Političen list za slovenski narod. Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 (ld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v »Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. Štev. 160. V Ljubljani, v soboto 15. julija 1893. Letnik: XXI. Politična hegemonija duhovnikov. Klerik pripada na poseben način Gospoda in Gospod je na poseben način njegov delež. Dasi je tedaj klerikalec marsikje odurna beseda, vendar je njen pomen jako lep. Besedno bi se razlagala tako-le: Klerikalec je Človek, ki je v zvezi s tistimi, ki so bolj nego drugi v Gospodovi službi in katerim je Gospod delež bolj, nego drugim. Besede se tedaj ni treba bati; častna je. Seveda dandanes ni več sramotno, očitno tajiti Boga, ni sramotno, javno predstavljati najgrjih umazanostij; ni sramotno, pohujševati vprek mladino, ni sramotno, pisati in brati laži in nesramnosti, ni sramotuo, vse to in še mnogo več zagovarjati, sramotno pa je — biti na sumu klerikalstva. Javno mnenje te opravičuje, če nimaš nobenega prepričanja, opravičuje te, če vse svoje prepričanje zajemlješ iz kakega lističa in ga spreminjaš po njem, opravičuje te, če se družiš z vlado, z advokati, z notarji, z rokodelci, da, bodi tudi z agenti, gorje ti pa, če se družiš z duhovniki. Tedaj se pozabijo vse tvoje zasluge, vsi tvoji napori, in če si za svoj narod deloval in trpel celo življenje, če si stal vedno v prvi vrsti narodnih borilcev, zaman ! Brezdomovinca sramotilni naslov ti je plačilo; političnega mežnarja te nazivljajo ljudje, katerim sovraštvo do črne suknje razvnema kri in meša možgane. Sebičnost ti očitajo poleg hinavščine in drugih pregreh. Neizprosen terorizem, ki brezobzirno maha okrog sebe in pobija vse, kar se mu ne klanja, je poleg političnega veternjaštva najmočnejši lep, ki spaja naše nasprotnike. Po krivici jim pravimo liberalci, če pri tem mislimo na svobodo. Svobode ni pri njih,' marveč največji strah jih usužuje. Dejstvo, ki je pozna celi svet, izražamo rekoč: Naši liberalci se drug druzega boje. Brez načrta so; njihova politična načela se spreminjajo hitreje od me- seca in ves njihov radikalizem, s katerim včasih ropočejo, da je groza, v bistvu ni vreden počenega groša. Sami sebi ne verujejo. Jedno pa je, kar se brezpogojno zahteva pri njih, namreč sovraštvo proti klerikalcem in strašenje s klerikalizmom. Prav šiloma pr.dušavajo sebe iu svojce, da je ljubljanski knezoškof ustanovil ^politično stranko", v kateri si duhovniki prisvajajo »hegemonijo" in tirjajo za-se »političnih privilegij". Tudi temu ue verujejo. Sami kolovodje so popolnoma prepričani, da take knezoškofove stranke ua Kranjskem ni, pač pa so v tem obziru že zbegali mnogo svojih radovernih pristašev. Hegemonije duhovske v političnem obziru nobeden znača-jen in vnet duhovnik ne išče, vsak pa blagruje tisti srečni čas, ko bi se mogel posvetiti jedino le svojemu svetemu poklicu, ko njegovo delovanje v političnem življenju ne bi bilo več neobhodno potrebno. To smo že čestokrat najsvečauejše povdarjali v svojem listu. Potreba, skrajna potreba sili duhovnike k političnemu delu. Država se vmešava v vse; politika določuje v vsem, kakor smo že omenjali in-žalibog ima o veri in cerkvi največkrat zmedene ali napačne pojme. Zato morajo duhovniki v svojem poklicu braneč najsvetejše blagre človeštvu, udeleževati se političnega boja. Po katerih načelih se ima to vršiti, je jasno vsakemu katoličanu. Duhovniki morajo biti v zvezi s svojimi škofi, škofje pa s svetim očetom. Sv. oče, sedaj Leon XIII. zahtevajo pa vedno in povsod svobodo cerkvi, zahtevajo dalje, naj se katoličanje z vsemi silami potegujejo za versko šolo in versko vzgojo, naj skrbe z vsemi možnimi postavnimi sredstvi, da se zakonu mej katoličani prizna zakramentalni značaj in se potem vravnajo državni zakoni, zahtevajo, naj se katoličanje družijo v posvetovanjih za svojo sveto stvar, naj se udeležujejo krščanske soci- jalno p re o s no ve i. t. d. Ta vprašanja so sedaj vsa tudi politična. Ce se tedaj duhovniki pečajo ž njimi, izpolnu-jejo le svojo dolžnost in s tem nikakor ne tvorijo politične stranke, ne iščejo sebi politične hegemonije, namreč skušajo le priboriti hegemonijo katoliškim načelom mej katoliškim ljudstvom. Kedor se cepi od teh načel in kedor se protivi ukazom papeževim, ta tvori novo stranko, ta je stranka r. Neizmerno drugih političnih vprašanj še ostaje, v katerih je sodba prosta. Presojevanje načina vladanja zunanjega in notranjega, osorni ali mečji način nastopanja i. t. d. spada mej taka vprašanja, v katerih pa ima gotovo tudi katoliški duhovnik pravico, soditi, kakor ima vsak drug pravico mu oporekati, če sodi, da je njegovo mnenje napačno. O vprašanjih, katera se tičejo vere in cerkve in ki so že zdavnaj rešena v cerkveni ustavi ali v cerkvenem zakonodajalstvu, ne moremo nikakor dopuščati razgovora. To sprejmite celo brez razpravljanja, če hočete veljati za katoličane, ali pa ste nam — nasprotniki. V tem obziru, uaglašamo zopet, ne priznavamo prava za obstanek nobeni strankimejnašimkatoliškimnarodom. V tem obziru se ne moremo pogajati, ker sicer bi izdali sami sebe in svoj poklic. Vsak poštenjak ima pravico očitati najgorjo breznačajnost duhovniku, ki zapušča katoliško zastavo svoje cerkve, svojega papeža in svojega škofa, kateremu je svečano obljubil pokorščino. Motite se pa, če mislite, da je duhovstvo nekako uradništvo škofovo, ki je odvisno od osebnega razpoloženja svojega vrhovnega pastirja. Ista vera, isto cerkveno pravo veže vse; papež, škofje in duhovniki so le služabniki Kristovi, ki imajo vsi samo pomagati, da se sad njegovega odrešenja ne izgubi ni pri posamnikih, ni v celi človeški družbi, marveč da se ga vsi udeleže in se po LISTEK. Pantheon. (Arabeske. Napisal Josip Jaklič.) I. V svetišču Mamonovem. Ce potuje človek brez pravega namena in načrta, lahko se zgubi tudi v kraje, o kojih se mu prej niti sanjalo ni.--- Poleg mene drvila se je neizmerna tolpa. No, jaz nisem vprašal nikogar, kam drži pot; šel sem za drugimi. Kaj tudi meni mar, kam se pode? Kamor je vstop dovoljen drugim, svoboden je tudi meni. Iu če bode treba plačati kaj vstopnine, hvala Bogu, toliko drobiža imam tudi še, da si preskrbim biljet za najskrajnejšo galerijo ... In jaz sem ponižen človek: lože in prva mesta prepuščam rad drugim. Šel sem tedaj kot rečeno za tolpo, počasi opirajoč se na palico. A množica drvila je kot hudournik memo mene. čudil sem se sicer, da ni bilo zapisano, kam vodi pot, kakor je to pri nas navada. Toda „altri paesi, altri costumi". Molčimo in pojdimo naprej! Potniki suvali so me od vseh stranij s komolci in odrivali v stran: a jaz se za to nisem zmenil. Nataknil sem naočnike in čital razne napise na obeh straneh ceste. In teh je bilo nebrojno. Kupil sem si tudi časopis, a čudo: pogrešal sem popolnoma navadnega podlistka. Druzega ni bilo v njem, nego suhoparne mrtve številke, kričeče reklame in drobna oznanila. Vrgel sem časopis v stran, a brzo so ga pobrali drugi in pohlepno požirali suhoparno tvarino. Potem pa zopet drvili naprej. Tako smo prišli do male krčevine v gozdu. Tu se je pot razcepila. Vsakdo je šel po svoji. Nekateri so hiteli po širokih, lepih cestah, drugi zopet po strmem, robatem skalovju; jedni so se obrnili na desno, drugi zopet na levo. A vsi so hiteli kot bi jim bil vrag za petami. Jaz sem si zbral srednjo pot ter se počasi pomikal dalje. Gozd je bil kaj lep; le to sem so čudil, da je bilo vse drevje pokrito z raznobojnimi papirji in oglasi. Citati seveda se mi jih ni ljubilo. Naposled dospem zopet do prostorne jase in pred menoj dvigal se je prekrasen hram v feničan-skem slogu.