Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 5. junija 1953 PRED SKORHJŠNJO SKLENITVIJO sporazuma o premirju na Koreji? V1SEK VOLILNE KAMPANJE pred nedeljskimi volitvami (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 4. — Jutri je zadnji dan volilne kampanje: v nedeljo so že volitve. Vendar je propagandistični crescendo dosegel svoj višek že danes, ko je praznik omogočil širši razmah volilne kampanje in je dal priložnost celo kardinalu Micari, da je svojo pridigo med' telov-sko procesijo v Rimu ubral na volilne strune in tako tudi v ornatu papeževega namestnika v rimski škofiji podkrepil de-mokristjansko volilno propagando. De Gasperi je govoril v Neaplju, kjer je bilo ozračje napeto še od včerajšnjih fašističnih izgredov. Tudi danes, po De Gasperijevem govoru, je prišlo do ponovnih incidentov. tako v mestu kot v okolici, kjer so med drugim s kamenjem napadli vlak vezuv-ske železnice, s katerim so se vračali okoličani z De Gaspe-rijevega zborovanja. Od včerajšnjih 53 aretirancev so jih ( 42 obdržali v zaporu; večino- rejski oddelki izvedli ponoči sedem protinapadov, da bi ponovno osvojili položaje, ki so jih izgubili prejšnjo noč1. Zjutraj je sledil nov protinapad 2000 Kitajcev in srdite borbe trajajo še zdaj. Zavezniški težki bombniki so odvrgli 190 ton bomb na nasprotne položaje na osrednjem bojišču, medtem ko je megla ovirala operacije letal z letalonosilk. Na Korejo je prispel danes admiral Robert Auboyneau. poveljnik francoskih pomorskih sil na Daljnem vzhodu. V glavnem stanu osme armade se je sestal z njenim poveljnikom generalom Maxwellom Taylorom, zvečer pa je obiskal francoski bataljon na korejski fronti. Na newyorški borzi je prišlo do hudega padca kurzov. V krogih Wall Streeta pripisujejo ta padec, ki je dosegel do 2 dolarja, vestem o bližnjem premirju na Koreji. Francoska skupščina zavrnila invesli>uro ludi Mendes-Franceu Po negotovem glasovanju je mandatar zbral 301 glas, za investituro pa je potrebnih 314 glasov - Proti so glasovali kominformisti in del golistov - Zarota starih politikov vesti, da je sovjetski veleposlanik Malik med svojim včerajšnjim obiskom izročil Churchillu posebno sporočilo Ma-lenkova 0 morebitnem sestanku štirih. Predstavnik je dejal, da tem vestem ne verjame, dodal pa je, da so med včerajšnjim sestankom med Churchillom in Malikom »morda v vljudni obliki razpravljali o vprašanjih, ki zanimajo o-be državi« Predstavnik je nato dejal, da ničesar ne ve o nemški zahtevi, naj konferenci na Ber-mudih prisostvuje zahodno-nemški opazovalec. Končno je zatrdil, da datum za konferenco še ni določen in ni hotel komentirati vesti, da se bodo trije veliki sestali 29. junija. V Washington so potrdili, da konferenca na Bermudih ne bo 17. junija, kot so prvotno mislili. Datum sklicanja konference je odvisen od sestave nove francoske vlade in od razvoja sedanje faze razgovorov v Pan Mun Jomu. sanja odgovarjal na popoldanski seji. Na glavno nasprotovanje niso naleteli njegovi načrti na gospodarskem in finančnem področju, ki so jih skoraj vsi odobravali, temveč njegovo realistično stališče glede francoskega kolonializma v Tuniziji in Indokini in tisti predlogi, ki jih imajo za reformo francoske parlamentarne prakse. V nasprotju s politiki je francoski tisk danes zjutraj skoraj soglasno pozdravil Men-des-Franceov govor. Neodvisni socialistični list «Combat» pravi. da tudi morebitni nasledniki ne bodo mogli mimo izjav Mendes-Francea, če bodo hoteli po poti gospodarskega in socialnega napredka. List poudarja prepad, ki je nastal med tistimi, ki hočejo obnovitev, in med «previdnimi», ki sodijo, da «morajo proti vsem zgodovinskim razlogom ostati na vladi in ohraniti politiko, ki je že davno preživela«. «Franc Tireur« pravi o Men-des-Franceovčm govoru, da na odru ni stal bodoči predsednik vlade, ki prikazuje svoj program, ampak državljan, ki je govoril ostalim državljanom; njegov namen ni samo ozdravitev francoske politike, temveč tudi parlamentarnega režima in demokracije, pravi list, in dodaja, da je Mendes-France v svojem govoru «vrnil narodni skupščini njeno dostojanstvo«. Edino desničarski list «Aurore» je izražal pomisleke proti načrtom kandidata za predsedstvo vlade. Takoj po seji narodne skupščine je Mendčs-France odšel na Elizejske poljane in poročal predsedniku republike Au-riolu o položaju. Sodijo, da bo Auriol jutri nadaljeval posvetovanja za določitev novega mandatarja. Obnovitev sol'inskega procesu v Beogradu; edini preživeli obsojenec Radivoj ŽMzie priča pred sodiščem. Vesti o poskusih italijanske vlade za ponovno dosego sporazuma o ribolovu v jugoslovanskih vodah KONFERENCI! BALKANSKIH GENERALNIH ŠTABOV balkansko sodelovanje pomemben činitelj miku Romuni izzivajo nove incidente na meji s FLRJ BEOGRAD, 4. — Jugoslovansko državno tajništvo za zunanje zadeve bo" protestiralo pri romunski vladi zaradi hudega incidenta, ki so ga povzročili romunski obmejni organi v noči med 27. in 28. majem. Takrat so romunski obmejni organi prišli na jugoslovansko ozemlje 6 km jugozahodno do vasi Hetina in iz zasede streljali na jugoslovanskega državljana Zeraja Jano-ša, ki je opravljal poljska dela; Zeraja so ranili ter ga nato odvlekli na romunsko ozemlje. Zeraj je star 53 let in oče dveh otrok. Državno tajništvo za zunanje zadeve bo v svojem protestu zahtevalo tudi njegovo vrnitev v Jugoslavijo. BSankenliorn pri Eisenhowerju WASHINGTON, 4. — Predsednik Eisenhower je sprejel danes posebnega odposlanca kanclerja Adenauerja Herberta Blankenhorna. Po razgovoru. ki je trajal pol ure, je Blankenhorn izjavil, da je Ei- Foreign Office o Malikovem obisku pri Churchillu LONDON. 