvo, ki temelji na principu «lažji od zraku* razmeroma polagoma priborilo priznanje. Nemški grof Zeppclin se je lotil z vso ljubeznijo in energijo dela, da dokaže svetu, da je tudi zrakoplov možno izpoplniti do varnega sredstva. Dobro se svet spominja, kako težavna so bila pota Zeppelina. Koliko zrakoplovov se mu je ponesrečilo, tako da se je zdelo, da propade Zeppelinova ideja. Toda tudi njegovo idejo je baš vojna rešila. Tedaj je dobil Zeppelin in poiem njegovi nasledniki velikanska sredstva na razpolago. In v kratkem so nemški Zeppelini sipali grozo in smrt nad Parizom in Londonom. S tem pa so podžgali nasprotnike, da so se začeli Holj zanimati za zrakoplovstvo, vendar pa je ostalo Nemcem 'prvenstvo na tem polju. Žalostno je, da je bila vojna tista, ki je dala takšen impulz letalstvu splofo. In v teh dnevih ko slavi človeški um in človeški pogum takšen triumf o posrečenim poletom zračne ladje, ki nosi zdaj že slavno ime «Z. R 3.» mo- konservativne stranke, o kateri trdijo, da se okrepi za 20 mandatov. Iz tega je razvidno, da bodo liberalci izgubili nekaj mandatov. Sicer pa niso izključena presenečenja; tako ni n. pr. ni kdo pričakoval, da bodo laburisti pri zadnjih volitvah dosegli toliko mandatov. Zdi se, da se razmerje med posameznimi strankami v bistvu ne bo izpremenilo. Potemtakem ne bo preostajalo MacDo-naldu drugega kakor da poda ostavko po volitrvah; kajti liberalci so mu že dovolj jasno povedali, da ga ne bodo več podpirali. Na to se MacDonald že pripravlja in naznanja tudi že svoj program za čas opozicije proti liberalno-kociservativni vladi. Nettonska vojno no Kitajskem Vojaki generala Sun Yat Sena sežigajo mesto Kanton pspretfki bi bili mogoči, Če bi se energije človeštva, trporabiie za pozitivno konstruktivno delo. Po pravici se Nemci vesele uspešnega poleta nemškega Zeppelina, njihov ponos je upra-tvčen. Znjkni pa se mora veseliti vsakdo, komur je za napredek človeške kulture. Mimogrede naj omenimo, da so že 1. 1919. Angleži preleteli ocean iz škotske do New-Yorka in nazaj, toda tedaj je šel ta dogodek «imo nas skoraj neopaženo. Zakaj pa se vse zanima za sedanji polet, dasi ni prvi te vrste! Prvič je treba omeniti, da je ta zrakoplov največji kar jih je izšlo iz delavnice v Frie-drichshafenu, drugič so dolge priprave in pričakovanja napravila toliko reklame in hrupa, da je splošno zanimanje za ta polet rastlo z vsakim dnem, ki se je bližal uri odhoda. In tretjič je bila gotovost poveljnika in pilotov tako trdna, da je zadivila dvomljivce in strahopetce. Z napetostjo so pričakovali posebno Nemci, tična sredstva. Poleg najnovejše iznajdbe radio telegrafi je in raaioteiefonije bodo zračna prometna sredstva skrčila še tako velike daljave na minimum. Umevno je, da je ta uspeh Nemcev zbudil tudi politične odmeve. Nemci skušajo izrabiti ta dogodek kar največ. Zainteresirati hočejo posebno prekomorske dežele za nemško kulturo in veličino. Nič več nočejo slišati, da bi se razdrli hangarji in delavnice v .Fridrichs-hafenu. sklicujoč se na splošno kulturno vrednost onih naprav. Toda čimbolj raste v Nemcih pogum in ponos, tembolj so Francozi razdražljivi. Bolj kakor nikdar poprej zahtevajo, da morajo Nemci izpolniti vse točke versailleske pogodbe. Gotovo je, da bodo vztrajali na tem, da se podro zrakoplovske naprave ob Ženevskem jezeru. Oni se ne morejo navduševati