---Nebrojna množiea se je drvila vanj in pri vratih je bila silna gnječa. Marsikoga so vrtili i poteptali in čulo se je milo ječanje i zdihovanje, a tudi veseli klici onih, kojim se je posrečilo dospeti notri. Vriskanja in joka ni bilo ni konca, ne kraja; a joka je bilo več.--- »Kje sem vendar?" vprašal sem bližnjega lepo oblečenega človeka. .Kaj? Niti tega ne veste, kje da ste?" — Pogledal me je neverojetno. — »Marsikateri išče ta kraj celo življenje, a ga ne more najti. In vi ste prišli semkaj, ne da bi nameravali? Želim vam sreče, prijatelj!" In stisnil mi je desnico. »A povejte vendar uajprvo, kje da sem. Zanima me zvedeti." »Prijatelj, sedaj ste na novem Olimpu. In ta veličastna, prekrasna zgradba je svetišče Mamonovo. V starem veku nazval se je srečen, kdor je Ie enkrat v življenju videl svetišče Dijane efežanske, a dandanes je še mnogo mnogo bolj srečen, komur je usojeno le jednokrat vstopiti v to nebeško poslopje. A težko bode šlo: romarjev je nebrojno. Truditi se bode treba. Zdravi, na svidenje!" In zginil je mej množico, ki se je pehala in gnetla pri velikih vratih in kojo je s tako prepričevalnim naglasom nazval „romarje". Opazoval sem nekaj časa to množico, a ničesar romarskega nisem mogel najti na njej. Bili so vsakovrstni ljudje, mladi in stari, moški in žeuske, krepki in slabotni, kristijani iu pogani, in da tudi Židov ni manjkalo, umevno je pač samo ob sebi. Brojenic i romarskih bander nisem opazil. — Cul pa sem molitve, a še več kletvin. Vrinil sem se tudi jaz v množico, otepal 8 komolci in silil se naprej. Po dolgem naporu posre-čib se mi je, vstopiti v velikansko svetišče. njem osrečijo. Na kratko smo označili svoje stališče. Sedaj pa imamo pač pravico vprašati: Kedo je vzrok stjaukarstvu in razporu pri našem katoliškem narodu ? Ali je treba za brambo katoliških načel druzega činitelja pri duhovniku, nego-li značajnost in zavest svete dolžnosti? Ali je pošteno govoriti o politični stranki in o gospodstvaželjnosti, koder se gre samo za rešitev jedinozveličalnih katoliških načel? Kdo se je odcepil in kdo je začel razdor? Ali ne tisti, ki se je, dasi sin katoliškega naroda, odločil od njegovega temeljnega prepričanja? Odgovor na ta vprašanja vsakemu treznemu človeku mirno prepuščamo. Če pri tem na kratko opozarjamo na divje in strastveno vpitje, s katerim se hoče katoliškemu duhovstvu pri nas očitati »političen fanatizem" in »verska nestrpnost", in se šiloma kriči, da hoče politično nadvlado v deželi, je pač to žalostno znamenje, da se politika v vse vmešava in da izraža najdrzneje trditve, katerih pa nikakor ne dokazuje. Vsi ti huronski napadi, s katerimi so naši nasprotniki naredili najgrje strašilo iz velečast. g. dr. Mahniča in s katerimi so najsuroveje blatili našega prevzvišenega kneza in škofa, niso imeli nobene realne podlage. Kričalo se je, rjulo se je, a dokazovalo se ni, in vendar jih je mnogo verjelo. — To bodi v premislek našim nasprotnikom! Žalostni so časi, in sicer tem žalostnejši, ker je v cerkvenem oziru strupeni joželinizem ostavil mnogo sledij in zakrivil mnogo mlačnosti in brezbrižnosti v svetišču Gospodovem; dalje so pa te nagle politične izpremembe v naši državi našle večino nepripravljeno, in zato — smo še tako malo dosegli, zato je še toliko nujnega dela! Gmotno in nravno nam propada narod od dne do dne; pohujševanje se kopiči; tistim pa, ki hočejo poživiti mej narodom versko življenje in z versko zavestjo navdanega ohrabriti za boj proti vsem svojim nasprotnikom, se vtiskava sramotilni pečat sebičnosti, vladeželjnosti, brezdomovinstva na čelo! — Kaj bo iz tega? Politični preg-led. V Ljubljani, 15. julija. Resolucija celjskega nemškega shoda. »Grazer Volksblatt" pravi, da to, kar se zahteva v resolucijah celjskega nemškega shoda, se ne d4 doseči v ustavni državi. Samo absolutizem, in to najhujši absolutizem, bi mogel kaj takega poskusiti. Poprej bi se morala odpraviti tiskovna svoboda, društveno pravo in pa nezavisnost sodnikov. Kako naj bi se pa to doseglo? Na vseh straneh bi se pojavili nasprotniki, katerih bi Nemci ne mogli zmagati. Ko bi Avstrija bila čisto nemška država, bi tudi najbrž ne mogla obstati poleg Nemčije. Seveda to gospodom ne dela skrbi. — Graški list pač dobro sodi vrednost teh resolucij. Same na sebi so take resolucije neumljive, umljive pa postanejo, če pomislimo, da južno-štajerski Nemci čutijo, da se njih umetnemu gospodstvu že majajo tla, in zaradi tega kar besne. Ozirov na Avstrijo pa pri teh ljudeh ni pričakovati, ker jih je mej njimi mnogo, katerim je Nemčija mnogo ljubši, nego Avstrija, in bi najrajši videli, da se naša država spoji z Nemčijo. Boj proti nemškim vodjam. Nemški nacijonalci začenjajo hudo borbo proti sedanjim nemškim vodjam. Dne 8. t. m. je v Pragi v nemško-narodnem društvu B. Pacher iz Brna govoril o narodnem delu in narodni vzgoji. Kakor nemško-narodni listi pišejo, bil je ta govor jako stvaren, spodbudljiv in vzgojilen. Večji del tega govora je bil naperjen proti sedanjim političnim vodjam. Rekel je, da Plener, Chlumecky, in kakor je že drugim ime, niso nikaki pravi vodje, temveč le arhivarji, zgodovinski antikvarji in politični estetiki, kateri le pripovedujejo, kako je poprej bilo. Nemci pa potrebujejo mož, ki gledajo v bodočnost in ki bi Nemce zares vodili v boju. — Vidi se, da trut-novska predloga liberalnim vodjam stališča ne bode prav nič utrdila, posebno ker nemški liberalci v prvi vrsti zagovarjajo le židovske koristi. Tudi vlada ne bode mogla z nobenimi sredstvi obdržati liberalne stranke, če tudi bi jo rada, da bi jo ob raznih prilikah uporabljala proti konservativcem. Delavske zbornice. Kolikor se d& posneti iz vladnih glasil, bi vlada sedaj bila pripravljena že privoliti, da se osnujejo delavske zbornice, ki bi imele pravico voliti nekaj poslancev v državni, oziroma deželne zbore. Osnovane bi bile tako, kakor so osnovane sedanje trgovske zbornice. Te zbornice bi imele to dobro stran, da bi delavci legalnim potom lahko izjavili svoje težnje in potrebe in bi poslale v postavodajne zbore lahko delavce zares iz delavskega stanu, kar še pri občni volilni pravici ni tako lahko. Delavci pa nočejo dosti slišati o tacih zbornicah, temveč nahujskani od socijalističnih agitatorjev zahtevajo le občno volilno pravico. Srbija. Mnogi radikalni krogi v Srbiji niso zadovoljni, da se tožijo samo bivši ministri in zahtevajo, da bi se tožila tudi bivša regenta Ristič in Belimarkovič. Volilci v Knjaževcu so imeli shod in so sklenili poslati adreso na skupščino, da se tožita tudi regenta. Španija je v veliki denarni stiski. Kraljica