4. — Predstavnik Foreign Officea je danes ponovno izjavil, da ne ve ničesar o resničnosti časopisnih narhistii tu in tam koketirajo s kominformisti, kot po vsej politiki kominformovskega vodstva nj čudno, če na to koketiranje pristaja Lauro si je z razdeljevanjem makaronov in čevljev pridobil v Južni Italiji dobro klientelo. V Turinu je dejal, da se mora preporod Italije kot v preteklem stoletju začeti v Pie: montu. Ne zaničuje pa niti Furlanije, kjer je monarhistična propaganda zelo intenzivna in ima tudi nekaj uspeha. MSI ima svoje glavno središče v Rimu, kjer so ruševine Cezarjevega in Mussolinijevega imperija. Zelo aktiven pa je tudi povsod drugod, zlasti v obmejnih pokrajinah; tudi v Furlaniji si je ustvaril več trdnjav. V Vidmu je bilo zborovanje neofašističnega prvaka Al-miranteja po številu obiskovalcev takoj za Nennijevim. Vendar mislimo, da ?NM in MSI ne bosta napravila velike mature ne v Furlaniji, ne v Italiji sploh. Morda bosta dobila tri milijone glasov ali kaj malega več. Toda Italijani bodo nekoč spoznali, da je tudi njun tretji tovariš, ki zdaj vedri in oblači v njihovi deželi, prišel na ta položaj samo s posiljevanjem svobode vesti volivcev. Ce se bo to zgodilo, bodo trije apokaliptični jezdeci gotovo spet združeni v skupni reakcionarni fronti. A. J. Skrajna desnica pred veliko maturo monarhisti in fašisti pokazali kaj več moči. morda ne bo daleč, pa bomo spet občudovali stari trio, Italija pa bo šla po poti Španije, kjer zdaj ponovno govorijo o obnovitvi monarhije. Ce pa bodo fašisti in monarhisti izšli iz volilne borbe šibki, potem je to znak, da formula iz leta 1922 danes ne velja. Neofašisti in monarhisti vedo, da prestajajo neke vrste veliko maturo; nekoliko nerodno jim je le, ker je izpraševalec njihov stari tovariš, ki se je znal v preteklosti najmanj kompromitirati in v sedanjosti najbolje znajti. Vedo pa tudi, da lahko eden napravi izpit, drugi pa neusmiljeno pade dokončno ali z možnostjo popravljalnega izpita ob prihodnji priložnosti. Tu pa nastaja huda konkurenca — podobna sporu med tatovi, ki se ne morejo dogovoritli o razdelitvi plena. In ker je položaj tako zelo podoben maturi, je njihov največji sovražnik trenutno profesor, se pravi , demokristjani. Zato ni čudno, če fašisti in mo- Treba se je tudi ustaviti ob pravem pomenu konkordata med državo in cerkvijo v Italiji. Po padcu fašizma so nekateri protifašistični politiki razkrili, da so se tajna diplomatska pogajanja za sporazum med italijansko državo in Vatikanom začela še pred prihodom fašizma na oblast. Vendar so fie ta pogajanja potem razbila. S cerkvene strani hočejo s tem danes dokazovati, da konkordat ni bil Mussolinijevo ali sploh fašistično delo. Vendar dokazuje obstoj pogajanj še pred prevzemom oblasti po fašizmu samo to, da so na obeh straneh sodili, da je položaj zrel za pomiritev — če pa so se pogajanja razbila, je bilo to verjetno zato, ker Vatikan ni imel nobenega interesa, da bi podprl vlado, v kateri so bile demokratične sile. Sklenil pa je konkordat s fašizmom in to na istih osnovah, na katerih so slonela tudi pogajanja s predfa-šisticmmi vladami (priznanje vatikanske države, letna odškodnina itd.). Veliko politično in materialno korist pa je imel Vatikan od tega, dai se je leta WASHINGION, 4. — Predsednik senatne komisije za zunanje zadeve Wiley je označil danes za «čisto navaden samomor« politiko, ki jo predlaga senator Taft, da bi morale ZDA same nadaljevati vojno na Koreji, če bi se pogajanja za premirje razbila. Kasneje pa je Taft izjavil, da so njegove izjave «slabo razumeli«. BEOGRAD, 4. — Nocoj je jugoslovanska delegacija odpotovala na zasedanje donavske komisije, ki se bo pričelo 23. junija v Galacu. Delegacija bo poprej sodelovala na zasedanju posebne komisije v Bukarešti, ki se bo začelo 8. junija. Posebno komisijo so ustanovili na zadnjem zasedanju donavske komisije. Njena naloga je proučevanje jugoslovanskega načrta novega pravilnika donavske komisije, Osvobodilna fronta Ljudska prosveta PRIMORSKI DNEVNIK 5- junija NPOJIIN KI »NEVI Danes, petek 5. junija Bonifacij, Dobromil Sonce vzide ob 4.17 ir* z|ion,e 19.50. Dolžina dneva 15.33 nuni vzide ob 0.28 in zatone ob iz«. Jutri, sobota 6- junija Bertrand. Milutin Na današnji dan je leta 1941 v vasi Kamenici v valjevskem okraju počila prva partizanska uporniška puška auuummuuiiuiiumiiiuuimuuuuiiuuiiuuuiiiiiiuuuuu uuiiuuuuiiiiuuuuuuiiuuuu| 3 J- p ^ JUGOSLOVANSKE LJUDSKE PLESE A % % BO PREDVAJAL ANSAMBEL W fej | REŠEVANJE STANOVANJSKE KRIZE V TRSTU SfovegradnjellCP iz sredstev za prvo šestmesečje Skupno bo do pomladi v Čarboli na razpolago 299 novih ljudskih stanovanj - Vprašanje demokratične uprave zavoda do sedaj še vedno ni rešeno IZ BEOGRADA v dneh 7^ 8. in 9. junija na stadionu «PRVI MM» in v AVDITORIJU ANSAMBEL BO PRIŠEL TRST IZ ŽENEVE. Aurore: ePrizor kakršnega še nikoli nismo videli.J Pariš Presse: «Skupina virtuozov...