ob sedanjem uspehu «Z. R. 3», katerega predniki so metali bombe na njihova mesta. Pri vsem navdušenju in ponosu, ki ga Nemci kažejo ob tej priliki, pa je mnogo pelina vmes. ali bo izid potrdil samozavest poveljtrkov. In «Z. R. 3» je odplul v Ameriko, da se izroči šlo je vse po načrtu do konca potovanja. j ameriški vladi na račun vojne odškodnine. L. 1492. je rabil Kolumb iz Portugalske v ; Niti lepa vsota 2 in pol milijona dolarjev, ki Ameriko 70 dni, «Z, R. 3» je rabil za nekaj ! se sedaj odšteje od Ameriki dolžne kvote, daljšo pot 80 ur, torej približno toliko ur, ko- ne more stvari olepšati. Vojna odškodnina je iikor Krištof Kolumb dni. Kdo bi se upal kaj j pač simbol vojaškega poraza na zapadni takega sanjati še pred 20. leti! j fronti, je simbol poloma nemškega šovinizma. Ravnokar posrečeni polet črez Atlantski ; Skoraj se zdi, da so -Nemci napravili preveč ocean bo silno vplival na razvoj letalstva in i reklame, ker so se dotaknili nekih občutljivih zrakoplovstva. Bližamo se naglih korakov ! ?trun doma in v inozemstvu. Politična eksploa-dobi, ko postanejo letala in zrakoplovi prak- 1 tacija tega dogodka bi se utegnila ponesrečiti. DNEVNE VESTI Krajani) rešavajo bodoči odnosa ji med Itali-janstvom in Slovanstvom! Mi ne kričimo, ne protestiramo, ne ščuvamo. Naš narod molči, opazuje in ne pozabi in tudi Gentileja ne bo nikdar pozabil! ških družin omenjenih društev; ob 16. tekma obeh ženskih družin. Moška duima hazene mlad. društva «Prosveta je ob priliki svojega prvega nastopa igrala proti močni moški družini hazene športnega kluba «01ymp» iz Opatije. Zato je gotovo« da bodo tekme v nedeljo vsekakor zanimive in se jih bo občinstvo udeležilo v velikem številu. Zveza telovadnih društev opozarja telovadce na današnji sestanek. «Zora.» V nedeljo ob 6. uri zjutraj na igrišču sledeči: Boris Plesničar, Hrovat« Boik, Blokar, Slak, Mlado van, Šuligoj, Milič, Hrast, Eržen, Saftič, Mladovan U, Gaspari, Zafred, Gruden in rezerve. Kdor manjka zapade eksemplarni kazni. — Načelnik. Hazena. Ob isti uri v nedeljo običajni trai-ning. — Načelnica. — V pondeljek ob 20.30 odborova seja. Iz tržaškega iivlienla Žalosten konec mlekarja. — Se obesil ▼ stranišču. Odurno smrt si je izbral 50-letni mlekar Andrej Glavina, stanujoč v ulici Set-tefontane št. 24. Mož se je preživljal s tem, da je dobavljal gospodinjam na dom mleko, ki so mu ga pošiljali z dežele. Med njegovimi odjemalkami je bila tudi gospa Uršula Ger-ščak, stanujoča v ulici XX. Settemlbre št. 60. Iz neznanega vzroka je mlekar v zadnjih dneh pustil svoje odjemalce na cedilu. Zato se je sinoči Gerščakova malce začudila, ko ji je Glavina zopet prinesel mleko, posebno ker je mož prišel v spremstvu svojega 18-let- trgatvijo je bila cena od 150—170 in tudi 175 PRODAJALKA za slaščičarno, se išče. Po-lir. Tudi * Vinarska zadruga«, ki je rešila toliko nudbe pod ^Prodajalka. na upravništvo. kmetov iz stiske ob lanski trgatvi s tem, da ;__133-1 je spravila vino v svojo veliko klet, je pro- DC„C , . , . A dala vse vino. Želimo ji tudi letos nafcoljše MLEKARSKE stroje za popoln obrat proJ-uspehe. Pri»inti moramo, da so nam naše i Mlekarska zadruga v Zagorju pri St. Pet Priznati moramo, da so nam naše gore ostale v preteklem let-u zveste; od nas ^ena po dogovoru, je šlo namreč veliko vina v Cerkno, Tolmin,. Marinčic, Zagorie. posebno