se je zatoraj odrekla precejšnjemu delu svoje civilne liste, dvorni dostojanstveniki so se tudi odrekli precejšnjemu delu svoje plače. Državnim uradnikom se pa mislijo precej pomanjšati plače. Duhovščina je pa izjavila, da je pripravljena od svoje pičle plače tudi nekoliko odstopiti. Zato je pa bila potrebna pritrditev papeževa. Papež je naznanil španjski vladi, da v to privoljuje, pa le s pogojem, če se poprej pomanjšajo, že drugi državni stroški, kakor se nameravajo. Tudi smejo le tisti duhovniki odjenjati od plače, ki imajo zadostne dohodke. Papež se nadeja, da se bode vlada tudi za naprej ozirala na potrebe cerkve in duhovščine. Kaka krasota ! Človeku se zdi, da biva v jedui onih čarobnih palač, o kojih je kedaj čital v »Tisoč in jedni noči". Tla so srebrna, strop vložen iz dragih kame-nov, mehke blazine, svilene preproge, škrlatasti zastari, ognjena vina, izborna jedila v zlatih in srebrnih posodah, zapeljivo smehljajoče se odaliske, vse, vse je dragoceno, nepopisljivo. In v sredi dvorane stoji na težkem piedestalu iz belega kararskega marmorja veličasten božanstven kip. . . . Truplo mu je srebrno, glava zlata, oči dva l^ska dčmanta, in na glavi mu leskeče dijadem, zložen iz dragih kamenov. Ogrnjen je v svilen plašč, obložen s škrlatom in baržunom. V roki drži platinov drog, na kojem se vije prapor iz vrednostnih papirjev. Pred podobo pa kleč^ milijoni in milijoni, spoštljivo obračajo oči k podobi svojega boga in spasi-telja in zažigajo mu v srebrnih kadilnicah drago-ceuih vonjav. Vsi narodi so tu zastopani, a ne vsi stanovi. In spoznal sem tega in onega. Globoko se je priklanjal Rothschild in oči so se mu svetile rajskega veselja. — A videl sem tudi druge ljudi. . . . Bili so to možje, o kojih rekamo v življenju, da ne po-tnajo drugih koristij, nego narodnih in občečlo-veških, bili so to ljudje, o kojih pravimo, da so ne- sebični, požrtvovalni. ... A tudi oni so vihteli kadilnice ter se priklanjali maliku; in njihovi pokloni bili so globokeji, nego oni potomcev Abrahamovih. Maliku pa so se rubinove ustnice držale na smeh in ddmantove oči lesketale so se mu veselja.' Zdelo se mu je, kakor bi hotel reči: »Glejte, odrešil sem svet. Cesar Jehova in Krist nista zamogla, storil sem jaz. . . ." Zunaj pa se je čulo jokanje in proklinjanje onih, kojim ni bilo usojeno vstopiti v svetišče Gospodovo. A to ni motilo pobožnih molilcev nič, vihteli so naprej svoje kadilnice in priklanjali se globoko, globoko, a lica kazalu so jim odsev sreče in zadovoljnosti. Stopil sem venkaj; vrata, — ki so bila tačas zaprta, — odprla so se mi sama od sebe. Stopil sem med jokajoče in proklinjajoče milijone. Spoštljivo so snemali klobuke raz glave, priklanjali se mi do tal, umikali se mi s pota. In ko sem hodil po gaju, preveval je lahen vetrič vrhove in mi trosil dehteče cvetje na krasno uglajeno stezico. Grmovje in drevje pa se je priklanjalo pred menoj. ... In kako bi se mi tudi ne, saj sem bil tudi jaz ljubljenec malikov, saj sem bil tudi jaz v svetišču, saj sem tudi jaz imel nepopisno srečo, vihteti kadilnico in p&liti krvave žgalne daritve na žrtveniku malikovem. . . . Francija. Veliko napako so storili tisti francoski katoličani, ki so v zbornici podpirali sedanjo vlado, ko so bili nemiri v Pariiu in so vsled tega radikalci napadali zbornico. Nadejali so se, da bo vlada hvaležna za to pomoč in se bolj ozirala na želje katoliške stranke. Kaj se je pa zgodilo. Vlada je radikalcem obljubila, da žrtvuje Lozčja, na novo odpre delavsko borzo in pa jame preganjati redovnike, in zopet je mej njo iu radikalci najboljše prijateljstvo. Irska predloga bode kmalu rešena. Paragraf 9. se ni zavrgel, ampak le z dovoljenjem vlade znatno premenil. Nekatere paragrafe je potem vlada umaknila, trije so se zavrgli, pa ne proti volji vlade, drugi paragrafi pa so se do 26. vsprejeli. V malo dneh bode predloga definitivno rešena, potem pa pride pred gorenjo zbornico, ki jo najbrž odkloni in vlada pa razpusti parlament. Od zmage pri novih volitvah je torej vse zavisno. Brazilija. Poslednji čas bili so hudi boji okrog Rio Grande. Mesto sta napadala vstaški general Sarava in admiral van der Kolk. Govori se že, da so vstaši vzeli mesto. Gotovih poročil ni, ker vlada ima brzojav v svojih rokah in skrbi, da se neugodne novice ne zvedo. Cerkveni letopis. Katehetski shod v Zagrebu. V nadškofovski sirotišnici zagrebški se je sešlo dne 6. t. m. nad 60 katehetov iz ljudskih in srednjih šol in nekaj župnikov, da se posvetujejo o važnih vprašanjih svojega poklica. Predsedoval je vč. g. Cvetko Ru betic. Najpreje je poročal č. gospod Ladislav Jambrekovič o potrebi internatov za vzgojo. Poudarjal je vzlasti, da so v našem času taki zavodi jako koristni, seveda če so dobro vravnani iu če v njih veje pravi krščanski duh. Sprejele so se te le resolucije : 1. Drugi katehetski shod, dasi je prepričan, da internati niso absolutno potrebni, vendar misli, da se glede na sedanje društvene razmere zelo potrebni, da se doseže dobra vzgoja mladine. 2. Ravno ta katehetski shod je mnenja, da so potrebni samo prav vrejeni verski internati. Za take pa ima tiste internate, v katerih vlada krščanski duh in katere upravljajo skušeni in pedagogično usposobljeni ravnatelji, in za take ima, da so po svojem poklicu najsposobnejši duhovni. 3. Katehetski shod prosi visoko kr. dežeino vlado, naj blageizvoli ustanavljati take internate. Drugi je poročal profesor dr. Homstarič o »dobrem berilu" za mladino. Sprejela se je ta-le resolucija: Katehetski shod, globoko prepričan, kako je mladeži pogubno slabo berilo in potrebno in koristno dobro berilo, sklepa, naj katehetje v zvezi z učitelji z vsemi silami skrbe, da se odkloni od mladeži slabo berilo in se jej podaje vedno čim najbolje in najzdravejše. Druge resolucije, v kateri je predlagal, naj se osnuje potrebna knjižnica za mladino, niso sprejeli. G. J. Vučetic je na to govoril o prvi spovedi in prvem sv. obhajilu; sprejele so se te-le resolucije: 1. Za prvo sv. spoved in obhajilo, znamenita dogodka otroškega življenja, je treba deco vestno in dobro pripraviti. 2. Prva sveta spoved se opravi redno v 3. razredu, prvo sveto obhajilo pa v 4. razredu. 