Zapis s skupščine Zveze združenj borcev NOV občine Ljubljana Moste-Polje
Za trajno rešitev borčevskih vprašanj
Konec pretekleta meseca je bila skupščina Zveze združenj borcev NO.V občine Ljubljana Moste-Polje, ker je sedanjemu občinskemu odboru potekel triletni mandat.
V dokaj izčrpnem uvodnem poročilu, ki ga je sestavil občinski odbor, so bili nanizani uspehi in nekatere pomanjkljivosti v delu organizacije v zadnjih treh letih.
Posamezne komisije pri občinskem odboru so obravnavale zelo pereče borčevske probleme.
KAJPA KMETJE - BORCI?
Komisjja za vojaške vojne inva-lide, ki skrbi za re&vanje problemov 337 osebnih in 387 družinskih inva-lidov, je nenehno spremljala spre-membe v invalidski zakonodaji, ki jo sprejemata republika in federacija, in je po svojih močeh skušala vpli-vati, da bi bilo vaistvo vojaških voj-nih invalidovkar najbolj zadovoljivo urejeno. Znano je namreč, da seda-nje invalidnine močno zaostajajo glede na razmerje do osebnih do-hodkov iz leta 1969 - v slovenskem merilu kar za 52 odstotkov. Bor-čevska oiganizaeija se bo odločno zavzemala, da bo to neskladje od-pravljeno še letos; tudicprizadevanja vseh družbenih dejavnikov gredo v to smer.
O varstvu borcev in vojaških voj-nih invalidov je spregovoril tudi re-
publiški poslanec in predsednik ko-misije za vprašanja borcev in voja-ških vojnih invaJidov pri republiški skupščini SRS Vlado CRNE,
,,Zavzemamo se za to," je dejal govomik, da borčevska vpiašanja s predpisi trajno uredimo. V takšno radikalno rešitev borčevskih proble-mov nas sili predvsem dvoje: prvič, ker je že več kot dovolj upravičenih očitkov s strani borcev, da družba njihovih materialnih problemov žal še do danes ni povsem zadovoljivo rešila, čeprav z druge strani padajo očitki, češ kako mnogo se daje za borce; in drugič, da mlajšo gene-racjjo poslancev, ki bo nekoč sedla v poslanske klopi, lazbremenimo te naloge."
Res pa je, da vseh borčevskih za-dev ne bo moč urediti samo s pred-pisi, kajti tudi življenja ni mogoče uiavnavati samo z akti.
VOJAŠKIM
VOJNIM INVALIDOM
BREZPLAČNA ZDRAVILA
Razpravljalci so izrekli nekaj pikrih pripomb na račun kriterijev pri sedanji delitvi republiških prizna-valnin, ki bodo bržkone slej ko prej
odpravljene in vključene v pokoj-nin5, dotlej pa naj bi se dodeljevale enotno za vso Slovenijo. Predlagali so tudi, da bi kazalo odpraviti knji-žico za popust za vožnjo vojaških vojnih invalidov in namesto tega do-ločiti pavšal ter ga vključiti v inva-lidnine, čeprav se republiški in zvez-ni organi ne ogievajo preveč za takš-no rešitev.
Z novimi predpisi bo vojaškim vojnim invalidom bržkone omogo-čeno brezplačno nabavljenje zdravil z recepti in brez njih ker je bilo do-slej narovaš tega največ upravičenih graj in očitkov. Vemo namreč, da so zdravila draga, da pa nekateri težji invalidi z majhnimi pokojninami preprosto ne premorejo denarja za zdravila, ki jih vsakodnevno potie-bujejo.