pa v Idrijo. Priporočamo se jim tudi TRGOVSKA za to leto Vpraša se pri ru. Ivanu 1320 Književnost in ume^est Zgodovina umetnosti pri Srbih, Hrvatih in Slovencih. Spisal dr. Josip Mal; izdala in založila Nar, galerija, Ljubljana 1924. Str. 141, slik 69 na prilogi: SO; z lesorezom Bo. Jakca na ovitku. V tej prepotrebni knjigi je zbran zgodovinski i materijal z izredno vestnostjo in pregledno setavljen v učebnik jugosiovenske umetne zgodovine. Z ozirom na različne kulturne upli- : ve in na neenake razvojne poti, je razdeljena POMOČNICA, ves»ča v vseh strokah trgovine, pridna in poštena, išče službe. Naslov pri upravrištvu. 1288 MODNA krojaška akademija v Ljubljani, Židovska 5, Slovenija, ima vsaki mesec tečaje za krojače, šivilje in nešiviljc. Kroj pristoja brez poskušnje je strokovno preizkušen. Vreže se obleka ali damski kostim-iz 2.60. Je zelo razumi,ivo, lahko se tudi nešnilja tekom tečaja perfektno nauči krojiti. Akademija razpošilja najmodernejše kroje po meri in v serijah in najnovejše damske in modne liste. Vpisovanja vsaki čas. 1321 snov na sledeče glavne skupine: 1) Sloven.ja in 2) Hrvatska, ki sta od pokristjanjenja v toku BABICA, diplomirana, sprejema noseče od zapadne umetnosti, 3) Dalmacija (z Istro), ki 14—19. Govori slovensko. Na željo je najbližja umetnostna soseda Italije in 4) Srbija (z Bosno in Hercegovino), ki je dete bizantinske in vzhodne umetnosti. V vsaki zdravniška pomoč. Ljubeznjiva oskrba. Tajnost zajamčena. Via Bosco 10, I. (1330) oizantinsKe m vznoane umemosu. v - Hlš d k znala ^ kuhati( &c skupini je obravnavana arhitektura p a stika dobra< pojasnila v via Bosco i0, 1. (1329) in slikarstvo; dgdana je pregledna bibliografija za one bralce, ki žele podrobnejšega štu-___ dija- Točen register in marginalne note v tek- DOJILJA, zdrava, za otroka od 5-7 mesecev stu lajšajo iskanje po knjigi. Tekst vsebuje , se i§^e> Najboljši pogoji. Pojasnila v zgoščeno sliko razvoja, pri važnejših umetni- j Chiozza 67, via „01 praulte, da le slada zaprla Slovencem šole...." Poročali smo že o zadnjih dveh procesih froti odgovornemu uredniku «Goriške Straže» o kletu Kemperle, ki sta prinesli slovenskemu novinarju 9 in pol mesecev ječe. Kakor znano, je bil pri drugem procesu g. Kemperle obsojen radi Članka »Zakaj plačujemo davke*. V članku se je «Straža» postavila na stališče — ki je tudi naše — da imajo Slovani, ki Smrtna kosa, - t D*. Franjo Rosina. V sredo je umrl na Dunaju v Wilhelminespitalu eden izmed najzaslužnejših narodnjakov slovenske Štajerske, g. dr. Franjo Rosina. Pokojnik se je rodil 29. septembra 1. 1863. v Leskovci pri Litiji. Po dovršeni ljudski šoli plačujejo ravno tako davlce, kakor italijanski je prišel v Alojzijev*** v Ljubljano m am državljani, sveto pravico do lastne slovanske dovršil gimnazijske studije. Od 1. 18S4 dol888. šole. Značilno za današnje razmere je, s kak- je študiral pravoslovne aa Dunaju. Po dovrSenžh * _ m « ______ 1 ___"1. r l.. JI.» L. Z _ __ _«> I IrAt — snum 10 minut in mož se ni še vrnil. Gerščakovi in sko dobo in na umetnost .iluminiranih roko- , mladeniču, ki sta med tem časom ostala v pisov. Z ozirom na občutno Potrebo p pri- KRQNE srebrne po L kuhinji, se je končno to čudno zdelo. Naposled .™čni zgodovini umetnosti in na težko dostopni, Uronske 2]ate 92.