3. Sveto obhajilo naj se opravi čim najsve-čanije. G. Korenic je na to nasvetoval, naj se prosi slavna vlada, da omeji število hrvatskih katoliških učencev, ki obiskavajo v velikanski večini nemško protestantsko šolo. Tam se odtuji veri iu domovini. Predlog njegov se je vsprejel. Zbral se je odbor za prihodnji shod in zanimivi, prekoristni letošnji se je završil. Vredništvo naše je poslalo shodu brzojavni pozdrav. ; Iz mestnega zbora ljubljanskega. V L j ub 1 j an i, 11. julija. (Konec.) Občinski svetnik Gogola je poročal v imenu personalnega in pravnega odseka o ustanovi Petra in Ivane Bednarzeve. Ta dva sta volila neko svoto v namen, da se oskrbujeta njuju groba pri sv. Krištofa. Ostanek obresti naj se razdeli pa v dobrodelne namene. Mestni zbor je sklenil, da prevzame (Dalje v prilogi.) Priloga 160. štev. „Sloverica" diič 15. julija 1893. v oskrb to ustanovo samo proti temu, da se odbije za oskrbovanje 4°/0 od vsakoletne svote. Deželna vlada se je pa izrekla proti temu, ker bi s časom utegnil dotični znesek postati prt majhen in ker bi to tudi ne bilo prav po volji zapustnikov, in misli , torej, da naj bi se oskrbovanje brezpogojno vspre- ; jelo, kar tudi odsek priporoča. Z ior je temu pri- j trdil. Ravno ta poročevaltc je priporočal o c. kr. fi nančnega ravnateljstva dopisu glede kavcije za ob- . činski zakup. Mestna občina je vzela v zakup užit- j ninski davek in cestarino za tri leta iu je položila , 50.000 gld. kavcije v .zlati renti. ' G. kr. finančno ravnateljstvo pa zahteva, da ' temu mestni zbor pritrdi, ker so dotični vrednostni papirji lastnina loterijskega zaklada. Zeli pa tud', da se zastavno pismo tako predela, da bode dajalo j jamstvo tudi deželnega odbora prav cam. Deželni odbor ima pravico nakladati 4°/0 naklade na vžit-mnski davek in ceutanno. Poročevalec je priporočal, da se ustreže želji finančnega ravnateljstva, kar te jo tudi zgodilo. Potem se je dovolilo po predlogu ravno tega poročevalca ženi stražniškega nadzornika Ivani Ber-tolo 240 gld. pokojnine. Pogrebni stroški se neso priznali. V imenu stavbinskega odseka je poročal dr. Stare o končni kolavdaciji nove mestne vojašnice. Po njegovem nasvetu se je sklenilo, da se stavbinski družbi prizna zaslužka pri mestni vojašnici 292 355 gl. 13 kr.; da se ostalih 4788 gld. 50 kr. stavbeni družbi izplača še le, ko družba dovrši še nekatera pogojena dela; da se odkloni nadplačilo 2294 gld. 46 kr., katere zahteva stavbena družba za neka dela, katerih superkolavdator ni odobril; tudi se je odklonila zahteva, da se da 2237 gld. 21 kr. odškod-niue, ker se je namesto plošč naredil šamoten tlak. To se je bilo že jedenpot odklouilo. Superkolavda-terju c. kr. stavbenemu svetniku Svitilu se je izrekla za njegov trud zahvala in se mu nakaže dogovorjena nagrada. Mestnemu inženerju gosp. Duffeju se je dovolilo 300 in go.sp. Hanušu 200 gld. nagrade za sodelovanje pri zgradbi. Gosp. Zupančič je predlagal, da se dovoli obema jednako po 250 gld., kar pa ni obveljalo, ko je gospod župan pojasnil, da je gospod Hauuš dobival doklado, ko je delo vodil. Občinski svetnik Šubic je v imenu stavbenega odseka poročal o vspehu ofertne obravnave glede nove ceste s Poljan v Streliške ulice. Poročevalec ie rekel, ker se dela ugodneje oddajo, če se več uajedenkrat odda, su je hkratu s to cesto oddala zgradba novega kanala pred Rudolfinumom in jednega kanala v mestni klavnici. Sicer mestni zbor teh dveh del še ni odobril, ali sta bili tako nujni, da se ni odlašalo. Oglasili so se trije ponudniki. Delo se je dalo gOspodu Viljemu Treotu, ker je njegova ponudba z 11.416 gld. najugodnejša. Ker je pa za letos v ta namen dovoljeuih le 10 000 gld., se bode podjetniku to leto izplačal le znesek za cesto, drugo pa pozneje v smislu stavbenih pogojev. Dr. Stare je predlagal, da se troški za kanal v klavnici ne plačajo iz tekočih dokodkov, temveč iz investicijskega zaklada. Pritrdilo se je odsekovemu nasvetu in vsprejel dr. Stareta predlog. Občinski svetvik Trček je poročal o prodaji dveh parcel ob Tržaški cesti. Priporoča, da se prodajo za 8386 gld. 32 kr. Pri tej priliki je dr. Blei-vveis predlagal, da naj bi se razveljavil sklep, da se naj hiše zidajo tik ceste. On se je prepričal, da bi bilo lepše, ko bi bili spredaj vrti. Zato on misli, da bi bilo najbolje, da se magistratu dovoli popolnoma svobodno roko, da Daj on odloči, kako naj se zida. Nekateri govorniki so naglašali, da se s tem le zidanje zavleče, ko je župan se izrekel, da bi proti odloku magistratovemu bil dovoljen ugovor na mestni zbor. Zaradi tega naj se takoj stvar defini-tivDO sklene. Konec je Dil, da se je sklenilo, da se svet proda, ali nasveta, kako naj se zida, sta pa propala, torej bode ie magistrat svobodno lahko odločeval. Konečno je še občinski svetnik Valentinčič poročal o prošnji vodstva uršulinskg, šole, da bi se ua občinske troške iipeljal iz šolskih stranišč kanal v mestni kanal. Poročevalec je naglašal, da bi mesto moralo zidati dve šoli za dekleta, ko bi nunske šole ne bilo, torej je umestno, da tudi občina nekaj stori. Dr. Tavčar je predlagal, da se vpraša mestni zdravstveni svet. Nekateri drugi govorniki so pa izražali bojazen, da se s tem naredi nevaren pre-cedens, ker bodo potem drugi gospodarji tudi zahtevali, da se jim dovoli, fekalije odvažati v mestni kanal. Posebno se je vitez Zitterer čudil, kako da pride nae-tna občina do tega, da bi za ta kanal plačevala. Ce se že dela, nai ga nuue naredi na svoje troške, kakor drugi gospodarji take stvari delajo na svoje t oške. Poročevalec je lake ugovore dobro pojasnil. Opomnil je dotične gospode, da je mej javno šolo in zasebnimi gospodarji precej razlike in da tu gre za zdravje mestnih hčeri ki hodijo v nunsko šolo. Naposled je pa obveljal dr. Tavčarja nasvet. Ostale stvari so se odložile za prihodnjo sejo. KATOLIŠKI SKLAD. Za „katoliški sklad" darovali so nadalje p. n. gg: Janez Babnik, župnik na Toplicah ......... Anton Kerčon, župnik v Šmarjeti........ Anton Korbič, župnik v Valti Vasi......... Janez Stamcar, župnik v Poljanicah....... Janez PlevaneČ, župnik v Soteski........ L a v r e n c i j Gantar, župnik v Crmošnjicah...... Anton Š m i d o v n i k , župnik v Prečini........ Dr. Josip Marinko, c. kr. gimnazijki profesor v Novem Mestu letnino......... Jakob Porenta, župnik v Stopičah........ Valentin Bergant, župnik v Brusnicah....... Andrej Zaman, župnik v Pod- gradu......... Janez Pfajfar, kapelan v Mirni Peči....... Josip Borštnar, župnik v Šempetru pri Novem Mestu Anton Zgur, župnik v Be! Cerkvi........ France Žvan, kapelan v Šmar jfti.......... Martin Poljak, kapelan Smihelu pri Novem Mestu . France Pavlin, kapelan na Toplicah........2 Josip Benkovič. kapiteljski vikar v Novem Mestu . . . Anton Kos, posestnik v Novem Mestu......... Anton Kušlan, podobar v Novem Mestu...... Anton K r ž i č , prof-sor vero-nauka ua učiteljski pripravnici v Ljubljani, raesečuino za pol leta od julija do decembra 1893 Dr. Ivan Svetina, gimnazijski profesor v Ljubljani, mesečnino za maj in junii...... Janez Ne p. Habe, župnik v Ovs šah........ Janez Tavčar, župn k v Le-šah, mesečnino za junii iu julij Neimenovan prvi dve kroni . Matija Kadunc, f^rni upravitelj na Prtloki, mesečnino za julij, avgust in september . . N. N. prvih 20 kron v zlatu . . J a u e z Smrekar, katehet v Ljubljani, mesečn no za maj in jauij......... Marko Vales, župnik v Bra-n ci na Goriškem .' . . . . France Jarc, župnik na Mirni Valentin Eržen, mestui kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, mesečuluo ta julij..... Neimenovan dekan z Dolenjskega ........100 „ — „ Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcevl V Ljubljani, v god sv. mučencev Mohorja in Fortuuata I. 1893. Josip Šiška, tajnik „izvriujo8ega odseka'. 