Odgovorni organi v republiški skupščini stojijo na stališču, da je treba v bodoče statusna vprašanja
borcev uiejati še naprej enotno za vso Jugoslavijo, ostala sistemska in materialna vprašanja pa prepustiti republikam, ker so tudi razmere v republiki zelo različne. V novem re-publiškem zakonu o pokojninskera zavarovanju bo tieba jasno oprede-liti vsa tista do sedaj nerešena ali po-manjkljivo rešena vprašanja benifi-cirane delovne dobe boicev, ki ter-jajo rešitev. Tako denimo, predla-gajo, da se z novim zakonom prizna status borca ženam-borkam, ki so stopile v NOV do konca 1944, in tudi mladoletnikom, ki so stopili v NOV pred 15. letom svoje staiosti. Nadalje obstoja možnost, da bi bila v novi zakon o pokojninskem zava-rovanju vnesena klavzula o možnosti uveljavitve starostne pokojnine tistim borcem, ki so stopili v NOV po 9. septembru 1943, če le-ti iz-polnjujejo samo enega od pogojev (ali 40 let delovne dobe ali 60 let starosti) ne pa tako kot doslej, ko je moral borec izpolnjevati oba pogoja. Predvsem pa bo treba v novem za-konu temeljito rešiti še vedno bole-če vprašanje statusa borcev-kmetov, ker je doslej zelo malo le-teh uvelja-vilo svoje borčevske pravice. Doslej je namreč to pravico v Sloveniji uveljavilo samo okoli 3000 kmetov-
borcev, vemo pa, da je teh bilo ve-liko več, ker je naš narodnoosvobo-dilni boj črpal svoje življenjske moči predvsem na podeželju in v hribo-vitih predelih.
PO TOCl ZVONITI JE PREPOZNO
Delegati na skupščini so dokaj žolčno in prizadeto spregovorili tudi o ,,umetniških" stvaritvah, ki pre-tvarjajo našo polpreteklo zgodovino in sedanjost. V mislih so imeli pred-vsem filme Rdeče klasje, Maškerada, Sedmina in pravkar nastajajoči film Pogreb. Sodili so, da bi morala druž-ba in tudi borci sami odločneje vpli-vati na kvaliteto scenarijev in bi ka-zalo res temeljito pretehtati, kakšne filme bo družba financirala - ob se-veda upoštevanju svobode umetni-kove izpovedi. Ne gre za administra-tivne posege (čeprav tudi slednji včasih ne bi škodili), pač pa za vpliv napiednih sil tudi na umetniška sno-vanja.
Večji vpliv in angažiianost na-prednih družbenih sil - tako so na
skupščini menili - bi raorali zagoto-viti tudi pri založniški dejavnosti, ki jo vse bolj preplavlja komerciali-zacija, katere posledica je izdajanje vsakovrstnega šunda, golote, primi-tivne revolverske ,,literature" in po-dobno.
Na koncu je skupščina izvolila 16-članski izvršni odbor v sestavi: Stane Bobnar, Anica Cerar, Fani Fležar, Pavel Jeriha, Slavka Kastelic, Alojz Kastelic, Stane Keber, Miro Klančar, Leopold Kos, Franc Lam-berger, Ivan Mahnič, Janez Panger-šič, Slavko Rode, Ivan Sasso, Peter Sterk, Franc Taurer, Meri Trtnik in Alojz Vršnik.
Za predsednika odbora so dcle-gati soglasno in ponovno izvolili Franca Taurerja-Plahuna, za tajnika pa tudi vnovič Franca Lambeigerja. 1 Za delegate mestne skupščine Združenj zveze borcev NOV so izvo-lili: Anico Cerar, Gabrijela Gašper-šiča, Slavko Kastelic, Ludvika Ku-kovico, Franca Oblaka, Staneta Repnika, Venčeslava Rodeta, Fe-liksa ,Sevšnika, Lojzeta Trtnika in Fani Tomičevič.
Mimo tega so ižvolili še šest pred-stavnikov za mestni odbor ZZB NOV in sicer: Stanega Bobnarja, Staneta Kebra, Franca Lambergeija, Ivana Mahniča, Franca Taurerja in Petra Sterka.