-je mladenič, sluteč, da se je stricu kaj hudega material za hrvatsko in srbsko umetnost, ki; pripetilo, ponovno potrkal na vrata, ker pa večinoma še čaka na celotno obdelavo, je .- ni dobil nikakega odgovora, je naposled s po- Malova knjiga nadvse dobrodošlo delo, ki nam močjo Gerščakove šiloma odprl vrata. Tedaj prvič nudi pregled umetnosti pri vseh narodih sta se zdrznila spričo nepričakovanega in ob- | Jugoslavne. Poseben pomen ima za mleli-enem pretresljivega prizora, ki se je nudil genta, učitelja, dijaka, ljubitelja umetnosti, njunim očem: Glavina je visel nepremično na za potovalca. Narodna galeba je knjigo vrvi, pritrjeni na cev vodne napeljave. Na okusno opremila in ji določila za populanza- 2.05, goldinarje 5.50, - Via Pondares bi]. 20 njem ni bilo opaziti nikakega znaka življenja. Ko je mladenič obvladal hipno presenečenje, je prerezal vrv ter rešil nesrečnika iz straš- i dokazi je goriški državni pravdnik pod- pravoslovnih študijah je vstopil kot koncipi- - • Me— 70 70—200 8. lli 40 50—100 : 10—250 2f>0 —260 60— 80 40— »i b Odvajalno sredstvo za odrasle in otroke oduajaln!: čokoladni bonbon! v lekarnah po 50 cent. hruške.............100-200 Šolskeg društva*. Magdalenska podr. Šol. društva priredi v tem in je dotična država" izgubila vsak ugled nedel>o, 19. t. m. ob 18. v dvorani gostilne v očeh vsega sveta. Danes je svet stopil še «ex Subietta® pri Sv. Ani, veselico, pri kateri dalje od francoske revolucije. Tako moralno sodeluje magdalenski «Sportno-izobr. krožek« načelo ljudskih pravic, ki ga ne sine kršiti s svojini mladimi diletanti, k bodo uprizorili nobena država, ako noče izgubiti na ugledu dve igri in z mandolinist;čno skupino, ki bodo v očeh naprednega sveta, fe pouk v narodnem, izvajali par točk; g. Fischer pa nam t>o podal cz'roEca materinem jezik«. To načelo je po- par deklamacij. Po veselici se bo razvila pri gaženo od Gentilejeve šolske reforme ter ob- pogrnjenih mizah prosta zabava, žaijuemo, da moramo ugotoviti, da filozof Veselica se vrši v vsakem vremenu, tako da Gentile ni najmanje koristil ugledu svoje do- se je, v slučaju slabega vremena lahko vsak movine v vnanjem svetu. Materinem jeziku udeleži, ker se bo lahko poslužil tramvaja, ki j lc * je dano s tem zakonom le toliko prostora, da pelje do pred hiše, kjer se prireditev vrši. se more nekako braniti na raznih sestankih Zato upamo, da se bo cenj. ^ ol»činstvo od-jnednarodnega značaja, ali samo v tisti obliki, ■ zvalo vabilu in se udeležilo prireditve v naj-ki omogočuje niegovo popolno izigravanje, večjem številu. ki se izva;a. Mi vemo sicer, da volk menja , M_..« dlako, ne pa svoje naravi; toda vedno smo i DrUSIlr .116 smatrali Italijane za odlične diplomate in spo- j D. K. N. Tommaseo. Danes, točno ob 16. sobne politi-ke, ki so v vs?kem slučaju znali setanek s predavanjem v društvenih prostorih varovati formo. Nismo mi krivi, da moramo (Corso Garibaldi 31, I., levo). Vabljen", so vsi to svoje mnenie znatno spremeniti ter ugo- srednješolci, tudi nečlani krožka. — Preds. toviti, da v danem slučaju niso ne spretni, j ne duhoviti, da se je v svetu in v zgodovini j jCDft PT pridobivanje in osvajanje s pre miši jen ost jo in j _ razumnim delom smatralo kot kulturne in po- S. D. «Adria» sklicuje izredni občni zbor v litične uspehe, nasilje pa od nekdaj kot nekaj soboto, 25. t. m. ob 20.30. Kraj se pravočasno odvratnega in neinteligentnega. Na