« KRIZA TUDI V PROMETU TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA Ponoven padec prometa in poslabšanje strukture V NEDELJO 7. t. m. ob 20.30 uri Ljudskem gledališču v KOPRU Komedija v petih dejanjih. Spisal Moliere. Prevedel Josip Vidmar. Režiser Ljudevit Cmobori. Scenograf Jože Cesar. Krizald — Rado Nakrst; Filaminta. njegova žena — Ema Starčeva; Armanda in Henrieta, njegovi hčeri — Lelja Reharjeva in Štefka Drolčeva; Arist in Beliza, njegov brat in sestra — Modest Sancin in Nada Ga-brijelčičeva; Klitander — Stane Starešinič; Trisotin, literat — Stane Raztresen; Vadius, učenjak — Silvij Kobal; Martina, kuharica pri Krizaldu — Zlata Ro-doSkova; Lepin, služabnik pri Krizaldu — Josip Fišer; Julijan, služabnik pri Vadiju — Anton Požar; notar — Srečko Košir. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Pod tovorom konoplje so vozili 3 zaboje cigaret V ponedeljek, 8. t. m, ob 20.30 ponovitev. Tovor so hoteli s kamionom pretihotapiti v Italijo čez blok pri Devinu - Glavni krivec sojen v odsotnosti Pod okriljem Podpornega društva za Svobodno tržaško ozemlje se nadaljuje na sedežu v Ul. R. Manna 29 vpisovanje otrok za kolonije v Sloveniji od 8.30 do 10.30 Vpisujejo se samo otroci od 6 do 12 leta. Vsak naj prinese s seboj krstni list. Vpisovanje se zaključi danes 5. junija V našem listu smo že obširno poročali o delu kongresa mednarodne trgovske zbornice, ki je bil od 18. do 23. maja na Dunaju. Tako smo poročali o avstrijskih predlogih za obnovitev in povečanje tranzitnega prometa proti Trstu tudi po južni in predilski železnici, o številnih razpravah okrog tržaških prometnih vprašanj na sploh in še posebej o zahtevi predstavnika tržaške trgovske zbornice, da se mora pri tarifnih postavkah upoštevati v prvi vrsti geografska razdalja. Zahteva kap. Cosulicha je bila brez dvoma upravičena in bi njeno uresničenje koristilo tako Trstu kot mednarodnemu prometu, saj bi vneslo v sedanje tarifne boje nekaj reda in bi odstranilo nevarnosti nemške konkurence. Kap. Cosulich pa žal ni nastopal na kongresu kot predstavnik Trsta temveč kot član italijanske delegacije, kar je vzelo njegovim zahtevam mnogo resnosti in upravičenosti. Celo italijanski tisk je že poročal, da so se proti takemu vključevanju tržaških predstavnikov med italijanske uprli Jugoslovani, ki so protestirali, da bi člani tržaške trgovske zbornice govorili v isti sapi kot člani italijanske nacionalne organizacije. Italijanski tisk pa je zamolčal, kakšen uspeh je imel ta jugoslovanski protest. eCor-riere della Sera» je sam dogodek objavil pod vidnim dvokolonskim naslovom, tržaške «Ultime» so ga dale pod bombastični naslov v uvodnik na drugo stran. Niti en list pa ni imel toliko poguma, da bi objektivno povedal, da sta bila oba tržaška predstavnika izločena iz sestava italijanske delegacije in registrirana kot tržaška delegata. V tem smislu so pozneje popravili tudi zapisnik. Dunajski kongres se je potemtakem strinjal z jugoslovanskim stališčem, ki je obenem tudi tržaško, saj Trsf ni Italija, in upošteval oba delegata ne kot italijanska temveč kot tržaška predstavnika. To se zdi tudi vsakemu zdravomislečemu človeku samo po sebi razumljivo in ne predstavlja nikake mednarodne novosti. Samo tržaški iredentisti hočejo prikazati Trst kot del italijanskega ozemlja, pa čeprav tako ravnanje Trstu še tako škodi. Izjavljanje, da so tržaški delegati italijanski delegati, je na Dunaju samo osmešilo tržaška predstavnika in ni na noben način koristilo upravičenim tržaškim zahtevam. To pa je samo zadnji primer, kajti podobnih primerov smo imeli v preteklosti nešteto. Samo spomnimo se, kako je bila kaki dve leti ustavljena trgovina s kavo, kake težave ima tranzit proti Egiptu še sedaj, kakšne težave so pri uvozu iz Jugoslavije itd. Podporno društvo STO (Odbor za počitniške kolonije) Šolska prireditev v Borštu Mladina osnovne šole v Borštu bo imela v soboto 6 junija svojo prireditev z otroškim rajanjem, plesi, petjem in Ribičičevo igro «Skrati». Začetek ob 20. uri. Vabljeni posebno starši in tudi vsi prijatelji otrok. P D T priredi izlet na Kucelj in v Trnovski gozd 14. junija t. 1. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 31 vsak dan od 18. do 19. ure do vključno 5. junija. * * * Planinsko društvo priredi 21. junija izlet na Artviže. Vpisovanje na sedežu do 13. t. m. MOTOKLUB K ADRIA# IZ DOLINE organizira 14. t. m. izlet v Pazin. Vpisovanje na sedežu v Dolini še danes 5. t. m. IZLET V VIPAVO IN OPATIJO Motoklub «Amatori» in moto-klub «Skedenj» organizirata izlet v Vipavo-Ajdovščino in v Vipavo-Sv. Lucijo 14.6.1953, razen tega pa še v Opatijo. Vpisnine članov se sprejemajo samo še danes. Soiska razstava nižje srednje šole Danes bo otvorjena šolska razstava slovenske nižje sred. nje šole v Trstu Učenci bodo razstavljali risbe, linoreze ter ročna dela. Razstava bo odpr. ta vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Priporočamo njen ogled vsem, ki se zanimajo za napredek našega šolskega naraščaja in vsem, ki se zavedajo pomena slovenskih šol za njegovo vzgojo. NEZADOSTNO IZKORIŠČANJE REPENTABORSKEGA MARMORJA OPATIJO dne 14. junija 1 Vpisovanje pri «ADRIAEXPRESS»«< H Cena 800 lir E repentaborski občini je 9 večjih in manjših kamnolomov, njih kapaciteta pa je v glavnem šibka zaradi zastarelih naprav in pomanjkanja finančnih dotacij oblasti Višina dohodkov in družinske doklade Posebni odbor za družinske doklade Zavoda za socialno zavarovanje je sklenil, da bodo odslej dobivali zaposleni delavci in uradniki družinske doklade za družinske člane, ki so jim v breme, če dohodki teli posameznih članov v obliki pokojnin ne presegajo 10.000 lir, oziroma skupni dohodki staršev 15.000 lir. S tem so nekoliko zvišali vsoto dohodka, ki ne izključuje družinskih doklad. Ce pa gre za dohodke, ki ne izvirajo iz pokojnin, o-stane v veljavi prejšnja nižja vsota omejitve. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR# Danes 5. t.m. v klubovih prostorih redna seja upravnega odbora ob 19.30 uri. Zaradi važnosti dnevnega reda, naj se seje udeležijo vsi odborniki. Kamnoseštvo je poleg vinogradništva najvažnejši vir dohodkov naših Kraševcev, kamnoseška industrija pa je edina industrija na našem Krasu, pri kateri bi lahko dobil zaposlitev kdor ima premalo zemlje ali pa'je sploh nima. Kraški kamen slovi daleč po svetu. Posebno Nabrežina je znana po vsem svetu prav zaradi svojega kamna in se je razvila z razvojem kamnoseške industrije. Toda tokrat ne mislimo govoriti o Nabrežini in njeni industriji. ki tudi preživlja hude čase, pač pa o repentaborskem kamnu in repentaborskih kamnolomih. Predvsem moramo poudariti, da je tudi repentaborski marmor znan daleč na okoli in da je po svoji kakovosti celo boljši kakor ,na-brežinski. V repentaborski občini je devet večjih in manjših kamnolomov; nekateri so last zasebnikov, drugi pa so na občinskem zemljišču in jih imajo zasebniki ali podjetja v najemu in plačujejo letno najemnino. Podjetje Caharija ima kamnolom «V hribih#, po številu zaposlenih delavcev in opremi je to največji kamnolom, saj zaposluje 24 delavcev ter ima kompresor in žerjav. Podjetje «Gorlato» ima kamnolom v kraju «Dolgi žleb# in zaposluje 10 do 12 delavcev ter ima žerjav in žago. Podjetje «San-zogno# ima kamnolom «Cava NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda, Ul. deUTstria 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unitš 4; Pren-dlni, Ul. Tiziano Vecellio 24; Ha-rabaglia v Barkovljah In Nicoll v Skednju. omenimo Ivanko Legiša, ki je odlično odigrala vlogo kraljevskega oprode. Jurčka, glavnega igralca pastirja Folteja, ki ga je igrala Bernarda Legiša. Pohvale vredna sta oba ministra Rosana Pecikar in Lidija Kocjančič, kralj, ki ga ie igrala Evgenija Legiša. Adela Peric, ki je igrala glavnega pastirja Petra ter končno naj pohvalimo še Klaro Legiša v vlogi posrečenega maršala Ko-privarja. Skoda, da ni šolski zbor večji, da bi imele pesmi, ki so jih sicer lepo zapeli, večji učinek. Dvorana je bila oba dneva polna občinstva. PRIMORSKI dnevnik 5. junija 1958 PRED VOLITVAMI V ZAHODNI NEMČIJI TEZE MED VLADO ANTITEZE OPOZICIJO V kratkem se bo volilna *®ipanja za italijanske parla-®tarne volitve zaključila, ®«lu zatem pa se bo začela ;®na kampanja za parlamente volitve v Zapadni Nem-JH. Jeseni, in po vsej verjet-T^i Prve dni septembra, bojo Nemci izvolili novi Bun-estag. Dajati danes prognoze, P k° v teh volitvah zmagal, broma kakšni bodo v sploš-volilni rezultati, v pri-eriavi z zadnjimi volitvami, so bile leta 1949, bi bilo le ?avadno ugibanje brez kakr-sne koli utemeljene, kritične osnove. Četudi so danes v Za-Padni Nemčiji politične ten-ence v volilnih množicah do-ustaljene, bo volilna kam-pnja verjetno mnogo vpliva-* na končni rezultat in to ®orda celo več, kot v kateri i drugi državi. Zakaj? Odgovor na to vprašanje bo-®o dobili pri površni analizi Jolitižnih in gospodarskih raz-*n sprememb od zadnjih olltev do danes. Vsa volilna kampanja v Zasadili Nemčiji bo v glavnem dvema blokoma, in sicer krščansko demokracijo, io vodi sedanji predsednik enauer, in njenima satelito-a, liberalno stranko (Svobod-,,a demokratska stranka) in fl^nško stranko (ki predstav-la skrajno desnico) na eni trani in med socialdemokrati drugi strani. Krščanska demokracja, in z lo njeni sateliti, zatrjuje, da fbUa Nemčija v jeseni leta niZ *° ie tedaj, ko so jim kupacijske oblasti tudi for-j.. o predale oblast, še kup sevin. Industrijska proizvod-1® je bila vse od konca vojne I bo tedaj še na tleh. Poleg » Sa je ob koncu vojne pribe-j.10 S Zapadno Nemčijo oko-v, Milijonov beguncev iz hodnih predelov Nemčije, ki u P«d prodiranjem Rdeče ar-a ,e bežali na Zapad. Tem i?dun milijonom se je pridru- žil v dat zadnjih treh letih še na- 8j..?nii Poldrugi milijon nem- m življenjskim standardi da ga ima ljudstvo v ut.beguncev z Vzhoda. In ti JiW)e, ti begunci — zatrjujejo canski demokrati — so več s 1 mafi že preskrbljeni, ima- zasilna stanovanja in - u. Poleg tega znaša sedanja vj ka industrijska proizvod-1)0 uradnih, t. j. vladnih E*ttnih podatkih — 142% j, Vr>jne proizvodnje. Krščan-.a demokracija se ponaša z Visoki, ^ i JPadni Nemčiji. K temu do-alaj0 še visoko vrednost nem-a*6 Valute, ki je kljub temu, i,e Nemčija vojno izgubila, ala zelo visoka in v mnogih ,**rih mnogo višja od va-i zmagovitih držav. °dves bi bilo trditi, da uži-? krščanska demokracija in z Ib vsa njena koalicija popol-.u Pbdporo nemške buržoazi-’ ki je krščanski demokraciji dejansko pripomogla do o-61as«. To se je pokazalo tudi lo. In teh ni malo, saj se število brezposelnih v Zapadni Nemčiji bliža zadnje čase že dvema