10 gld. — kr. 10 n - 10 „ - 10 „ - 10 „ - 10 „ - 20 „ - 10 „ - 5 „ - 5 „ - 5 . - 1 n ~ 2 . -2 „ -2 . -2 „ - 3 „ - -I . . J1 30 . - 10 „ - 50 „ — 10 „ - 1 . - 2 10 10 4 „ - 5 n -10 „ - 3 . - Darovi za ,, katoliški sklad" naj ne blagovolijo pošiljali pod naslovom: Josip /Šiška, knezoškofljski tajnik v Ljubljani. Dnevne novice. V Lj u b Ij a n i, 15. julija. (Celjska gimnazija) katero obiskuje velika večina slovenskih dijakov, dobila je za prihodnje šolsko leto štiri uove profesorje, izmed katerih so — vsi Nemci! (Vdanostne izjavo) poslala ie prevzv. gospodu knezoškofu liubljauskemu podobčina Selce pri Šempetru na Notranjskem. (Diplomo častnega občanstva) izročila je daues prevzvišenemu gosp. knezoškofu ljubljanskemu de-putacija občine Črni Vrh nad Idrijo, obstoječa iz g. župana Matevža Lampeta in dveh občinskih svetovalcev. (Stavba pri liubijanskem semenišču.) Vlada je v spolnitev mnogoletne želje dovolila, da se zahodni del semeniščnega poslopja ljubljanskega prenaredi in dozida. S tem pridobi semenišče nekoliko prepo-trebuih prostorov v zboljšanje zdravstvenih razmer. (Premeščen je) č. g. J a n e z H 1 a d n i k, farn upraviteli v Rovtah nad Logatcem, za farnega vikarja v Črni Vrh nad Idrijo. (Nameščen je) č. g. Gašper Porenta, no-vomašnik v Stari Loki, za duhovnega pomočnika v Stopičah pri Novem Mestu. Iz Novega Mesta) se nam poroča, da so tudi dobili pretilno pismo, v katerem se jim z jednakimi požari žuga, kakor v Trebnjem in Mirni peči. Me-ščanje vsled tega po noči skrbno čujejo. (K obrtni enketi na Dunaj), ko,a ima svojo prvo sejo dne 20. t. m., ob dveh pupoludne, pozvani so kot zastopniki zadrug in obrtnih društev gospodje: F. Ferlinc, Filip Zupančič, Mat. Kune, Alojzij Lenček. J. Rebek, Jos. Begali, F r. S t u r m iti F. T h u m a , Emerih Mayer, Ed. Schlegel, potem jeden zastopnik iz Kočevja in zastopniki pomočniških društev v Ljubljani, v Št. Vidu iu v Novem mestu. (V seji deželnega šolskega sveta) z dne 6. julija bili ste jednorazrednici v Breznici in Mošnjah povišani na dvorazredni šoli. Dalje so bili imenovani: na dvorazredni šoli v Zireh za drugega učitelja gosp. Lovro Perko, učitelj v Črnomlju; četrto učiteljsko mesto na štiriratredni šoli v Cerknici dobila je gspdč. Josipina Fortuna, učiteljica v Vel. Gabru: drugo učitelisko mesto na štirira|redni šoli v Metliki pa g. Jos. K r i ž n a r, doslej prov. učitelj ondi. — Na dvorazrednici v Komendi pri S'. Petru (Kamnik) imenovan je dosedanji učitelj g. Jos. M e s n e r defiuitivnim nad-učiteljem. (Promoviranje.) Prihodnjo sredo bode na dunajskem vseučilišču gosp. Josip vitez Schneid pl. Treueufeld, c. kr. konceptni praktikant deželne vlade kranjske, povišan doktorjem obeh prav. (Na ženskem učiteljišču) je delalo zrelostni izpit 56 kandidatinj, med katerimi je bilo 14 pri-vatistinj. Zrelostni izpit jih je napravilo 48, med temi 7 z odliko. Rnprobirani sta bili 2 privatistinji na jedno leto in 6 (4 privatistinje) na 2 meseca. — Za zrelostne izpite na moškem učiteljišču, kateri se prično te dni, oglasilo se je 17 kandidatov. (V Sežani) je bil prve dni tega meseca izvoljen za župnika veleč g. Jos. O mer s, župnik v Kortah v Istri. Volitev vršila se je v cerkvi ob navzočnosti zastopnikov duhovniške in svetne oblasti. Od 122 oddanih glasov dobil je g. Omers 118. — Tako se v Istri voli župnik po nekaterih farah, kjer je v veljavi „patronatus communitatis". (Požari na Dolenjskem.) Iz Mirne peči: Naš list je prinesel uže več žalostnih poročil o ognju iz trebanjskih krajev. Ljudstvo je vedno v največjem straha iu skrbeh, ker satansko-zlobnega požigalca se jim še ni posrečilo vloviti. Vse je po dnevu in po noči na nogah, pripravljeno za gašenje. — Nikomur ni upati. — V ponedeljek so razkačeni ljudje zgrabili nekoga, misleč, da je on požigalec, ga precej oklestili, a potem spustili. Pravemu zločincu so v nekoliko na sledu, ker vedo, kako je oblečen. Nekemu človeku j* hudobnež sam povedal, da bo kot v torek, to je 11. julija o poludne v Trebnem gorilo, kar se je tudi res zgod lo. Dobili so več oiož-nikov v okraj, zato upajo, da bo skoraj konec temu neznosnemu strahu. (Strela) Z Ivpoglavega: Dne f13. julija ob uri zvečer je treščilo v Grumov kozolec, ki je tik vasi Panške. Vnel »e je od kozolca tudi Grumov pod. Ljudje so pritisnili, nekoliko je tudi dež pomagal gasiti. Pa vse to ne bi bilo nič koristilo, ko bi bil veter vlekel proti vasi; na veliko srečo pihal je z vso silo od vasi. Tako so ostale lepe Pauce. (Odi kovanje ) Predsedništvo .Matice Slovenske" sprejelo je to le pismo: Slavna Matica Slovenska! Krasna diploma, došla mi nedavno, katera mi spri-čuje v laskavih besedah, da me je slavna „Matica Slovenska" v svojem zadnjem velikem zboru blago-voliuo izvolila častnim društvenikom, me je jako razveselila. Za to znamenje posebnega zaupanja, katero bodem vedno branil iu ki ostane v moji rodovini kot jeden najdražjih spominkov iz ljube dežele kranjske, izrekam slavnemu društvu prisrčno zahvalo. Slovencem v preteklih časih osoda ni bila prijazna. Kot dolgotrajna huda zima je neugodno razmerje oviralo razvoj in napredek tega nadarjenega in čvrstega naroda. A odkar v zadujih desetletjih sije Slovencem mileje solnce, pokazala se je kmalu njih živna meč in krepkost. Ctlica se zdaj za cvetlico razcveta na rodovitnem polju slovenskega slovstva; tako, kakor je napredoval v primerno kratkem času narod slovenski, in to večjidel ob svoji moči, ni napredoval v istem času še nijeden drug narod. Da se pa v sedanji dobi tako aspešno med Slovenci širi omika, je v obilni meri zasluga slavne .Matice Slovenske". Po pravici se torej smem ponašati s tem, da me je ista sprejala med svoje častue društvenike. Podpirati tudi v piibodnje, v kolikor mi bo mogoče, njene blage narneue, bode veduo moja prijetna dolžnost. — Naj blagoslovi Bog prizadevanje „Mat'ce Slovenske"! — V Tolminu dne 12. julija 1893. Andrej baron Winkier m. p. c. kr. deželni predsednik v p. (Ie Ilirske Bistrice.) Po veliki spomladni suši se je bila letina vsled jako ugodnega vremena zelo popravila, in pričakovali smo prav dobrega pridelka, pa dne 12. t. m. o poldne je bilo uničeno naše upanje Pridrvili so se namreč temni, pogubni oblaki; jelo je grometi in bliskati se, da je bilo groza; strašen naliv z viharjem se je kmalu spremenil v debelo točo, katera nam je v presledkih nad pol ure klestila polja. Ko se |e nevreme poleglo, je bil žalosten prizor, krasna polja krog Bistrice, Trnovega, Zarečja in Bere so bila hudo potolčena in letina po nekih njivah popolnoma, večinoma pa polovico uničena. Sreča pri nesreči je le to, da je toča večini naše fare prizanesla in le omenjene vasi zadela. — Košnjo so ljudje skoraj dokončali, večidel v ugodnem vremenu, pa še polovico lanskega sena niso spravili. Črv in suša ie slabemu pridelku uzrok. (Sklep šolskega leta) Goriška gimnazija zaključila je pouk v četrtek s slovesno sv. mašo. V soboto pa konča realka. (Dar.) Nj. Vel. presvitli cesar podaril je za zgradbo zvonika z Terzu 100 gld. (Premeščen) je g. prof. Babsch z goriške realke na realko v Steyr na Gor. Avtrijskem, kakor smo že omenjali. Na njegovo mesto pride kot supleut g. Anton Tummler iz Plzna. (Hripa.) V Gorci boleha več vojaških konjev za bripo. (Vihar. — Ogenj.) Iz Dobrove, dne 14 julija. Včeraj se je tukaj celo popoldne pripravljalo na večerni vzračni