ta način objavi. Dnevni red: povišanje članarine, voli-se ne dosegajo nikaki uspehi v asimiliranju tev odbora, slučajnosti. — Odbor, pocdinrh narodov, ker je to duh Matteottije- S. D. «Adri» Vesti z GoriSkesa Dornberg. V nedeljo, 12. t m^ se je pri nas splošno zaključila trgatev; nekateri so še trgali par dni pozneje, danes pa je ves vinski pridelek na varnem. Letina je srednja; bila bi ena izmed prvovrstnih, ko bi toča ne poškodovala velik del vinogradov. Najbolj so trpeli Zaloščahi in oni Dornberžani, ki imajo vinograde na desnem bregu Vipave. Oni, ki jih je zadela toča, se čutijo toliko bolj prizadeti, ko vidijo, da imajo drugi sovaščani polne kleti; ne morda iz nevoičljivosti, ampak iz strahu pred bodočnostjo. VpraSujcjo se, kako bodo preživeli svoje družine med celim letom. Pri nas je namreč nmogo takih, ki pridelajo samo vino; ako ta pridelek iz katerega-koli vzroka odpade, nastane v hišt beda, ki se je pač vsi bojimo. Radi tega bi bdo potrebno, da vlada čimprej reii naše prošnje za podporo- Lanski pridelek «no U prodali; tik pred breskve . gr»h . . . paradižniki kostanj radič . . špinača . grozdje . buče . . repa . . • 2OU-300 250-300 50—110 fvO—130 40—350 100-180 lrtO—260 90-160 ifO— 25 Borzna pora^'a« ogrske krone .......... • 0 03 avstrijske krone.........0.0320 češkoslovaške krone . . ......*:u dinarji 32.tiO leji ...............12. marke ...................• _ dolarji...................22 8o francoski franki..........119 .0 fivtrarskl franki..........439.— angleški funti papirnati......102.95 Benečijske (vojnoškodninske) obveznice . . Tecd/ 0*0320 0.0230 6*.SO 32.9» 12.75 22.95 120.— 441.— 103.15 82.65 Adriatlca Cosulich •««••••• Dalmatia »•••*••••««•••••• Gerolimich 1. i bera Triestina ■ . • *......... Lloyd «*«••#••■••*•**••• Lusslno Martinolich Oceania Tripcovich Ampetea Cement Datmatia • • ••• ••••••«*• Cement Spa ato 150 375 325 1120 570 3400 9.2 224 155 531' 480 432 44fi vsem kar drugi kupijo, prodajo ali popravljajo, vas postreže vaša edina urama in zlatarna Piazza GanbalcSi SI. 21 •I Telefon 3-2C POVH ALOJZIJ PREDNO KUPITE Ponm\so se Vam izplača v vsakem slučaju, da obiščete tudi tišiika skladišča pohištva mm S?EINER:: D. s o. s. i y TRST, Via Geppa 13 - Via Pauliana 1 (Vogal Piazza Stazione) Cena slonijo na vefii!;em konsumu Mali ogiasi ELEGANATNA, velika, zračna soba, z električno razsveljavo pri mali odlični družini, se odda samo odličnemu gospodu. Naslov pri upravništvu. 1331 ŽENSKO, pridno, za kmetijska dela, iščem. Scorcola-Cordaroli st. 272, ToroŠ. 1332 PODLISTEK W. Collte: 0REZ IMENA (M9) nil ustrašiti take prevare nad žensko, ki je bila njegova upraviteljica. Služila mu je zvesto, četudi je imela pri tem morebiti kakšne po- _____ | vabi vse gospodične iz Sv J ««1cai vrstic sebnc namcne' ^^ ^ njegovih otroških vega umorstva, ki se uvel:avlja v teh zakonih Ivana, ki nameravajo igrati hazeno, da pri- Stopil je k pisalni f^^MiJZ*lct polno zaupanje njegovega očeta in )e ži PES, črn, se je našel. Pojasnila v via Stupa-rich 14. 