milijonoma. Važen in hvaležen argument v volilni kampanji predstavlja za socialdemokrate veliko pomanjkanje stanovanj. Vojna je zrušila v Nemčiji mnogo. Marsikaj se je sicer zgradilo, toda stanovanjske razmere so še vedno izredno težke, in socialdemokrati z lahkoto pobijajo demokrščansko propagando, ko trdijo, da bi se bilo s sredstvi, ki so bila na razpolago, moglo in moralo storiti mnogo več. Socialdemokrati očitajo krščanski demokraciji in njeni koaliciji, da se hvali z uspehi. Očitajo ji tudi, da ne prikriva svojih zvez z buržoazijo, ki ponovno dviga glavo, hkrati pa da ne upošteva prav tistih množic, ki so vse te uspehe, s katerimi se kiti, dejansko u-stvarili. Socialdemokrati sprašujejo: kdo pa je bil tisti, ki je dvignil nemško gospodarstvo, kdo je bil tisti, ki je dvignil tovarne iz ruševin, kSo je bil tisti, ki je spravil tovarne v obrat in kdo v njih dela? Krščanska demokracija temelji vso svojo moč na nemških industrijcih in buržoazijo sploh, socialdemokrati pa temeljijo vso svojo moč na širokih delavskih množicah. Doslej smo navajali argumente vladne koalicije na eni strani in argumente opozicio-nalne socialne demokracije na drugi strani. Vse to pa na račun nemške notranje in predvsem gospodarske politike. Kar se tiče nemške zunanje politike, sta Si oba bloka ponovno v nasprotju. Vladna koalicija namreč trdi, da je bila Nemčija leta 1949 le »objekt v tujih rokah«. V zadnjih štirih letih, to je od tedaj, ko so prišli na oblast krščanski demokrati s svojo koalicijo, pa da je postala močan činitelj v vsej mednarodni politiki in predvsem v obrambi Evrope. Socialdemokrati pa pobijajo vladno propagando s trditvijo, da ti uspehi niso rezultat Ade-nauerjeve odnosno vladne sposobnosti, ampak rezultat konjunkture ali, bolje, potrebe Za-pada, da si z Nemčijo pridobi tisto silo, ki ji je potrebna za obrambo Zapada. Kar se pa tiče enakopravnosti, trdijo socialdemokrati, da ni bonnski sporazum, s katerim so bile dane Nemčiji široke- svoboščine, nikaka trdna osnova, kaj'.i okupacijske sile ga v vsakem trenutku lahko prekličejo. V vsej zunanji politiki sedanje nemške vlade je verjetno najtežji problem združitev obeh con. Socialdemokrati očitajo krščanski demokraciji, da se je, na račun svoje povezave z Zapadom, indirektno odpovedala Vzhodni Nemčiji, to je 18 milijonom Nemcev, ki živijo pod sovjetsko okupacijo. Na to odgovarjajo krščanski demokrati takole: Edino v močni Zapadni Nemčiji, povezani z vojaško in gospodarsko močnim Zapadom, imamo jamstvo za dokončno združitev Nemčije. Tu smo na kratko omenili le nekaj glavnih argumentov, s katerimi bosta oba bloka nastopila na letošnjih političnih volitvah. Ze v začetku srno rekli, da bi bilo vsako ugibanje, kdo bo na volitvah zmagal ali vsaj kakšni bodo volilni rezultati v razmerju z rezultati iz leta 1949, povsem odveč in brez vsake utemeljenosti. Na vsak način pa je gotovo, da bo za te volitve borba zelo ostra. JUGOSLOVANSKI LJUDSKI PLESI \ NEDELJO NA STADIONU, \ PONEDELJEK IN TOREK V AVDITORIJU ... V LJUBLJANI JE PREDAVAL NAŠ ROJAK. REDNI PROFESOR NA NOTTINGHAMSKI UNIVERZI Dr. JANKO LAVRIN V zvezi s prevodi Prešerno-' vih pesnitev v angleščino je prišlo v zadnji dobi do neposrednih stikov med našo in nottinghamsko univerzo. Profesor Sola de Pinto, strokovnjak za novejšo angleško književnost, je imel v aprilu na ljubljanski in zagrebški univerzi nekaj predavanj iz moderne angleške književnosti. V preteklem tednu je predaval na ljubljanski univerzi drug nottinghamski profesor o novejši ruski književnosti. Za razliko od prvega to ni bil Anglež, marveč naš rojak, ki je 35 let deloval v Nottinghamu in postal eden najboljših poznavalcev in tolmačev ruske književnosti v anglosaškem svetu, napisal je na angleškem jeziku vrsto odličnih literarnozgodovinskih knjig. 2ivljenjska pot prof. Janka Lavrina ni navadna. Doma je iz vasice Krupa pri Semiču v Beli krajini. V letih pred prvo vojno se ni po tedanji navadi vpisal na univerzo v Gradcu ali na Dunaju, marveč je odšel ANGHORTHOM Dicrp INDOKITAJSKE DŽUNGLE Mesto, ki je s svojimi templji in umetnimi jezeri imelo 100 kvadratnih kilometrov površine - Razvaline pričajo o visoki stopnji kulture - Umetniki niso poznali anatomije niti morja - Florealna dekoracija spominja na evropsko renesanso - Nad sto bolnišnic - Bogovom je * kongresu nemških industrij-ki je bil 18. maja letos^ v lesbadenu, kjer je bilo rece-da bo zveza nemških indu-Jtijcev v vsakem pogledu in J^sod podprla vladno notra-J° in zunanjo politiko. Na kongresu so se sicer slisa-‘e ‘udi kritike na račun vlad-6 davčne politike, češ da zah-eva vlada od kapitalistov Pr,p' eč; toda zato je tudi nemški p*« minister Erhard kmalu ate £ ■.. .