ples. Godci sv. Elija so v daljših presledkih večkrat poskusili tam na večerno, doli preko jugu, na izhod svoje bobneče .inštrumente". Zvečer kmalu po 6. uri prične se iznova tam ob zapadu drugo na drugo bliskati; hudourni oblak nategnil jo je le sem preko dobrovske fare in se pomikal dalje tja proti izhodu. Takoj po 7. uri zvečer nastane tukaj srednja ploha; ua to utrga se v trenutku oblik z vso silo in zabuči eno minuto trajajoči vihar, med katerim se je večkrat Rilno za-< bliskalo in zemljo pretresujoče zagromelo. Elen teh bliskov nžgal je Gašpircev kozolec v Smartinem, a vihar pa Kušarjevi in Lampretovi kozolec podrl ter izruval in polomil več sadnega in gozdnega drevja. Med nalivom bilo je tudi malo drobne sodre — hvala Bogu, da brez posebne škode. Sedaj, ko to pišem, pa že zopet gromi od večera. Bog nas varuj elementarnih sil! Duj skoraj zopet lepih dnij za žetev, ki obeta biti letos dobra in se je te dni tukaj pričela. (Nor kanal) gradijo na Tržaški cesti tik e. kr. gozdnega vrta pod cesto za odvajanje vode in nalivov z bližnjih travnikov in izpod Rižnika. (Moč vodene kaplje.) Govorico, da kaplje iz-votlijo kamen, iko jih je dovolj, potrdila je nedavno na Dunaju prav originalna stava. Araerikinski umetnik stavil je za znatuo svoto z Dunajčanom, da ne bo mogel pretrpeti, da bi liter vode tri čevlje visoko kapljala na njegovo dlan. Smeje se sprejel je Du-najČau stavo, meneč, da ima denar že v žepu iu da bo Amerikauec gotovo zgubil. Odmerili so vodo, jo vlili v kositarno posodo s tanko cevko ter jo postavili tri čevlje visoko. Do 300 so uaš'eli in ravuo toliko kapljic padlo je ua dlan; Dunaičau postajal le vedno buli rudeč, a trpel le vse jedno; ko so pa našteli 420 kaplj e, ni mogel pretrpeti več. Njegova dlau bila je zelo rudeča, koža razpočena in meso krvaveče; vode je pa izteklo še prav malo. Vsa navzoča družba se je Čudila, da morejo kapl|ice vode imeti tak učinek? (Amerikansko seno v Evropi) Po vsej Evropi se čuti veliko pomanjkanje seneoe kiaje. Nekatere vlade so še prepovedale izvoz sena. — Kakor z žitom, nas bode v pr hodnie tudi h senom morala Amerika zalagati. Neka balt morska tvrdka je že poslala 100.000 tou smerikanskega sena v Frauci|0. To fje prva poslatev te vrste v Evropo. (Strašni požari v Ameriki) so pretekli mesec skoraj popolnoma uničili več novo pričetih mest. Vsa škoda se ceni na poldrugi milijon d ilarjev, zavarovalnina pa znaša samo 300.000 dolarjev. Komaj so udušili ogenj na jeduem kraju, že se je poka».al na drugem, tretjem iu četrtem kraju. — Pripoveduje se, da ste se dve Kraojici le tako rešili, ker ste pred ogrnem v jezero zbežali. uiniiiiiiuiiiiiiuiiuiuiuiiiiiniiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii Spominjajte se .katoliškega sklada' ob raznih prilikah! iiuiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiHiiiiinimiiiiniiii "71" ^ Društva. (Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Bled i u okolico) vršil se je dne 9. julija oopoldue ob 5. uri v gostilni .pri Petranu". — Zborovalcev je bilo ud začetka kakih 20, ali proti koncu je to število naraslo čez 30. Pristopilo je 12 novih udov in šteje zdaj podružnica 51 letnikov in 4 ustanovnike. Oibor je bil stari potrjeo, namreč predsednik g. dekan Razbor-šek, njegov namestnik župnik g. Berlic. tamik uad-učitelj g. Zerovnik; blagainičarici : za Bied gsortč. učiteljica Drul, za Gorje gspdč. učiteljica Strlč, Zi-stoDuikom podružnice k glavni skupščini v Sežani je bil vol|en župnik g. A/.rnan, ki ima tudi glas kot zastopnik vasi Podholm. — Koncem zborovanja se je nabralo tudi za .katoliški sklad" blizu 50 kron. (Vincencijeva družb«) obhaja prihodnjo sredo (19. iuliia) praznik svojega patrona sv. Vin-cencija Pavli»nskega s službo Božjo in skupnim sv. obhajilom v Marijanišču zjutrai obšestib; popoldne pa vrši se tam ob šestih društvena skupščina. K obilni vdeležbi vabijo se uljuduo gg. udie, prijatelji, odborniki in dobrotn ce družbe Dr. J»rc. — (Katoliško tiskovno društvo v Mariboru.) Pretekli ponedeljek, t. j. dne 10. julija, zbralo se je, kakor poroča .Slov. Gospodar", v prostorih slovenske čitalnice mariborske ob deseti uri okoli 30 društvenikov iz raznih krajev naše škmo zbirali in ogrevali za naše verno slovensko ljudstvo. (Občni zbor .SI o v e nsk eg a društva") za Štajersko bo dne 6. avgusta dopoldne, in sicer pred veselico .pevskega društva" v Mariboru, ki se bo vršila istega dne. (Vabilo k veselici), ki jo priredi šolska mladina v Š t u r i j i dne 16. julija t. 1. ob 4. uri popoldne v šoli v spomin pro«l»v« 50letnega škofovanla Nj. svetosti papeža Leona XIII in zmago-slave pri Sisku domovini v čast in ponos. — Vspo-red : 1. .Nazdrav sv. Očetu !" gl EUdoslav Silvester, govori ponavl alka Roza L kar. 2. Papeževa iu ce uarska himna. 3. .Domoliubne deklamaciie" s petjem. 4. Igri otroški: a) „Gospod iz Trsta", priredil A. Stroj; b) .Sar voiak in njegova rejenka". poslov. Birbka Hoehtel. 5. Komična prizora: .Piskro-ve^ec". „D mnikar". sestavil Radoslav sSilvester, predstavlja ponavljalec Franc Š»pla. Nastopno nedeljo, 23. julija, vedrilo mladine na prostem. Darove, v ta nam«n naklonjene, hvaležno sprejme šolsko vodstvo v Sturiji, vabeč blsge prijatelja mla-deži naše k mnogobrojnemu obisku. Čast. gospode župniKe in ž upniška pred-stojništva opozarjamo na izvrstni terr&zz o -granit, s katerim na Laškem v obče tlakajo cerkvena tla. Zalogo tega granita ima stavbeni mojster Viljem Treo v Ljubljani, Marije Terezije eesta št. 10. Sicer po opozarjamo na danes pri-občeni inserat napominane tvrdke. Telegrami. Munkaos, 15. julija. K izkopanju ostankov leta 1849 umrlega ruskega polkovnika Palicina je prišel ruski vojaški ataše Voronin, potem deputacije skupne vojske in honvedov. Ostanki so se izkopali ob 6 zjutraj, opoludne so šle na mesto vojaške deputacije. Pariz, 14. julija. Carnota so navdušeno pozdravljali, ko je ogledaval čete. Quartier Latin se nič ne udeležuje narodnega praznika. Defilovanje pred strassburškim spomenikom se je redno izvršilo. V Roubaixu je mej socijalisti in patrijoti bil pretep. Pariz, 15. julija. Narodni praznik minul je v najlepšem redu. Berolin, 14. julija. Časopisi poročajo, da je ministerski prodsednik grof Eulenberg dobil red Črnega orla. Peterburgu, 14. julija. Carjevič se je predvčeraj povrnil in je šel v Krasnoje-Selo. Peterburgu, 14. julija. Posebna komisija bode v kratkem pretresavala zakone o pravicah inozemcev glede zemljiškega lastništva v Rusiji. Madrid, 15. julija. Na železnici Zumar-raga-Bilbao je skočil osebni vlak s tiru. Mnogo oseb se je ponesrečilo. Carigprad, 15. julija. Pričakovalo se je. da bode selamliška ceremonija danes zjutraj zaradi navzočnosti egiptskega podkralja posebno slovesna. Minola je pa po navadi. Podkralj se ni peljal s sultanom vkupe v vozu v mošejo. Še-le pozneje je na strani sultanovi z okna sultanove palače gledal defilujoče čete. Vse se je jako opazilo in se o tem mnogo govori. Bangkok, 14. julija. Francoski top-njači „lnconstant" in „Oomete" prišli sta včeraj semkaj in s silo šli na reko Menam bombardirajoči siampke utrdbe. Trije Francozi so mrtvi in dva ranjena. Sijamci imajo 20 mrtvih in 12 ranjenih. Vse mesto Bangkok je oboroženo. Industrijalna podjetja ▼ Bolgariji. S .