1333 Z iskrenim sočustvovanjem se beležim itd.» ZLATARNA F. BUDA Trs) — Corso Garibaldi 35 (PodruSnica Via Scesllnafta 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, diamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (24) Zlato, srebro, kro^e« zobovje kupuje Zlata £!l?eri Pouft Trst, Via Mazzlni 46 (25) Kapitan Wragge je z nekim nerafrom čakal kapitan izvinuk napisal, na to, kakšen ftis bo napravilo to pismo na , -Počaka,te še treno ekl. ,c vzkliknil Zmago njegovega gosta. Kakor je bil Noel Vanstone slavno, ker g odkril se on nedostatek v delu nizkega mišljenja in seb*L, vendar bi se uteg- pisemski list, ga Se enkrat sk«imo prebral dejo v pondeljek, 27. t m. ob 6. zj. na igrišče i pisemski .»m nai oride in cEdera» pri Sv. Ivanu. Vabljeni so tudi J-m namignU gospodu Vanstone)* naj pnde m in teh merah. A danes ve v Italiji vsakdo brez razlike stranke — da je umorstvo Mat- C. S.------r-------------,— ____ - teottiia več škodilo Italiji, nego bi sto živih .gospodje, ki imajo veselje do nogometa. Trai- ' bere. . , , Matteottije v. ner jim bo na razpolago. — Preds. Gospod Vanstone je brat: Naš narod ve, da ni osamljen. Sam Bog ga J ~ Pozivajo se vsi nogometaši I. in H. čeie/, -Spoštovana t™?** je postaj n" Galije. Italija J« danes ^^e ^ ^V^e^f \ ^L^^^Š^T^tT ^i^ sotno'sti novega trainerja'g. Wober4- Ph-? slabšalo Bolezenski zna* so ^o M srcih na-nda. Potrebne je, da enkrat neha mi- motnost vseh obvezna. - Načelnik. i značaja, da smatram za sve^o dolžnost pozvati •t-1: in delati po dnševnosti raznih razraljenih Hazena- - Na igrišču SDA (Via Calvola) ■ in neodgovornih osebi Čudno je, da mora to se vrši jutri, 19. t. m. prijateljska tekma 1.1 nanašati ravno naš skromni list, ko j« Bog moške in I. ženske hazena-družtnc mlad. dru- ( daf Italiji pamet, širokosrčnost in oolitično štva «Zaria» - Rojan proti I. moški in I. žen-dalekov dn^t raznih Mazzinijev, k5 so že ski hazena-dmzinama mlad. društva «Fro-tedaj občutili, da se v Istri (in vsej Julijski l sveta* - Trst- Ob 14.30 prva tekana obeh roo- vela sedaj pod njegovo streho. Toda v veliko veselje kapitanovo se je njegova bojazen izkazala za neutemeljeno. Noel Vanstonc ie občutil le občudovanje za misel svojega prijatelja. «Imenitno!* je vzkliknil in kiosknil rokama. •Gospod Bygra^, vi ste pravi Figaro iz francoske veseloigre.* Ko ravno govorimo o francoščini: pismo ima veliko napako, ker je pi--o. v nepravem jeziku. W ta- - - - t ---coski gospe Lecount. Ali naj ga iaz prestavim7 sredstvi premagati ta no* napad in nisem izgubil še vsega upanja. Toda moja vest mi veleva, da Vas moram obvestiti o tem novem preobratu v bolezni, ki bi utegnil imeti usodne ■posledice. tira vedno svoja pisma, vi pa niste napisali datuma!« -Datum prepuščam vam», je rekel kapitan s sardonskim usmevom. «Vi ste napako našli, zato prosrcn, popravite jo sami.» Noel Vanstone je natančno vedel, kako dolgo rabi pismo iz Londona v Zurigu (v 1. 1847 ). Datiral je pismo za pet dni naprej. «Dobro,» je rekel kapitan. «Zdaj pa mi poskrbite čimprej zdravnikovo pismo zato da se izvežbam v njegovi pisavi. Ali imate inozemski pisemski papir? Pošljite mi nekaj listov, tudi spremno pismo naslovljeno na eno izmed ornih dam. Sicer vas ne potrebujem več. gospod Vanstone. Ne smatraite me za negostoljubneža, toda čimprej mi preskrbite vse to, tem bolje 1' " * ali ne? Ko sem Brez moje pomoči ne boste stvari do konca ; bo. Saj se popolnoma razume, ali ne? Ko sem izpeljali. FrScoski P^-otako^ sprejel vašo snubitev za mojo nečakinja sem kakor angleški. Poglejte semkaj! Prestavil bom pismo kar tu v nekaj potezah.* privolil v taino poroko, upoštevajoč vaše posebne okolščine.