■> ■ ■ ,;s, V spomin na kronanje kra!jice Eiizaoete Al. oodo izdan nov kovanec iz bakra in niklja v vrednosti 5 šilingov in 6 penijev, »Krono«, s sliko kraljice kot polkovnika gre-naairske garde. študirat v Rusijo, od tam v Skandinavijo in v Pariz, pa zope Vidmu, Gorici in Trstu. Namesto pričakovanega počitka so italijanski vojaki morali na nove pohode proti rdeči zvezdi. To je bila druga rdeča zvezda, ner «iii so jo in se zanjo borili borci NOV in POS. V Rimu so trepetali za vzhodno mejo, za »Julijsko Benečijo«. Mussolini je dobro računal: za udarce, ki so jih italijanski vojaki dobili od rdečearmej-cev ki so osvobajali svojo domovino, naj se maščujejo nad slovensko primorsko vojsko ki se je porajala prav pred vrati Trsta, Goniče in celo Vidma. Tako sta se srečali dve vojski- naša, pravkar ustanovljena in že v Rusiji poražena italijanska, ki pa je bila v primeri z našo še vedno o-gromna sila. Armada, korpusi in divizije so stali proti dvema mladima brigadama; za vso armado in njenimi divizijami pa so še stale tovarne topov, minomdtalcev, brzostrelk, municije in ostalih za vojsko potrebnih stvari, medtem ko so za našima brigadama stale le gole roke in Utripajoča srca naših ljudi po naseljih in vaseh naših hribov in naših polj, brez tovarn za orožje, municijo in ostalo. Namen teh vrstic je, da smo si na jasnem, enostranski. Govoriti hočejo predvsem, kako je sovražnik gledal na naš boj, kako ga je on doživljal in opisoval. Zal še ta opis ne more biti čisto popoln, ker nimamo vseh italijanskih virov. Kdor hoče primerjati in osvežiti svoj spomin o nastanku in prvih bojih naših primorskih brigad, naj vzame v roke Slovenski zbornik iz leta 1945 in naj prebere članek tov. Jake Avšiča in še Spomine na partizanska leta. zlasti kar je napisal tov. Kajtimir-Albert Jakopič. Prav pa je, da spoznamo sovražnika, njegove sile, premike ter sovražnikove poglede in namene. 26. marca 1943. je italijansko vrhovno poveljstvo odposlalo brzojav (št. 21420), ki je sporočil, da je ob 0 uri 26. marca prenehalo delovati povetlijsitvo VIIIl fcrilijanske armade v Rusiji, da tam osta-ne_ le II. armadni zbor. Najbrž kot zadnji, že lomeči se siimbol nacisttčnofašističnega prijateljstva in sodelovanju. Ze dva dni nato je žica zopet zabrnela, brzojav SMRE (Stato Maggiore Reggio Eser-cito št. 21475) je sporočil, da se ustanovi v Vidmu XXIV. armadni zbor, ki bo kakor tržaški XXIII. armadni zbor in Difesa territoriale v Trevisu (v njeno področje je spadala Rezija in Kanalska dolina) odvisen od VIII. armade, ki se vrača. Supersloda, 2. italijanska armada v Sloveniji in Dalmaciji, bo ob stari itali-jansko-jugoslovanski meji sodelovala z novim armadnim zborom v protipartizanski borbi, kot je dosedaj sodelovala s tržaškim armadnim zborom. Ta brzojav, ki ga je podpisal sam načelnik štaba general Ambrosio, dodaja še zelo važno sporočilo, da v Rimu študirajo problem defenzivne organizacije ob julijski meji. Italijanski vrhovni štab je že začel računati, da se bo moral umakniti iz Slovenije in Dalmacije na staro mejo. Umakniti pred kom? Pred našo vojsko ali tudi pred Nemci, z njimi, ali proti njim, tega tu ne izvemo. Ne izvemo, kaj sta imela za bregom Ambrojio Jn Bado-glio, kaj Mussolini, ali so še delali po istih načrtih ali pa so že generali pripravljali načrte, da preidejo k zaveznikom. da na vedno imperialistični obraz nataknejo namesto fašistične, demokratsko krinko. 7. aprila 1943. je SMRE (o-peracijski oddalek) razposlal dolgo odredbo (št. 5380), ki določa razmestitev in odvisnost poveljstev velikih vojaških enot glede vrnitve VIII. armade iz Rusije. Iz te odredbe izvemo, da bo poveljstvo 8. armade od 1. maja 1943 od 0 ure dalje začelo delovati v Padovi, njegove naloge bodo še določene. V Vidmu pa začne svoje življenje alpinski armadni zbor, ki se preimenuje v XXIV. armadni zbor in prevzame vso odgovornost za teritorij (Točka III; a in b); zato prenehajo veljati naloge. ki jih je od svojega začetka (poletje 1942.) do sedaj imel nad videmskim ozemljem za boj proti partizanom XXIII. tržaški armadni zbor. V isti odredbi izvemo še to zanimivost, da bo od VIII. armade odvisno tudi ozemlje Bočna, Južne Tirolske, kamor pride XXV. armadni zbor s kar štirimi divizijami, videmski bo imel le eno »Ju-lio«, razpolagal pa je tudi z močno III. pokretno alpinsko brigado. Tržaški, kot izvemo iz drugih virov, je imel dve diviziji in sicer od 1942. do tedaj »Novaro« na Krasu in na Pivki. »Veneto« pa v Vipavski dolini in na Trnovski planoti. Divizijo »Novara« je zamenjala v maju ali v začetku junija 1943 divizija »Sforzesca«, »Veneto« pa divizija »Torino«; obe sta se vrnili iz Rusije. .(Nadaljevanje sledil newyorško narodno gledališče v režiji Elije Kazana uprizorilo novo Williamsovo dramo itCamino Real«, ki je doslej vzbudila v samih ameriških umetniških krogih silno deljene sodbe. Dramski kritik revije »The Saturdap Review«, John Mason Brovon, je napisal o njej v zadnji aprilski številki revije, da je kljub temu, da so jo pozdravili taki literati kot Paul Osborn, Clifford O-dets in John Steinbeck, povsem razočarala občudovalce Williamsove umetnosti. Sam avtor je namreč priznal, da prinaša njegovo novo delo najbolj osebne poglede na svet, v katerem šivi. V/illiamsova najvidnejša dela so do danes pokazala izrazito smer v negacijo. Njegovi značaji so v glavnem umirajoči ljudje, ki živijo iz sanj, izgorevajo v željah po nedosegljivem, koprnijo po skoraj pravljičnem, nestvarnem svetu, ki je v odkritem nasprotju s surovo stvarnostjo. Cez vsa Williamsova dogajanja v dramah, je umetniško razlita mehka lirika, ki jo je težko določiti, ki pa vendar najmočneje osvaja gledalca. Ze prav od vsega početka so Williamsove drame kazale, da ima njihov ustvarjalec poseben dar za podajanje sveta razočaranja in obupa. Kako močna je ta nagnjenost do negacije, je pokazal Williamsov roman »The Roman Spring oj