-daj bo v Bolgariji nastopna znamenitejša industrijska podjetja: 32 parnih mlinov, 24 velioih. solidno zidanih mlinov, 17 pivovaren, 24 žganjarn. 12 zavodov za gredešanje volne, 2 strojariji za nsnje, 15 tovarn za sodno vodo. 1 steklarna, 28 tiskarn, 118 tabačnih tovarn, 2 tovarni z* preproge in 1300 statev. Domača obrt v Bolgariji ravno tako napreduje, kakor trgovina. Gleda se pa bolj na domače pogrebe kakor na izvoz. Pošiljajo se pa tudi izdelki v inozemstvo, moka v Turčijo'in korduansko usnje v Avstrijo, in vsled tega pride precčj denarja v deželo. Hišna obrtnija je zelo razširjena. 356 1 C. kr. priv. zavarovalna družba za življenje ,Avstrijski Phonuc' n a I> ii ii a j ii. XI. redni občni zbor t« družbe je dne 28. junija t. I. pod predsedstvom meuega predsednika g. Eruesta barona Herriuga, v navzočuosti 18 delničarjev, ki so zastoonl 238 glasov. Iz poročila, ki se |e predložilo zboru, posnamemo, da je I. 1892 pri družbi se vložilo 6000 novih zavarovanj za za-varovaluo glavnico 8,334.584 gld. in 6211 gla. letnih d> hudkov in se ie od tega reanz^vnlo 4181 novib zavarovani za zavarovalno glavnico 6 820.905 gold'narj«v iu 5411 gld. letu h dohodkov, uko, da je družba dne 31. decembra 1892 im-la vkupe za zavarovanje za doživetie in smrt 36.742 pogodb, s katerimi ie bilo zavarovano na življenie 42.927 oseb, za 53,481.007 gld. glavnice in 68.854 gld. letnih dohodkov. Premnski dobodki iz tekočih poslov znašali so v letu 1892 1 636 135 38 gld., dobodki na obrestih 322 820 38 gld., iu skupni dobodki znašajo 9,588 686 62 gld., to je za 340.486 62 gld. več, nego preišnje leto. Zavarovalnin je družba izplačala 1.037 369 46 gld.; premijski rezervi za 31. dec. 1892 I. se je vrnil znesek 8,099.936 64 gld., iu znašajo v bilanci izkazani varnostni zakladi, ne glede na asocijski zaklad 570.927 02 gld. vkupe 8,772.515 42 gld. Poročilo bančno naznanja, da ie državna uprava potrdila premembo pravil, kakor |o )e bil sklenil izredni občni zbor dne 5. juuiia t. I., da so se premenjena pravila že regstrovala pri trgovskem sodišču in so se vsled tega že izdale nove deluice družbe, in jib je po dotičnem sporazumljenju prevzela anglo-arstrijska banka in v gotovim plačala. Občni zbor je vzel poročilo ua tnanie in dal abso-lutorij upravnemu svetu iu ravnatelistvu. V upravni svet so zopet, oziroma na novo voljeni gg.: A'fred vitez Bljani, Slonove ulice štev. 11. Po najnižji oeni dobe se tudi naj-raznovrstnejse stenske ure, ure za dvorane in s stojalom, ure-budilnice itd. Največja zaloga prstanov, uhanov( fUl verižic, srebrnih in ziatih, vse po to-varniški ceni. 185 16 Ji Popravila Izvrinje točno pod Jamstvom. — Ilustrovani ceniki so f» J franko na razpolago. — Poitna naročila izvrinje obratno. Najcenejši, najelegantnejši in najtrajnejši marmomo-mazajičen is ierrazzo ■- graniten tlak za cerkve, krstne kapele kapele, vestibule, koridore, stop-niiča, kuhinje, kopalne sobe, verande itd. itd. priporoča specijalna firma 1 tella Ac Comp. na Dunaj 11, katera sedaj tukaj in na Gorenjskem dela nekaj tacih del, katera se izvrše po najnižji ceni po gld. 2 ;.0 do 3 50 kvadratni meter v najlepši napravi in z večletnim jamstvom. Od te firme narejena dela vidijo se tukaj v kopališču v hotelu pri Slonu, Hudolfinuma in mnogih zasebnih hišah Naročila za tukaj in na deželi vsprejema 349 9—1 Mtza^arlieno ]><>atj«tje Viljem Treo Marije Terezije cesta štev. 10 v Ljubljani. A S) Slav. občinstvu v mestu in na deželi naznanjam, da sem z dnem ^ 1. julija letos otvoril poleg vže obstoječe prodajalnioe na Dunajski cesti it. 22 tudi kupčijo z moko v Ljubljani, v Florjanskih ulicah št. 34 v lastni liiši, kjer bodem imel v zalogi najraznovrstnejio moko, ter bodem kot doslej postregel točno in vestno z dobrim blagom po nizki ceni. Velespoštovanjem 337 5-4 h trgovec z moko. Florjanskc ulice 34, Dunujska cesta 22. Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je K M* Mi 33 52—29 athreiner-jeva Kneipp-a sladna kava Z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejio, pri tem pa še zdravejio in redilnejio kavo. — Neprekosljiva kot dodaja navadni kavi. — P ona redeb se skrbno izogibaj. — '/» kilo 25 kr. — Dobiva se povsod. Pristno samo v ■»«-■ i l» zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. stane pri meni eden modroc na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim ovilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj sa vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 1. Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žimnic, garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. Ceniki s podobami zastonj in franko — Hitra in poštena postrežba, nizke cene. 536 50—36 Solidno, zložno močno in čudovito ceneno stole vsake vrste ponuja prva kranjska ivornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa. k Mž-a v Bistri, pošta Borovnica. (230 52-12) Naznanilo preselitve. Zahvaljujoč se slavnemu p. n. občinstvu za dosedanjo blagohotno naklonjenost, usojara si naznaniti, da sem svojo prodajalnico i. delavnico na Stari trg .št. 20 ter dne 17. junija otvorll. V zalogi imam vsakovrstnih dežnikov in solnenikov od jenostavnih do najfinejših po najnižjih cenah. 322 3-3 Popravila in preobleko so izvršujejo hitro in po coni. Priporočujoč se najtoplejše in proseč mnogo-brojnega poseta s spoštovanjem Jon. Vid mar. dri čar & Mejač prej M. Neumann Ljubljana, Sloaove ulice 11. -— - 1 ■^^r-^-v Največja zaloga za gospode ln dečke; . 1»?, jopic, Milit, pelerin za gospe ln gospodlčine. Obleke in plašči za otroke vsake starosti. Točno izvrševanje naročil na vsakovrstno Točno izvrševanje naročil na vsakovrstno duhovniško obleko iz dobrega blaga po nizkih oenah. f iz dobrega blaga po nizkih oenah. lova:) Uniforme za državne uradnike vseh kategorij. Zaloga uajmoduejSega tu- iu inozemskega snknenega blaga (što/a) iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtačl in vse drugo za gospode, dežni plašči, jopice, manteletl in vsi konfekcijski predmeti za gospe in gospodičine po najnovejšem kroju na Dunaju, in ki se tudi po jako nizki ceni oddaje na meter. Najboljše srajce, maiišeti in ovratniki. r> S* izdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani, Poljanska cesta 8 (poleg Alojzljevlšča) se priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim predstojništvom in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in toCno izdelovanje vsakovrstne ti H H H t I A ■ ■ ' 1 ■ ■ —--—' aninv pvotmiio pi uoiu. iz zlata, srebra ali druge kovine po uzorcih ali lastnem načrtu. Izvršeno blago pošlje dobro, varno zavito poštnine prosto.'4J1 29 52-27 Otročji vozički jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in'sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5*50, 6'—, 7'— 8'—, 9-—, 10"— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, tnpecirnr, v Ljubljani, Selenburgove ulice I. Najcenejši kraj otročjih vozičkov. /.a nakupovanje 537 50—36 ,SLAVIJA' vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseli kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke „Slavije • imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende, katera je doslej iznašala po IO°/0, 2O°/0, 25% in jedno leto celo 48°/0. Za škode izplačala je doslej banka „Slavija" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more ^e meriti z vsako drugo zavarovalnico. Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje p r i m e r e : 1. Miha Dolničar iz St. Vida nad Ljubljano zavaroval se je dne 15. oktobra 1873 in je umrl dne 11. argusta 1874. Uplačal je 30 goldinarjev . marca 1875 ter je do svoje smrti dne 15. marca 1877 uplačal 1188gld., dediči njegovi pa so od banke „Slavijeu prejeli 6000 gld. 4. Anton Ahčin, župnik v Begunjah, zavaroval se je dne 1. avgusta 1870. Po smrti njegovi, dne 17. julija 1881, izplačala je banka »Slavija" kapital 1000 gld., dasi je bilo vplačane zavarovalnine le 364 gld. 08 kr. 5. Janez Verbič, načelnik postaje na Rakeku, zavaroval se je dne 5. aprila 1878, umrl, pa je dne 25. novembra 18S3. V tej dobi uplačal je 174 gld. 96 kr.: banka „ Slavij a" pa je izplačala dedičem njegovim 1000 gld. 6. Luka Sabec, trgovec in posestnik v St. Vetru na Notranjskem, zavaroval se je dne 30. januvarija 18S2 za 1000 gld. J)o svoje smrti dne 17. junija 1884 vplačal je 215 gld. 52 kr., in banka „Slavija" izplačala je rodbini njegovi ves zavarovani kapital. 7. lh\ Iran Pitamic, odvetnik v Postojini, zavaroval se je dne 10. novembra 1SS2. Do svoje smrti dne !). oktobra 1891 uplačal je 3159 goldinarjev; banka »Slavija" pa je dedičem njegovim izplačala 6000 goldinarjev. 8. Simon Matejčič, župnik ti Starem Pazinu, zavaroval se je dne 10. januvarija 1S92 in je umrl že dne 25. februvarija istega leta. Dasi je vplačal le 7 i/ld. 4!) kr., izplačala je banka „ Slavija" njegovim dedičem 1000 gld. 9. Petar Bogovič, župnik v Lunu na otoku Ba.hu, zavaroval je dne 15. maja 1889 svojim trem nečakinjam, Milici. Brni in Andjeliji Miletičevim po 500 gld. dote. Na to zavarovanje uplačal je do svoje smrti dne 28. februvarija 1891 168 gld. 88 kr.; banka „Slavija" pa bode vaakej imenovanih deklic, ko doživi 18. leto, izplačala 500 gld., tedaj vsem trem 1500 gld. 10. Josip Pcrko, učitelj r Šmihelu pri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu 1000 gld. dote. Do svoje smrti uplačal je 25 gld. 53 kr.; banka „Slavija" pa bode sinu njegovemu, ko doseže 20. leto svoje starosti, izplačala 1000 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke »Slavij e" v J^jiil>ljaiii 120 25-n v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. t>i«sr<> e: -a mizarski obrt v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, divane, madrace od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madrace 8 gld. 50 kr., pulte za masne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 36 (30—15) m M H H u Nnjuiijo ceni* g; za !i?i. Skušena redilna štupa za živino, za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živlnče ne more jesti, slabo prebav-lja ; zboljsuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodoin samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo ^^_konje, pomaga pri pre- Ks tegu žil, otekanju kolen, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld. Ta zdravila za živino se dobijo v 203 14 v Ljubljani zraven rotovža in se vsak da?i s pošto razpošiljajo. 3* Ges. tali. jrit Avstr. Feniks" n a D u n a J u. Vplačane delnice in druga jamstva družbe znašajo čez -gj štiri in pol milijona goldinarjev avstrij. velj. ^f XXXXXXXXXX t z I I Družba zavaruje proti škodi po toči. 1EH ■asa Pogoji so jako ugodni in uvedene najnižje stalne premije, nc da bi bilo treba pozneje kaj doplačati; ako tisti, ki želi svoje pridelke proti toči zavarovati, ne more precej zavarovalnine plačati, dovoli se mu obrok do konoa septembra 1893. — Škode se hitro in pošteno cenijo ter preoej izplačajo. Kdor bi želel zastopstvo prevzeti, naj se obrne do generalnega zastopstva v Gradcu, katero daje radovoljno vsakoršna pojasnila v zavarovalnih zadevah ali pa do glavnega zastopstva v Ljubljani (glavna zastopnika Jos. Perhauc in Jos. Frosenc) Kongresni trg št. 17 (v novem uršulinskem poslopju). Vizitnice priporoča Cri (.«■ nv/n zdravstveno oblastveno presknSeno « OcUg-UVU zobno čistilno sredstvo | KAIiODOltfT. Dobiva se v lekarnah in purfumerijah itd. kos po 35 kr. (539) 22-18 ZZZZZZZZZZZZZZZZ Anton Krisper, Ivan .Luckmann, J. Klauer, Jeglič & Leskovic, Peter Lassnik, Ivan Perdsin, H. L. Wencel, Frane Terdina, Ivan Fabian, Karol Karinger, Mihael Kastner, Josip Kordin, M. Lavrič, Alojzij Lenček, Karol Planinsek, Viktor Schiffer, M. E. Suppan, Schussnig & Weber, V Skofji Loki: V Polh. Gradcu V Borovnici: V Kočevju: Na Krškem : V Dvoru: V Idriji: V Kranju: V Ložu": V Kostanjevici: 266 10-5 je priznano sredstvo za uničenje vsakovrstnega mreesja. Znaki tega izvrstno uHnkn-ročer/a Zacherlina so: 1. zapečatena steklenica, 2. označeno ime Z a c h e r I. Steklenice veljajo: 15 kr., 30 kr., 60 kr., 1 gld. 20 kr., priliranjevalec (priprava za poštupati) Zacherlina 25 kr. V Litiji: Lebinger&Bergman. V Hribu: Fr. Kovač. V Mokronogu: Anton -Majcena, ., Sbil & Petrovič. Na Mirni: Josip Schuller. Na Vrhniki: M. Brilej, A. Bučar. V Radovljici: Homann, A. Robleck. V Radečah: Ivan Jebačin. Anton Ditrich, G. Pike!, Frane Kogej. Hedvik Fabiani. Ana Leben. Frane Verbič. Fr. Loj. Frane Kren. Peter Peschke. R. Engelsberger, Frane Zesser. Ant. Kline. Prane Kos. F. Dolene, Karol Šavnik, lekar. Frane Kovač. Alojzij Gatsch. V Novem Mestu V Zagorju: V Kamniku: V Žužemberku: V ( rnomlju: V Bledu: J. Trepetschnigg, Br. Wakonigga nasl. A. Pauser. R. K. Miehelič, Ivan Miiller st. Edm. Zangger. Jakob Dereani. Andrej Lackner, Ludovik Perse. Oton W(ilfling. zzzzzzzzzzzz HC Dunajska borza. Dn6 15. Julija. Papirna renta 5%, lt>% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta|4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri........124 Napoleondor (20 fr.)........ 9 Cesarski cekini .......... 5 97 gld. 97 . 118 „ 97 . 980 „ 335 55 35 45 15 kr. 65 89 89 Dne 14. julija. Ogerska zlata renta If,....... Ogerska kronina renta 200 kron . . i* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . o% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ 41/, * — Kreditne srečke, 100 gld.......197 St. Genois srečke. 40 gld.......67 11 o gld. 45 kr. 94 147 164 192 98 85 75 20 50 80 50 75 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 141 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 10 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........— Windischgraezove srečke, 20 gld.....— Ljubljanske srečke........."-3 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2880 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 Papirnih rubeljev 100......130 30 25 50 25 25 3SJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „m E R C 1J B" Wollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B. SJT Pojasnila v vseli gospodarskilrin finančnih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti J naloženih jflnvaic. 'VB |