Mrs. Stone«, s katerim je segel dramatik v svet dekadence in degeneriranosti in — kot pravi kritik Broton v navedeni reviji — pokazal s tem svoje nizko gledanje na človeka in življenje. V drami »Camilo Real« naj bi šel iVilliams še za korak globlje. V novi drami obravnava VVilliams zaprt svet nekaj potnikov, slučajno ujetih ali ob- sojenih v nekem severnoafriškem pristanišču. Scena sama ni določena. Ozadje je starodavna velikanska skala, spredaj hotelsko poslopje z Wil-liamsovimi »potniki«. Na tej sceni gospodarita smrt in obup, ki sta dominantni občutji v»e drame. Junaki dejanja stojijo pred trojno izbiro: v smrt, beg z letalom ali pa skok z visoke stene in nato pot skozi puščavo do daljnih gora. »Ves ta svet je tako poln obupa, da sem videl malo iger ki oi me bolj deprimirale«, je zapisal o drami Broum. Več govora je v njej o smrti kot o življenju in č» smo mi, ki živimo, res tako mrtvi, kot se zdi njemu, bi bilo bolje, da bi ne pustil te ljudi trpeti. V Wil-liamsovem svetu postajajo ljudje bitja, ki niso vredna odrešenja. Toda to ni vse, pravi Brovon Vfilliamsovi ljudje so skrajni slabiči. Za nje njihov ustvarjalec ne pozna dobrote, ne ljubeznivosti, ne zdravja, ne sreče, ne ciljev, ne uspehov. Zato »Camino Real« ni nič več kot pravi cirkus pesimizma in razočaranja. Res je, da ni bil Williams nikoli realist. Vsa njegova moč je bila vedno v iskanju nove svobode v drami in novih tehničnih prijemov v dramatiki. Ta Williamsova borba za nekonvencionalnost je dajala njegovim dramam svežino. A tudi ta čar ima svoje meje. Predvsem velja to za brezkončno vrsto Williamsovih simbolov, ki postajajo v novi drami že preveč zapleteni. Dramatik mora ostati po Shakespeareju v službi življenja. Ce pa njegova dela niso več ogledalo časa in značajev, če ti odsevajo iz njih pošastno izkrivljeni in popačeni, potem takega dela tudi največja nekonvencionalnost ne more rešiti obsodbe. Kulturne drobtine Na razstavi rKialjica in Commonwealth«, ki je bila te dni odprta v londonskem Imperialnem inštitutu in je ena mnogih kulturnih prireditev v letu kronanja je tudi poseben oddelek posvečen A-friki. Tu so razstavljeni najrazličnejši predmeti iz materialne kulture afriških ljudstev, ki so jih prinesli v britanske muzeje razni raziskovalci. Na posebno častnem mestu so razstavljeni spominki na Davida Lingvistona. — * — V maju sta po Veliki Britaniji pričeli gostovati dve evropski celinski gledališki družini: pariška »Commedie Fran-caise« in italijanska gledališka družina Ruggera Rugge-rije. Londonski »Times>: je ob premieri, ki sta ju imeli pred kratkim obe družini v Londonu, laskavo zapisal, da sta obe gledališki skupini, ki sta nekako začelj poletno gledališko seziono gostovanj v Veliki Britaniji, prinesli »svež dih lepote«, ki je značilno kontinentalen Obe skupini o-staneta v Veliki Britaniji vsega skupaj tri tedne. — * — Konec aprila je v londonskem »Albert Hallu« gostoval Berlinski filharmonični orkester pod vodstvom dr. Wilhel-ma Furtwaenglerja. To je bil prvi obisk dirigenta Furt-waenglerja v Londonu po letu 1948 l/Ualešlii festival ljudske kulture Starodavni waleški »Eis-teddfod« bi ustrezal sodobnim festivalom ljudske kulture, narodnih plesov, nastopov ljudskih bardov in glasnikov umetnega pesništva. Taki »ljudski festivali« so bili nekoč v Walesu vsako poletje, že nekaj desetletij pa jih zopet obnavljajo in umetno uvajajo v tradicijo. Seveda dobivajo sedaj wale-ški »Eisteddfodi« bolj kot kdaj koA."0 prečno 52,343 km, 2. CoPP1' ; moštvo (Coppi, Piazza. A1 ’ Fornara) za 10 m. Mednarodna amerikanska ka v dvojicah: 1. Koblet-Plattner 34 to^> 2. Schaer-Defilippis 28 Bartali-Poblet, 4. Magni-B’®8 1 5 Coppi - F.’ Terruzzi, 6. vera - G. Terruzzi, 7. F°rna g Conte, 8. Ghella - Robe Corrieri - Biagioni, 10-Recalcati. Danes popoldne v Kopru prihod dirkačev etapne dirke po Istri POREČ, 4. — Začela se J« kolesarska etapna dirka Istri. V današnji etapi Pu^a ^ tem je pobegnila dvojica De filipis - Schaer, lei ji je sledil par Fornara - Conte. Potem pa spet pobegne Koblet, medtem ko Schaer in Defilipis prehitita za krog vse ostale tekmovalce ter jima v tem sledita le Koblet in Platner. Po sedmem cilju preide v ofenzivo par Bartali - Poblet. Proti kon- ci etapo Poreč - Koper, bodo prispeli okrog !<>• ure' NAMIZNI TENIS Harangozo in Dolinar gresta KINO VERDI: »Oprostitev« J. Graiv-ford, D. Morgan. VITTORIA: »Ljudje ne gledajo neba« E. Vidon. CENTRALE: ((Avtobus smrti« R. Cameron, W. Morris. MODERNO: ((Tolovaji Pokerja Flatra« A. Baxter, D. Robertson. DEŽURNA LEKARNA Danes 4. junija posluje ves dan in vso noč lekarna Villa S, Giusto Korzo Italia 106, tel. 31-52. Samo čez dan pa je odprta lekarna «Mantovan», Korzo Verdi 17, tel. 28-79. Navodila za volitve 1. Vsak^ volilni upravičenec je po zakonu dolžan iti na volišče, ako nima tehtnega zadržka. 2. Na volišče prinesi s seboj osebno izkaznico in volilno potrdilo. 3. Ko ti da predsednik volišča glasovnico in svinčnik, odideš v kabino. 4. V kabini zganeš in zalepiš glasovnico, ne da bi napravil kakršen koli znak s svinčnikom na njej, ker bo drugače glasovnica neveljavna. 5. Ko si izročil zaprto glasovnico in svinčnik predsedniku volišča, sl opravil svojo dolžnost. 6. Tak postopek velja za parlament in za senat. SLOVENCI ! Prazne glasovnice pomenijo, da smo glasovali za tistega kandidata, do katerega imamo pravico, pa nam ga volilni zakon odreka. Pojdi in stori svojo dolžnost! v Južno Ameriko 'skl Te dnj se je Namiznote«1,^ zveza Jugoslavije dok°^_rf ,t,rS p„ Jugoslavije . ef pogodila za turnejo i^* Harangoza in Doiinarja Južni Ameriki Odpotoval3 sta sredi julija in igrala v ^ tekem. Turneja bo traja** dni. To bo prva pot jugoS‘a skih namiznoteniških v Južni Ameriki. alce* Tekma Izola-Kri® razveljavljena Nogometna zveza Sloven- il je na svoji seji med dru?'^ * ... (7:3), češ da je sodnik k**51 gometna pravila. -- --- —v- . razveljavila tefkmo Izola;., ^ SAHOVSKI DVOBOJ NA BLEDU Danes bodo igrali drugo otvfl' ZADNJA PO R O C I L A V Nevadi zaključili spomladanske atomske poskuse Včerajšnja atomska eksplozija je bila najmočnejša - Njen sij so opazili v lOOO km oddaljenem San Franciscu - Prihodnje leto bodo po izjavah Gordona Deana izvedli poskuse z ameriško atomsko podmornico LAS VEGAS, 4. — Qb zori je v puščavi Nevada eksplodirala enajsta in zadnja atomska bomba v letošnjih spomladanskih poskusih. Današnja eksplozija je bila od vseh najmočnejša in so jo videli v Los Angelesu, 300 km od kraja eksplozije. Vojaštvo ni sodelovalo, pač pa 50 letala preletela kraj eksplozije. Na raznih mestih so postavili pse in miši. Bombo so odvrgli z bombnika na reakcijski pogon. Las Vegas, ki je 12Q km oddaljeno od eksplozije, je bilo razsvetljeno okoli 20 sekund. Sij je bil tako močan, da so ga opazili tudi v 1.000 km oddaljenem San Franciscu. Očividci pripovedujejo, da je dim zavzel obliko gobe in se kasneje razširil tako na daleč, kot doslej še nikoli. Oblika gobe se je napravila v 30 sekundah, medtem ko se je značilna goba iz dima v Hirošimu napravila Že po lo sekundah. To dokazuje, da je bila današnja eksplozija vsaj še enkrat močnejša od vseh dosedanjih poskusov v Las Vegasu. Predsednik ameriške komisije za atomsko energijo Gor-don Dean je imel v mestu A-tlantic Cityju govor, v katerem je dejal, da bodo poskuse s prvo ameriško atomsko podmornico izvedli prihodnje leto. »Ko bo prvi reaktor mornarice zavrtel vijake «Nauti-lusa», verjetno prihodnje leto, se bo rodila atomska gonilna energija«, je dejal Gordon Everest dosegla še dva člana ekspedicije? KALKUTA, 4. — Se neka nepalska osebnost, ki stanuje v Kalkuti, je danes potrdila, da je prvi prispel na vrh Evere-sta «Sherpa» Tensing, takoj za njim pa Novozelandec Hil-lary. Po zadnjih nepotrjenih vesteh naj bi splezala na vrh tudi dva člana ekspedicije, in sicer Hunt in Gregory. Laurova ladja se je potopila LONDON, 4. — Po pordčilih španskega Lloyda je britanski čezmorski parnik »Corfu« po radiu sporočil, da se je 2.224-tonska ladja «Serapide», ki je vpisana v pristaniškem registru v Neaplju, potopila v prvih jutranjih urah v bližini Kartagine. Neka vojna ladja in »Grace Church« sta na kraju nesreče. Potopljeno ladjo so zgradili 1. 1918. 24 članov posadke je sprejela španska torpedovka «Legae-pi». Ladja je prišla iz Ancone. Njen iastnik je znani italijanski monarhist Lauro, Potopila se je zaradi nenadne razpoke, ki je nastala v spodnjem delu trupa. Voda je s tako naglico vdrla v strojnico in zalila vse adijske proštore, da mornarji sploh niso mogli okvare popraviti. muf?k-im k voerrtikr- *... iK, mmm Elizabeta II. odhaja iz buckinghamske palače v VVestminster na kronanje. BLED, 4. — Danes je v hotelu Toplice slovesna 1 ^ ritev šahovskega dvot>0Ja jjji goslavija - Italija. Naspr° ^ igrajo na 10 deskah. D° nutka, ko pošiljamo Por°ltati nam še niso znani rezu ^ treh prekinjenih iger, Ket, bodo odigrale pozno zV Vendar pa že tuJj krcZepfc0 treh iger Jugoslavija vodi: 5,5:1,5. k«19: Rezultati iger prvega Szabados - Trifunovič ‘V.,. Fuderer - Paoli remi. Pore ^ Puc 0:1, to je bila najb® 1 , kola; , Nore'8,,; nimiva partija tega bar - Giustolisi remi; Milič 0:1; Udovčič - Sca e. 1:0; Nesstler - Nedeljkovi ^ kinjeno v boljši P0ZIC' Nedeljkoviča; Andrič - * vera 1:0; Staldi - Vidmar^, prek. v boljši poziciji za V uuijai ; Karaklajič - Cala P ek marja: v remi poziciji. «Turnir slovenskih Šahovska zveza odbor za ljubljanski -skib pripravljata turnir slo ^ 5, Ljubljani 4 članov P°sa julija. StevdIo članov r~- n0, ne reprezentance še m. v Turnir bo edinstven P A„. jugoslovanski šahovski vini. SovjeIski pojdejo v ZDov.etska NEW YORK, 4- vabjl0. po zveza je sprejela š*0 - -1 vi CP U ZDA’:-lala katerem naj bi ae jci b® hovskega dvoboja z poS a Predsednik a 15. julija. V h čahistoV' šeist svojih o®}130:1!' šahovs!ce meriške s ?a federacije J® je izjavil „5, te šahiste že zahtevah vizume. do S0 ne topne Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI *t. # III. nad. — Telefon itevtlka 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vlStne v Strini l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine I stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — iPodružn. Gorica Ul. S. Pelltco l-II, Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed ljud. repub Jugoslavija: Izvod 10- me8'^Lga t'*** Poštni tekoči račun za STOZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega tnoze^7„z. . Trst. Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 204)09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - t . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska