Leto XXI., št. 296 Ljubljana, sreda 18. decembra 1940 Cena t D«n jpidbiusivu ujuoijana Hnaiijeva 0 — relefoc 9tev 3122, 3125, 3124, 3125 J120 Lnseratni xiaeieK: Ljubljana, Selen-burgova ui — Iei 1492 tn 3392 piiii uzmca Maribor Grajski crg it- 1 — TeiefoD 2455 <, n užnica Oeije tiocenova ulica 'i Telefon 9t 190 "•uru pri puši Oek zavodih: Ljut> liana « 17 74« Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din Uredoiltfo: Ljubljana Knaftjeva ulica O. telefon 1122. 3123 3124 3125. 3128. Martoor. Grajski trg št t. telefon « 2455 Celje. Stro8smayerjeva ultca štev i, telefon SI 65 Rokopisi se oe vračajo Spremembe v Franciji V Franciji so se izvršile te dni izredno važne spremembe, katerih pomen bo mogoče pravilno prsoditi šele čez čas, ko se bo dalo zanesljivo odgovoriti na vprašanje, ali gre samo za notranje spremembe ali tudi za preokret v splošnem položaju francoske države v zvezi s sedanjo voino. Dosedanja poročila si nrav v tem pogledu močno nasproti1 e^o Iz'oč'tev Lavala iz Petainove vlade k; ie bila izvedena v nedeljo 14. t. m. jc b;la tudi za poznavalce francoskih razmer nekrka senzacija. Doslej smo se nrmreč že navadili istovstiti novi Pete nov rer:m v Franciji z osebnostjo pc^preds^drrka vlade Lavala. ki je bil s posebrrm us'rvrvm zakonom konec iun:ia letošnjega leta določen tudi za prvega P6ta;novega naslednika na po-ložaiu državneea šefa. Laval je sploh veljal za »gonilni motor« nove francoske no!ranie in zunanje politike, katere b:stvo bi megli na kratko takole označiti: na znotraj prilagoditev Francije notranj;ma sistemoma obeh veles'1 osi. čeprav na več ali manj francoski osnovi na zunaj pa podreditev novemu evropskemu redu. k-^kor si ga zamišljalo v R:mu in Berlinu. Lavalova prizadevanja za čim tesnejšo naslonitev Francije na Nemčijo so bila že splošno znana, vendar na doslej še niso rodila rezultatov, ki i:h je on sam pričakoval. Vzrokov za to je bilo več. Predvsem bi se Francija ne mogla sporazumeti samo z Nemčijo, kakor je to menda pričakoval Laval. Sporazum bi se moral razširiti tudi na Italijo, glede katere pa Francozi n;so kazali enake pripravljenosti za koncesije kakor glede prve. Ni znano, v kolikšni meri so na zastoj pogajanj vplivale tudi nemške teritorialne in dmge zahteve kot pogoj sklenitve končnega miru s Franci i o. Vsekakor se zdi. da ta na že na libijskih tleh. Današnjo omembo cbnev^ve bojev v Keniji, kakor tud- pon vna poročita v angleških komunikejih o bojih Sudanu, tolmačijo v tem smislu da je pričakovati najbrže angleške ofenzive še tudi p:oti Abe-siniji in Somaliji. V nedeljo sestreljena italijanska letala Kairo, 17. dec. s. (Reuter.) Po uradnih podatkih so Angleži v nedeljo sestrelili 26 italijanskih letal, med njimi 17 bombnikov. Navdušenje v Kairu Kairo, 17. dec. j. (Reuter). Vest o zavzetju egiptskega mesta Soluma in trdnjave Capuzz v Libiji je bila uradno objavljena v Kairu kasno zvečer in je vzbudila slino veselje. Agilnsst letalstva Kairo, 17 dec. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva r.a Bližnjem vzhodu javlja v svojem nocojšnjem komunikeju: Angleški bombniki so včeraj nanadli vsa sovražna letališča med Bardio in Tobruk oro v Libiji. Lovska letala so nadaljevala z ofenzivnimi patrolnimi poleti v podporo kopne vojske. Preteklo noč je bil izveden nov napad na Bardio. Vojašnice, voja ke zgradbe in železniške napnve so bile bom-lardirane. Največja vojašnica je pričela goreti. 7 sovražnih bombnikov je bilo poleg enega lovskega letata tekom dneva sestreljenih. Dve nadaljnji sovražni letali sta bili verjetno uničeni. 10 sovražnih lovskih letal in 5 bomnikov je zasegla na :a kopna vojska pri Solumu Ta letala šo brla poškodovana pri prejšnjih napadih angleških bomnikov N cA eno angleško letallo ni bilo izgubljeno pn vseh teh operacijah. V vzhodni Afriki sc angleški bombniki v nedeljo ponoči napad'. G uro in Asma-ro. Pri napadu na Guro ie bilo eno angleško letalo v borbi s s«c vražn-mi lovci poškodovano, vendar je pristalo na angleškem ozemlju Pri vseh teh napadih je bila povzročena znatna škoda in opaženih je bilo več velikih požarov Sovražna letafla so štirikrat poskusila napasti Malto, vendar škoda ni bila povzročena. Ogorčene borbe Angleži priznavajo da kažejo italijanske čete v obrambi izredne vojaške vrline Kairo, 17. dec. j. (AFI) Po informacijah iz Zapadne puščave se okrog utrdbe Capuzzo ter Soluma bijejo še zmirom ogorčeni boji. Na angleški strani se v bojih prvenstveno bore avstralske, novozelandske in indijske divizije. Indijskim četam poveljuje general Noel Beresford Piercea. Italijanski odpor je tudi po zavzetju Soluma in Capuzza še zmirom izredno močan. Priznati je treba, da kažejo italijanske čete v svoji obrambi izredne vojaške vrline. Ako navzlic temu ne morejo vzdržati, in se, dasi počasi, vendar stalno umikajo, ni kriva tega njih visoka vojaška morala, marveč edinole poveljstvo, ki ne Berlinu so za sedaj glede vsega še rezervirani, na merodajnih mestih pa vendar že pripominjajo, da mir s Francijo' še ni sklenjen, da je torej Nemčija še vedno v vojnem stanju s Francijo in da utegnejo biti sedanje spremembe v Vichyju nekak kažipot za nadaljnji razvoj odnošajev. Tudi Angleži so za sedaj še rezervirani, toda pozornost je vzbudila že pred dnevi vest, da je dospel v Vichy kot »neuradni opazovalec Velike Britanije« nekdanji tajnik kanadskega poslaništva v Parizu, kar smatrajo nekateri za dokaz. da so glavna nasprotja med Vichy-em in Londonom odstranjena. Zdi se, da pridobiva Francija vedno bolj na svojem pomenu, čeprav je njen položaj v bistvu še vedno odrejen le po pogojih prmirja. zna preprečiti, da ne bi bile ločeno nastopajoče edinice vedno znova odrezane od svoje zveze z zaledjem, obkoljene ter prisiljene k predaji. Pogum, s katerim se bore italijanske čete, ni nič manjši od poguma angleških čet, ki imajo za sebe edino veliko prednost izvrstnega poveljstva. Kako se bodo angleške ofenzivne operacije razvijale v naslednjih dneh, ni mogoče prerokovati, ker bo to odvisno povsem od krajevnega razvoja položaja Po zavzetju Soluma in Capuzza bo potrebno operacije okrog Bardije nadaljevati na tak način, da s tem ne bodo ogroženi doslej doseženi uspehi Nedvomno je, da bodo poskušali Italijani v bodoče vse, da bi si izgubljeni mesti ponovno osvojili Mesti bosta zaradi tega v veliki meri trpeli pod italijanskim ognjem. Na drugi strani narekujejo trenutne prilike zmanjšanje tempa angleškega prodiranja Upoštevati je treba, da so angleške čete na nekaterih mestih zdaj oddaljene že približno 250 km od dobrih prometnih zvez, ki jim služijo za dovažanje vojnega materiala živeža in rezervnih čet. Zaradi tega so se ponekod pokazale že znatne težave s transporti. Velikanska potrošnja municije v zadnjih dneh je na nekaterih delih bojišča dovedla do pomanjkanja potrebnega streliva, isto je tudi z mnogim drugim vojnim materialom. Vse to narekuje angleškemu vodstvu, da nekoliko zavre brzino napredovanja dokler se popolnoma ne organizira vojno zaledje. Nastaja vprašanje, v kolikšni meri bodo poskušali Italijani izkoristiti nastali polojaj in z morebitnimi protlsunki spet osvojiti nekatere Izgubljene pozicije London, 17. dec. s. (Peuter) Kakor pojasnjujejo v angležkih vojaških krogih. Je imel prodor angleških oklopnih edinic do okolice Bardie za enkrat samo značaj var nostnega ukrepa, ki naj bi preprečil, da bi bila posadka iz Bardie prišla na p< moč talijanskim posadkam v Salumu in Ca-puzzu ter tako Angležem onemogočila zavzetje obeh oporišč. Pomen zavzetja Soluma Kairo, 17. dec. J. (Ass. Press) Edina ovira. ki je videti nekoliko pomembna v angleškem napredovanju v Zapadni puščavi, je nezadostna prometna mreža, kj bi bila sposobna za nagle in velike transporte čet in vojnega materiala pri tako široko zasnovani ofenzivi, kakor je angleško prodiranje proti Libiji Angleško vojno poveljstvo pa bo zaradi nezadostnih transportov na kopnem poizkušalo sedaj v večji meri izkoristiti morsko pot Zavzetje Soluma pomeni v tem pogledu dragoceno pridobitev. Solum ima sicer prav majhno pristanišče. vendar pa je morje k sreči pred So-lumom zelo globoko, tako da bo mogoče organizirati večje ladijske transporte v Solum. odkoder se bodo potem oskrbovale angleške čete, ki operirajo še zmerom v razmeroma majhni oddaljenosti od mesta. Za transporte pa prihajajo zaenkrat v poštev le manjše tovorne ladje, ker pri- stanišče ni urejeno za razkladanje v>J<> * parnikov. Akcije it?lran«ke vojno mornarice London. 17 dec. j. (Reut^/-; '/ angleških mornariških krogih ugot* «'';ajo. da italijanska mornarica skora* yrav nič ne poizkuša motiti delovan-.« angleške vojne mornarice, ki je v mi :u!ih 8 dneh v sodelovanju z angleško pehoto ir letalstvom v veliki meri pripc mogla k uspešnemu razvoju angleških oj-eracij v Zapadni puščavi. Le redke ed;niee italijanske vojne mornarice so doslej sodelovale z italijansko obrambo na kopnem. Italijanska podmornica »Naide«, ki je poizkušala napadati angleške vojne ladje pri bombardiranju pristanišč na oba'i Zapadne puščave, je bila kmalu potopljena. Ena izmed italijanskih podmornic je poizkušala torpe-dirati neko angleško vojno ladjo, ko je bombardirala Bardio. Moč anglerke vojske Rim, 17. dec. s. (Tass.) »Giornale d' Ita-lia« ceni v poročilu o bojih v Afriki, da razpolagajo Angleži v Egiptu sedaj z vojsko 300 000 mož, sestavljeno lz oddelkov iz raznih delov angleškega Imperija. Angleži imajo po cenitvi lista v Egiptu tudi okoli 800 tankov in oklopnih vozil. Naš zunanji mimstsr pojde v Budimpešta Izmenjava brzojavk med madžarskim zunanfirn ministrom dr. Csakyjem in dr. Cincar-Marliovicem Beograd, 17. decembra AA O priliki prestopa jugoskvenske meje na poti v Budimpešto je poslal madžarski zunanji minister grof Csaky naslednjo brzojavko jugo-slovenskemu zunanjemu ministru Cincar-Markcviču: V trenutku, ko zapuščam tako gostoljubna tla Jugoslavije, čutim potrebo, da vaši ekscelenci izjavim hvaležnost za vse manifestacije in simpatije ki mi jih je izkazal jugoslovenski narod, kakor tudi njegovi voditelji. Moje nepozabno bivanje v Jugosila viji je žali bog že končano. Prosim vašo ekscelenco. da ste pri Nj kr. Vis. knezu namestniku Pavlu todmač mojih najponiž-nejših in najvdaneiJih čustev predsedniku vlade g D^gi^u Cvetkoviču pa sp<»rprbni stik z va"o ekscelenco in da je vaše kratko bivanje v Beogradu zapustilo n.ig'ob'ji vtis Veselim se najinega bližnjega srcčan:a v Budimpešti in prosim vaio eksce'enco da spreime izraze mojega posebnega to-vanja. Z italijanskO'grških bojišč Skrajno slabo vreme močno ovira operacije — Položaj jc v bistvu nespremenjen Atene, 17 dec. j. (AR.) Na albanskem bojišču vlada še zmeroan na vseh frontnih odsekih skrajno slabo vreme. Na severnem bojišču sneži in temperatura je globoko pod ničlo. Na obalnem sektorju se dež menjava a snežnimi meteži. Navzlic skrajnemu neugodnemu vremenu pa grške čete nikjer ne mirujejo, marveč nada'jujejo z napa. i na italijanske pestojanke Na severnem frontnem odseku Je še zmerom najbolj sporno ozem je planina Mokra, kjer se Italijani trdovratno drže v svojih dobro utrjenih prstojankah. Tekom včerajšnjega dneva se tamkaj položaj bistveno ni Izpre-menll. Okrog Tepelenlja se nadaljujejo ogorčene borbe. Snoči razširjene vesti, da se je Tepeleni predal gTški vojski so se izkazale za prenagljene. Do danes opoldne ni bilo v Atenah še nikakega uradnega potrdila, da bi grške čete že vkorakale v mesto. Resnica pa je, da so grške čete osvojile vrsto nadaljnjih višinskih postojank, Izmed katerih leže nekatere že v precejšnji razdalji severozapadno in zapadno od Tepelenlja. Južno od mesta se nadaljujejo ogorčene borbe, v katerih gTške čete neprestano napadajo na nož. Položaj Tepelenija je brezupen ln bodo grške čete najbrže že danes vkorakale v mesto. Zaradi neugodnega vremena s slabo vidljivostjo ne morejo grška izvidniška letala ugotoviti točne pozicije italijanske obrambe na terenu okrog Tepelenija in se zaradi tega drže taktike skrajne previdnosti, ki se je doslej izvrstno obnesla že pri zavzetju Korice, Podgradca in Santi Quaranta. Na obalnem frontnem sektorju, kjer so Italijanske čete v preteklem tednu najhitreje napredovale, ae je zdaj italijanski odpor zelo ojačil. Z nekaterimi močnimi protinapadi je italijanskim četam uspelo nekoliko ublažiti silo grškega pritiska. Grške čete sedaj utrjujejo svoje postojanke ter po izredno pomanjkljivi prometni mreži naglo dovažajo nova ojačenja, s katerimi bodo poskušali pospešiti svoje ofenzivne operacije. Italijanske čete se bore izredno ogorčeno. Izgube so zaradi tega na obeh straneh precejšnje. Letalstvo zaradi neugodnih vremenskih prilik tudi včeraj nikjer na albanski fronti niti ne v zaledju ni moglo igrati pomembnejše vloge. Atene, 17. dec. AA. (Reuter). Grško vr- ! hovno poveljstvo ie snoči izdalo poročilo št. 51. oo katerem so bile na raznih odse- ■ kih fronte lokalne oo°raciie omejenega i obsega, ki so jih Grki usr?šn" izv d ' tako da so grške čete de.no Dr dr.e ed s.o-jih dosedanjih črt. Vojno sodelovanje Grčije in AngJ^3 London, 7. dec. i. (Reuter). N i k sil u ki ie bilo priraieno danos v D os ih »Anglo-helenske lige« v L n lonu. je angleški zunanji minister lord Halif x v svo em govoru naglasil. da ie sijajno zadržanje grške armade v Ar->aniii dalo istočarni angleški ak iji v Z~padni puščavi še prav posebno vr dio t i"1 a-rek. Izrazil ie svoie g! b ko < bč dova-nie za mojstrsko soretn st. s kat^o vodi general Metaxa« skuoai z generalom Pa-pago^Dm vojaške opera iie na alban ki fronti. Nato se ie lord Halifax d tnkni1 an ~le-ško-grškega sodelovanja ter re ie v p>-hvalrih besedah izraz-'1 o gršk:h pr s >-voljcih. ki s bore ramo ob rami z ang e-škimi četami v Zapadni pu"č^vi. k-k^r tudi Angleži sodelirieio v g^šVb ?kc'i h proti Italiji To so^el^va^j?. ki ie že doslej rodilo tako l""ie ucoehe. smo or"oč,v-ni tudi v bodoče n^daiievati v n^-^a^i-šanem obsegu pr^ti skupremu stražniku. Tudi an^eška m-r-a-rica ie oo možnosti D->dp:rala b^rb-> Grkov na kopnem S temi sr~d=tvi 'n c finančno mrnočio ie naplavil lord HaM'ax, bomo tudi v bodoče nomaeali z vs~mi svormi silami, da pospešimo izvo^ev-nj? zmage. Napad na Drač Atene, 17. dec. s (Reuter). Pove'jstvo angleškega letalstva v Grčiji javlja da so snoči angleški bombniki napadli Drač. Bombe so bile vržene predvsem na doke v pristaniščih, kjer so bili povzročeni veliki požari. Vsa angleška letala so se vrnila s tega poleta. Kova pošiljka bombnikov Aten«, 17. dec. s. (Tass.) United Press poroča, da je prispelo v Grčijo pravkar več novih angleških bombnikov in lovskih letal. P o stan i in a stan i i l an Vodnikove družbe! POŽIVLJENA AKCIJA V AMERIKI ZA POMOČ ANGLIJI Ameriško časopisje zahteva ukinitev Johnsonovih aktov in nevtralnostnega zakona Washington, 17. dec. J. (AR) Po povrat-ku predsednika Roosevelta v Washington je mogoče opažati zelo poživljeno akciio za pospeševanje organizacije ameriške pomoči Angliji, številni ameriški listi so se oričeli v večji meri kakor doslej bavitl z rasnimi načrti o tej pomoči in z ovirami, ki jih je treba odstraniti pred njenim uresničenjem. List »Newyork Sun« objavlja uvodnik, v katerem označuje kot prvo oviro, ki jo je treba odstraniti Johnsonove akte. kakor tudi ameriški nevtralnostni zakon, ki je bil izglasovan iz napačne bojazni, da Zedinjene države ne bi bile direktno zapletene v evropsko vojsko »Newyork Sun« piše. da je bil izvor vseh teh zakonov napačno presojanje vojne nevarnosti s strani ameriških državnikov. Zaradi tega se morajo Johnsonovi akti in nevtralnostni zakon, ki onemogočajo naglo pomoč Angliji, revidirati. kar pomeni z drugimi besedami — ukiniti. Slično piše tudi Ust »New York VVorld Telegraph«, ki pa obenem izraža mnenje, da stoji Amerika v organiziranju pomoči za Anglijo pred problemom, ki ga je treba nadvse vestno pretehtati, toda z vso brzino rešiti. List pravi, da je položaj Anglije danes resnično tako kritičen, da ne gre več za to. koliko bo Amerika lahko Angliji dobavljala v prihodnjih 6 mescih, ali v enem letu. marveč za to, kaj lahko da še ta mesec in v naslednjem kratkem obdobju. List nato pravi, da odgovor, ki ga je dal predsednik Roos°velt angleškemu poslaniku lordu Lothinnu. ko je prišel zadnjič urgirat za ameriško pomoč, za Anglijo nI bil sprejemljiv. Predsednik Roosevelt je tedaj javno izjavil, da ne pozna nikakega sredstva za pospešenje organizacije ameriške pomoči. Stisk$ pa je danes še večja, kakor je bila. Anglija si prizadeva dobiti čim hitrejši pristane": Amerike za pomoč ameriške mornarice pri spremljavi angleških ladijskih konvojev preko severnega Atlantika. To bi pomenilo, da bi morala Amerika iz lastnega sestava naglo odstopiti Angliji nove rušilce letala in podmornice To so zelo važna vprašanja, neprimerno važnejša kot kreditno vprašanje, o katerem se zadnji čas mnogo razpravlja. Predsednik Zedinjenih držav je danes postavljen pred dve naravnost usodni odločitvi: ali naj Amerika riskira delno razorožitev ki se mora smatrati za istovetno z odstopitvijo dela svojega mornariškega in zračnega orožja, ali pa naj riskira direkten zaplet v vojno, če se mu zdi primerneje. odrediti samo sodelovanje angleške mornarice v spremstvu angleških konvojev. Roosevelt proti vstopu Amerike v vojno Washington, 17. dec. J. (DNB) V ameriških političnih krogih je zbudila veliko čuječnost Francije Nemčija si hoče zagotoviti Flamfinovo sodelovanje z nemško politiko Vichy, 17 dec. i. (United Press). Obetane izpremembe v bodočem sta.lšču Francije ki so se pričele z La valovim padcem so se do neke mere že p ičele javljati do nekaterih predhodnih poj vih. Tako ie bilo že včerai mogoče opaziti v oddajah francoskega radia v kolikor ie pod vodstvom Vichyja. precej izp eme-nien ton v obravnavanju notranjepolitičnih kakor tudi zunanjepolitičnih do5 d-kov Posebno pozornost je vzbudil snoči apel na stare francoske borc° iz svetovne vojne. kakor tudi iz voj ~e b ižnje preteklosti. nai bodo čuječi in pripravljeni, ako bi bilo zopet treba odločnosti in srčnosti v zaščiti francoske časti in v=ličine. jVemški odposlanec v Vichyju Vichy, 17. dec. s. (Ass Press). Nemški poslanik v Parizu Otto Abetz. ki ie Prispel včerai v spremstvu več strokovnjakov v Vichv. se ie danes ob 10 odpeljal iz hotela, v katerem ie nastanjen, na obisk k maršalu Petainu. Abetzov avtomobil so spremljali francoski vo ak na motoeiklih sledil t>a mu ie dru« avtomobil. v katerem se ie vozilo več nemških častnikov Prihod poslanika Abetza v Vichv ima namen, zagotoviti v vsakem primeru Flandinovo sodelovanje z nemško politiko Znano ie da sta Flana ^so bile slike pokojnega državni- j mič, ki se je udeležil pogreba kot zastopnik predsednika vlade in JRZ Cvetkoviča. Prvi del seje je bil posvečen spominu blagopokojnega dr. Korošca, drugi del pa je imel nalogo izpopolniti mesta, ki je doslej zavzemal dr. Korošec. Za predsednika banovinskega odbora je bil soglasno izvoljen senator in bivši minister dr. Fran Ku-lovec, za tajnika pa minister dr. Krek. Prav tako je bil dr. Kulovec soglasno no-miniran za mesto podpredsednika glavnega odbora JRZ v Beogradu. Izvolitev je bila od navzočih sprejeta z velikim odobravanjem in z ovacijami dr. Kulovcu. S seje so bile poslane vdanostni brzojavki kralju in knezu namestniku ter pozdravna brzojavka predsedniku JRZ Dragiši Cvet-koviču. ka. Spalir se je. le redkokje prekinien vil ob vsej dolgi poti. ki so jo zadnjič šli zemski ostanki dr. Korošca po slovenski prestolnici: čez Marijin trg po Miklošičevi in Masarykovi na Smartinsko cesto, pa skozi nodvoz in po*em nazaj ob železnici po Vilharjevi cesti mimo carinarnice do novega vhoda na Navje. Poerebai snrevod Na čelu pogrebnega sprevoda so nosili križ. za njim pa so se zvrstili vojaška godba, častna četa vojakov, gasilci z mnogimi zastavami, v dolgih kolonah člani fantovskih odsekov in članice dekliških krožkov, seveda tudi s prapori, dvajset-članska deputadia Sokola v civilu z znaki, dolga vrsta redovnic in cerkvenih organizacij, potem katoliško akademsko starešinstvo, akademiki in ak^dem'čarke. S1edill so nosilci vencev. Prvi je bil kraljev, naslednji kneza namestnika Pavla. pofem venci vlade. Nemčije. Madžarske in Italije Nosili so še celo vr=to prekrasnih vencev oblastev. ustanov, organizacij. korporacii in zasebnikov, med niimi tudi venec dr. Alberta Krameria. Snrevod so nadalievala liublianska pevska društva, ki sta jim sledila še dva voza. polno obložena z venci. Nato so oficirji na 12 blazinah nosili pokoinikova odlikovanja. za nUmf pa mestni ue,u*bend s+oln z zmajem v rn^k častnega č^ans+va mesta LliibUane. Dnigo vts+o duhovS*?r,e so zakliučili beopr^lski nad?Vnf d r TTi^ig^ mariborski Škof dr. Tomažič in liublian-ski škof dr. Rožman, vsi v svečanih orna-tih. Lafeto, na kateri je ležala krsta s pokojnikovim truplom, je peljalo šest vran-cev, ob njej pa je stopalo 12 podoficirjev in 12 članov fantovskih odsekov za častno stražo. Za krsto je šla pokojnikova sestra z ostalimi sorodniki, ki jim je sledil kraljev zastopnik general Stefanovič s podpredsednikom vlade dr. Vladkom Mačkom in banom dr. Natlačenom. Za njim so se razvrstili aktivni in bivši ministri, diplomatski in konzularni zbor. zastopniki senata ter vsi ostali predstavniki, ki so prisostvovali pogrebnim obredom v stolnici, pridružile pa so se iim množice članov in pripadnikov najrazlič-ne15lh ustanov, ki so se bile zbrale na trgih in ulicah okrog stolnice. Pogreb- Oilikovarja v kmetijski službi Beograd, 18. dec. p. S kra'jevim ukazom so na predlog kmetijskega ministra odlikovani" z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje Fran Baš. višji veterinarski svetnik v Mariboru, dr Fran Veble, inšpektor kmetijskega ministrstva. Tanko Vizjaik, višji veterinarski svetnik v Brežicah. Matko Brn-čič, višji agrarni svetnik v Ljubljani, z redom Jugoslovenske krone V. stopnje Fran Mikuž. direktor kmetij-ke :o'e v Ra-kičanu, Jooip Dohnar b-naki svetnik v Ljub jani, Josip Kro"e?j, banski svetnik v Ljubljani, inž. Lambert Muri, višji kmetijski svetnik v Ljubljani. z redom sv. Save V stopnje Janez Oblak, banski svetnik v Ljubljani, Fran Ku-ret, kmetijski svetnik v Ljubljani J-jže Okorn, banovinski kmetijski referent v Ljub'jani, Ljudevit Puš, banovinski zadružni referent v Ljubjani. dr. Sebastjan Kor-daš, vi-ji veterinarski pristav v Kamniku, Anton Medved, višji računak- 'napoktoT vinarske in sadjarske šole v Mariboru ter Ivan Pucelj. profesor srednje kmetijske io !e v Va'jevu. Vremenska napoved Zemunska: Močan mraz v vsej državi, posebno na severni po'ov'.ci. Postopno se bo zvedriilo v vseh krajih. Samo v panin-skih pred r1 i h bo nekoMko bolj ob!ačtwx N* priraosrju bo divjala burja. Pritisnila je ostra zima V vsej Jugoslaviji je zavladal hud mraz — Promet je marsilsod močno oviran V Sibiriji je zavladal hud mraz. V Irkut-sku so zabeležili 39 stopinj pod ničlo, na meji Sibirije in Kitajske je padlo živo srebro že na 42 stopinj pod ničlo. V Bodaibu pa celo na minus 50 stopinj. Posledice tega mraza, ki prihaja čez Madžarsko, občutimo tudi že pri nas. Iz vseh krajev naše cžje domovine prihajajo poročila, da se mraz stopnjuje in jc ponekod že presegel 20 stopinj pod ničlo. Mraz pa ne prizanaša celo naši Dalmaciji. od koder poročajo, da je tudi tam zavladal silen mraz z burjo, že nekaj dni stoii živo srebro od 5 do 8 stopinj pod ničlo in je zaradi tera morje v Kaštelan-skem zalivu zamrznilo. Burja, ki divja z brzino do 120 km na uro zelo ovira promet na morju, kakor tudi po železnici. Tudi v vzhodnih krajih naše države jp za ta čas neobičajno mrzlo, živo srebro je zdrknilo na 20 stopinj pod ničlo. Vlaki imajo zaradi mraza velikanske zamude, celo po tri ure in več. O strašni zimi in snežnih metežih poročajo tudi iz južnih krajev naše države. Tej neprijetnosti se je pridružila še nadloga volkov. Iz Bosanskega Petrovca poročajo, da so pastirji gnali čredo ovc in koz s planine. Spremljali so jih trije pastirski psi. Spotoma so jih napadli volkovi. Starejši pastirji, ki so že vajeni takih napadov, so se brž postavili pred čredo in z vpitjem ln gorjačami skušali pregnati volkove. Pregnali pa jih niso. zato so pastirji v strahu za svoje življenje zbežali. Volkovi so napadli čredo, v bran pa so se jim postavili pastirski psi. Vendar je bilo razmerje med njimi in tolpo volkov preveliko, da bi mogli oči i vati čredo. Ko so se pastirji vrnili z orožjem, so našli poleg 20 zadavljenih koz tudi svoje pse mrtve. V kseevski zimi in mrazu Zima fe prinesla poleg lepih dni marsikatere težave Kočevje, 17 decembra Letošnja zima je že zgodaj nastopila s precejšnjo ostrino Že pred tedni smo imeli do 17 stopinj pod ničlo. Mraz je potem le malo ponehal in te dni zopet pritisnil. Tla so ves čas zarnrzla. Ko nad Grosupljem še ni bilo nobenega snega, je bila Kočevska že vsa bela. Smučarji so že davno stopili na plan, tudi drsalce je privabila v ledeno skorjo vklenjena Rinža. Lovci kljub mrazu sicde divjačini, ki jo žene mraz v bližino človeških bivališč. Padlo je že več merjascev, tudi volčji sledovi so se že pojavili blizu vasi in v okolici mesta. Vozniki se odpravljajo navsezgodaj na saneh v gozdove. Lesni delavci, drvarji, nosaei, oglarji in rudarji so se že privadili mrazu. Samo v rudniških rovih je vroče. Lživalci prirode so imeli letos že mnogo krasnih zimskih dni in jih imajo še. Vreme jc jasno, sonce prodira skozi meglo. Marsikatero sončno zimsko jutro je prikazalo zasneženo pokrajino v vsej njeni svetli lepoti, kakršna se nudi v hribovitih, gozdnatih krajih. Mraz in sneg sta prinesla s seboj lepoto v naravi, a praznoto v shrambah. Po mestnih trgovinah sploh ni več mogoče dobiti bele in krušne moke. V šolo prihajajo otroci, ki že po več dni niso jedli kruha. Treba bo kaj ukreniti, tudi v Kočevju se mora čimprej formirati odbor za preskrbo prebivalstva. Za šolsko mladino bo poskrbela kuhinja »Kola jugoslovanskih sester«. Siromaki so kočevski vajenci. Večina obrtnikov in trgovcev rada poudarja, kako sijajna je socialna ureditev v neki sosednji državi, njihovi vajenci pa stradajo, čezur- no in prekomerno delajo, opravljajo hišna dela in so deležni vse prej ko človeškega ravnanja. Naši rudarji imajo smolo. Svojo Barbarino proslavo in veselico so morali že dvakrat preložiti. Upajmo da bodo prihodnjič uspeli in da se ne bo izpolnil znani pregovor. Svoj dan bodo imeli na Štefanovo. Zaradi jutrnjega vlaka, o katerem smo že poročali, je bila poslana na železniško ravnateljstvo vloga, ki so jo podpisali državni uradi, razne korporacije in društva, tvrdke in zasebniki. Gre za lahko izvedljivo spremembo v voznem redu Kočevarji pričakujemo, da se bo vprašanje zadovoljivo rešilo. Nemci so tudi letos pripravili širok po-kret za zimsko pomoč. Prod kratkim je izšel 21. letnik njihovega vsakoletnega koledarja »Gottscheer Kalender«. Urejuje ga koprivniški župnik g Schauer Na 160 straneh obsega zgodovinske in narodopisne oknke o kočevskem ozemlju, letni pregled dogodkov in druge prspevke. V kočevskem narečju je letos natisnjena samo kratka zgodba, vse ostalo gradivo je objavljeno v nemškem književnem jeziku. Mlada žrtev smrtne nesreče Ponesrečil se je idealen zagorski Sokol Zagorje. 17 decembra V soboto opoldan sta se uslužbenca Klanci, ar in Repovž, zaposlena v borovniškem kamnolomu, poslovila od svojega predde'avca Ručmana ter se napotila domov. Kar naenkrat si Klančišar, ki je bil kurjač stroja domisli, da je pozabil pri žerjavu odpreti vodo. Hitel je nazaj, da to delo izvrši. Prav takrat pa je pač nesrečno naključje hotelo, da je Ručman stroj zaobrnil. kar je bilo usodno za mladega fanta. kajti deli stroja so fanta zagrabili in mu štrli prsni koš. Še je imeli toliko moči, da se je izmotal iz strašnega objema in poklical strojnika Poškodba je bila vidno težlca, a mislili so da vsa pomoč še ni izključena. Zato so ga z rešilnim avtom loških gasilcev brž prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da mladeniču ni več pomoči. Zato so očetu svetovali, da ga spet odpelje domov. Na poti v bližini Zagorja je nesrečnik izdihnil. Na mrtvaški oder so ga položili pri njegovi sestri v Toplicah. Jožko Klančišar je jedva dopolnil 20 let in bi kmalu moral iti v vojaško službova- nje k mornarici. Izučil se je kovaške obrti in je pred tremi leti dobil zaposlitev pri rudniku. Ves svoj prosti čas je posvetil so-kolski telovadbi io delu pri graditvi rudar- skega Sokolskega doma na Lokah. Tudi je bil marljiv član NSZ, podružnice na Lokah. Čeprav še tako mlad, je b'l vedno prvi med onimi, ki delajo za napredek dru- štvenega in socialnega gibanja v našem kraju. Zato je njegova tragična smrt bridko odjeknila v nacicnalmh vrstah T ud . pogreb, ki se je v ponedeljek 16 t. m popoldne vršil na farno pokopališče v Zagorje, je pričal, kako je bil Jožko priljubljen. Poleg drugih vencev naj omenimo venec Rudnika Zagorje, Sokola NSZ. delavcev Bo-rovnika itd. Pred hišo žalosti je pevsko društvo »Loški glas« odpelo žalostinko »Oj, zbogom prijatelj dragi«! Nato se je razvrstil dolg sprevod s sokol ski m praporom na čelu. Rudnik sta zastopala inž. Pra-protnik in nadpaznik Štibernik Pevci so v cerkvi in na pokopališču peli žalostinke, ob grobu pa se je poslovil srtarosta loškega Sokola br. Tone Ašič. Žrtvi nesreče naj bo lahka domača gruda. Vsem preostalim pa naše iskreno sožalje! Smrt gospe Kaftanove, najstarejše v Semiču V ponedeljek zjutraj je umrla v Semiču v visoki starosti 92 let ga. Ana Kafta-nova, upokojena poštarica. Pokojnica, ki se je rodila v Murzzuschlagu, je prišla hvaležnosti. Semičani ji boio dostojno izkazali zadnjo čast. ki jo bodo danes ob 15. uri spremili k večnemu počitku. Lep ji bodi spomin, žalujočim naše iski-eno sožalje! Načrti za olepšanje Celja Celje. 17 decembra. Letos poteče 70 let od ustanovitve celjskega olepševalnega društva. 20 let Da od obstoia in delovania tega društva v ju-goslovenski državi. Ta jubilei bo proslavilo društvo v smislu skleoa društvenega odbora z dne 21. novembra s sledečimi deli: Nabavilo bo orientacijske table za naj-Driliublienei^ izletniške točke v celjski okolici. Za tuzemske in inozemske kolodvore in turistične biroje bo društvo nabavilo povečane fotografične posnetke mesta Celia njegovih znamenitosti in celjske okolice. Društvo bo da^o mestni občini pobudo za takojšen razpis načrtov za novo kopališče ob Savinji in bo prispevalo nagrado 10.000 din. Dalje namerava društvo dobaviti načrte za obnovitev glavnega drevoreda in preureditev vsega parka v modernejše nasade. Da se uredi hrib sv. Jožefa, ki je gotovo naiboli privlačna in razgledna točita Celja, bo društvo razpisalo d bavo načrtov za ureditev parka v ozadju »Kal-varije« in nasadov med cerkvijo sv. Jožefa in najvišje ležečimi vilami na hribu Sv. Jožefa. Na Masarvkovem nabrežju namerava društvo izdelati več enotnih lesenih klopi z betonskimi stoiali in nabaviti klopi za park ob cerkvi sv. Maksimilijana in za nove nasade na Sp. La-novžu in v Gaberju. Za izvedbo teh načrtov, ki tvorijo d?! društvene petletke, ie društvo prHelo že znatne prostovoljne prispevke. Drušvo Pa še prosi meščanstvo Celja, da oo svojih najboljših močeh pripomore k izvedbi načrtov, ki bodo v prid boljši bodočnosti Celia. Nabrana sredstva bo društvo upravljalo kot posebno oremoženie za izvedbo načrtov in ostalih točk društvene petletke. Zadnja pot dr. Antona Korošca pred 57 leti za poštno upraviteljico v Semič. Pridobila si je ljubezen vsega prebivalstva, ker je bila zgledna uradnica in šla prijetna družabnica Kjer se je pojavila, je bito mnogo petja, ln dobre volje. Svoj zlati humor je obranila do zadnjega, čeprav je bilo tudi njeno življenje zagrenjeno s prerano smrtjo sina-edinca. S pokojnico leže v grob pol stoletja se-miSke zgodovine, pa tudi krajevne prosve-te, saj je bila med prvimi ob ustanovitvi čitalnice ln to v družbi dekana Aleša Bartlja in Janeza Troine, ki je večkrat obiskal Semič. Tudi k ustanovitvi Sokola in gasilske čete je pripomogla. Obema je rada priskočila na pomoč, zato je pestala njuna častna članica. Njen pokojni soprog Emanuel je bil prvi starosta, njen sin Polde pa prvi načelnik semiškega Sokola. Kot zgledna narodna delavka v podeželskem kraju bo že dolgo deležna priznanja in DANES nadaljujemo s predvajanjem sijajnega, razkošnega Gr&avl velefilma iz francoske viteške zgodovine Najodllčnejši igralci Francoske komedije: Robert Vidalin, Santson Fainsilber, in Josseline GoeL KINO MATICA — Tel. št. 22-41. _ Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. g Gornja slika: Izpred stolne cerkve odpeljejo krsto na lafeti. — Slika na levi: Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček govori pred grobnico na Navju. — Pred vhodom na Jiavje pričakujejo škofje krsto s pokojnikovim truplom Trije prekmurski umetniki n. Posebnosti Jakobovega sloga bodo očitne šele sčasoma, ko bo mogel svoje delo spcpolniti in ga v svojem natranjem doživetju čim neposredoieje izražati. Jakob se je mea prvimi lotil študija prekmurske in slovenjegoriške snovi ter je v svojih oljih pokazal na£>plosno prav dobre uspehe (»Cesta v Bogojini«). Tip prekmurske ceste, vasi ob njej, prostorna povezanost z obzorjem in nebom in nato še življenje ljudi na naših panonskih tleh. to so snovi, ki jih je treba reševati gotovo brez folklorne romantike, a kljub realističnemu pojmovanju naj tudi izražajo svojevrstno in dovolj značilno čustveno sfero, ki se naj vanjo umetniki pogablja z vsem svojim srcem in znanjem, želimo da si tako Jakob kakor Sagadin nabereta čim več izkušenj na podlagi vsestranske notranje formalne poglobitve. Tudi vrsta uspelih Jakobovih portretov nam predečuje, da je umetnik na najboljši poti svoje spopolnitve, ki stremi za mirnim in poenostavlien.rn likom, za psihološko karakteristiko brez vnanjega balasta. Treba pa bo slej ko prej ras^iriti barvno paleto in poiskati intenzivnejšo barvno toplino. Prav zato bi ugajale med prvimi njegove »Krizanteme«. Albin S a g a d i n iz Beltinec je letos priredil svojo razstavo v Dolnji Lendavi ter je dotlej pokazal svoja dela le še v Murski Soboti. Je samouk in očiten talent, ki se je z lastnimi silami povzpel prav (io znatnih uspehov. Snovno in motiv^čno je pester, razgiban in hvaiežen do vaega, kar ga slikarsko inspirira. Njegova moč leži v dovolj izraziti slikovitosti, tako da bi potreboval poleg sistematičnega tehničnega študija predvsem le vodilne roke. ki bi usmerjala njegov študij do najbolj možne izrabe slikarske emoeije. Med njegova najboljša dela na razstavi bi šteli: »Mla-tev«, »Ižakovci«, »Bogojina* »Domačija v Ižakovcih«, »Pogled iz goric Bogojine-i. Talent, kakor je Sagadin, bo v primeru umetniško bolj opredeljenega razvoja kaj kmalu zavrgel rekvizite banalnega realizma, ki ga je prav za prav mnogo manj kot bi pričakoval pri samouku živečem sredi provincialnih prilik. Navzlic takim oviram je hvale vredna slikarjeva vestnost, ki jo opažamo v številnih marljivo preštu-diranih partijah. Koline skrbne izdelave je n. pr. v panorami »Dolnje Lendave«, dasi bi ambicioznemu slikarju raje svetovali svobodnejšo koncentracijo na barvne pojave v pristni sončni razsvetljavi, odkoder so možni številni razhodi in ustrezajoče individualne prilagoditve. Videti je. da bi Sagadinov slikarski razmah, ki je danes le nakazan, kar najbolj živahno narasel in slikar bi s krepkejšimi potezami svojo naravno svežost v še večji meri stopnjeval. Doseženi uspehi pa naj opogumijo vztrajnega Sagadina še do nadalnjega študija, ki bi bil za talent njegove vrste resnično potreben in koristen. Franc K11 h ar iz Rankovee je absolvi-ral kiparski oddelek Srednje tehniške šole pri Francetu Kralju ln se bo pridružil krogu »Slovenskega lika«. SeKiaj je razstavil veliko monumentaViC »Madooio* iz umet- j nega kamn3 za pckop':l>3čc v Crenslovcih, ' umetniško pomembno kcinpoTrei jo monu-mentalnrga obsega, ki jrcds;a'i.ia v »Kmetu« simbol težaškega del« in obdelovanja zemlje, reli fno plaketo /•5:eronslfIh delavcev«. relief »Ljubezni«, busto »Starke«, portr'-tno g'nvo idejne osnutke ki piv za skulnturni rkras nov<~ !i- dsko 'ole v Murski Soboti. Več/.na je v brorsirarem nvvreu Kuhar se na svojem začetku uveljavila s k epko rar-lti*** čutom za osnovne k'p«: r.ko vrednote in obuta zelo mnogo, če bo niNT.i edc-val še v o.-.-ojevanju olr stičnih obli V f.-gure ykta in prostorne kom-poriiiie V *>onta!::o d-l-orativna in linearno stillidran: -»Me doni•• ni le viden z vsem šolskim 7.- nj -n op emljeni Kraljev učence t mi vec tudi do- ~lj tankočuten in samosvoj talent P:av tega je Kuhai po- kazal najlepše v prostrano in oblikovno harmonično razčlenjenem »Kmetu«, kjer je združii vso silo plastičnega izraza v naj-sugertivnejšo enoto. Tu, kakor tudi v »Se-zcncih«, se prebuja živa misel o usodi našega delovnega Ijuršstva in v tem smislu bo postala tudi likovna umetnost našega najmlajšega rodu vsebinsko pristnejša in resnično življenjska. Pozdravljamo tudi iniciativo za izvršitev kiparskih osnutkov v okviru novega šolskega poslopja. Celotna javnost naj nudi našim umetnikom domačinom čim več možnosti javnega sodelovanja. P'\-a umetn ška ti-ojica Prekmur-ja je pričela orati ledino in se svojega kulturnega poslanstva v polni meri zaveda. Prepričani smo, da pomeni murskoso-bo^ka rarstava nadvse pomemben dogodek v kulturnem razvoju slovenskega Prekmurja. F. S. „Zhar*sZk za Kmciitcstno zg&S&vinD" Kljub vsem ovLam, ki se v našem malem, a kulturno nic:no razgibanem naiod-nem krogu zastavljajo znanstvenim revijam. izdaja Uir.etncstno zgodovinsko društvo v Ljubljani z vzglo? no vztrajnostjo »Zbornik za umetnostno zgodovino-, časopis jc omejen na en sam zvezek, ki na svojih 134 straneh predstavlja cel letnik. Pravkar izišli zvezek je že 16. letnik tega znanstvenega zbornika za domačo umetnostno zgodovino, ki izhaja sedaj v redakciji dr. Franceta Steleta ob sodelovanju dr. Fr. Mesesnela tn dr. Ložarja. Zvezek za leto 1939—40 prinaša kot poglavitno razpravo prvi dej monografije, ki jo Je spisal dr. Stane M i k u ž o baročnem slikarju Francu Iiovšku (1700 — 1764). Ilovšek je bil po rodu iz Mengša, njegov oče pa je potekal lz Maribora. Bil je po vsej verjetnosti učenec italijanskega sLkaija Giulija Qua.glia de Laina, ki je slikal v ljubljanski stolnici freske. Prvotno je stal poti vplivom tega Italijana iz bolorijske šole. nato pa je s svojimi freskami v cerkvi sv. Petra v Ljubljani ustvaril avtohtoni tip slovenskega iluzionistične-ga slikarstva. Za njegovo poznejše delo so značilni vplivi naturalizma in racionalizma. Njegove slike nahajamo v nekaterih cerkvah po Slovenskem. Ilovšek zavzema pivo mesto med slovenskimi iluzionistični-mi slikarji osemnajstega stoletja S svojim delom je mnogo prispeval k razširjenju baročne kulture v Sloveniji. Dr. Mikuž obravnava v tu objavljenem delu svoje razprave po;robne življenjske podatke o teni slikarju. Znaten del njegovih dognanj je plod samostojnega raziskovalnega dela. Rajko L o ž a r je zastopan z razpravo »Lev s starega gradu pri Kostanjevici«. Marmorni kip leva, ki baje poteka iz ®tar rega gradu pri Sv. Križu odnosno iz Kostanjevice, se nahaja v ljubljanskem Narodnem muzeju. Po nekaterih podatkih je ta kip stal prvotno na nekem rimskem grobu v Starem gradu- Pisec navedene razprave se bavi s poreklom te značilne levje figure in zastopa mnenje, da je kip po svojem umetnostnem značaju bližji srednjeveški monum en talni plastiki, kakor sepulkralni umetnosti rimskega časa Verjetna je domneva, da je ta levja figura stala pred portalom stare, sedaj opuščene cistercijanske cerkve pri Kostanjevici. Pi-sic dokazuje svoj tezo z raznimi argumenti in jih deloma tudi ilustrira s primeri. Jakob S o k 1 i č objavlja donesek h kulturni zgodovini Slovenjega Gradca »Kipar Janez Jurij Mersi«. O tem malo znanem kiparju je pisec zbral vse življenjepisne podatke, kakor tudi podatke o njegovem delu, kar jih je mogel dobiti. Mersi se je rodil v Rcgatcu leta 1725. — Viktor S t e-s k a je prispeval krajši članek z naslovom »Romanske cerkve na Slovenskem«. — Obsežno poročilo seznanja čitatelja z delom narodne galerije. Tu je med drugim objavljen načelno, kakor tudi informativno pomenljivi govor, ki ga je imel na zadnjem občnem zboru Narodne galerije njen zaslužni predsednik dr. Fran Windlscher. Konservator dr. France Mesesnel objavlja podrobno poročilo o varstvu spomenikov v Sloveniji za čas od 10. oktobra do 1. januarja 1940. V rubriki Ocene so objavljena poročila o raznih publikacijah, ki se tičejo likovne umetnosti. F. K kos podaja ob koncu kronističen pregled umetnostnih razstav v letih 1937 in 1938. Zaoiski IZ ITALIJANSKE KRITIKE V založbi Felice Le Monnier (Firenze) je izšla knjiga kritika Giuseppe De So- DomaČe vesti * Odlikovanja. £ reoom jugoaiovensKe krone 3. stopnje je odlikovan in ustrijec Ivan Avsenek; z redom sv. Save 3. stopnje: Karel Ceč, industrijec, in Avgust To-sti, komisar zbornice za TOI; z redom Ju-goslovenske krone 5. stcpnje dr. Fran Cer-ne, ravnatelj Mestne hranilnice in Franc Urbane, veletrgovec; z redom sv. Save 4. stopnje: Anton Verbič, dvorni dobavitelj, in Maks Hrovatin, tiskamar; z redom Ju-goslovenske krone V. stopnje: Viktor Meden. trgovec, vsi lz Ljubljane, in Vinko Kunstelj, industrijec na Vrhniki. Z redom sv. Save 5. stopnje: Jakob Dimnik, predsednik združenja mesarjev pri Devici Mariji v Polju, Lojze šmuc, tajnik Združenja trgovcev v Ljubljani, dalje Franc Pavlin, Karlo Kregar, Ivan železnlkar, Janko Krek, Zvonimir Lukič, Dominik Cebin, Janko Cepon in Jakob Vilhar, trgovci tz Ljubljane. oo zato u> iZuaaije zares .»euitno^ aosti izbranejše kakor pa prva naklada. Zato pa založba »Sila« prosi p. n. naročnice ln naročnike, naj to pot po trpe in utrpe razmeroma malenkostni pcvtšek za 5 din, tako da stane nove naklade 1 izvod 55 din. Založba »Sila« nima namena odirati, temveč hoče najkulantnejše ustreči in postreči vsem pravim ljubiteljem krasnih knjig ♦ Dražba k^žuhovine vseh vrst divjadi v Ljubljani bo dne 27. januarja 1941 v prostorih Ljubljanskega velesejma. Na ražbo pridejo tudd večje partije srebrnih ln plavih lisic. • zagrebški radio naglo napreduje. Znano je. da bo zagreb. ka radijska postaja ojačena na 100 kw antenske energije. Tudi število naročnik .--v stalno rase. Računajo da bo že konec leta imel Zagreb 17 000 radijskih naročnikov, zagrebško poštno ravnateljstvo pa celo 38 000 LEPA DARILA • PARFU&ER1JA VEKU&, Tyrževa c. T\ jetna toplota, vabi ga topla voda, da ae v njej osveži In okrepi, brez bojaaal da bi ae v tem času prehladi! Tudi lovcem se nudi ugodna prilika da as pozabavajo z lovom na divjačino, ki je je tod okoli v izobilju. Brzopeti zajec, brhka srnica, pa tudi roparska lisica ter druga divjačina pride v bližnjih kočevskih gozdovih na strel. V bližnji Krki in njenih dotokih pa je tudi lov na divje race zelo uspešen Seveda tudi smučarji pridejo na svoj račun Bližnji kočevski gozdovi imajo mnogo zelo primernih smučišč. Treba se je povzpeti nekoliko viije na Fodstenice ali še dalje proti Rogu, ali celo na kočevske Ga če, kjer so povsod prav pripravna smučišča. Le žal, da naši smučarji še vse premalo poznajo Dolenjsko in njena smučišča, ki ne zaostajajo za drugimi LIKER ESENCE vseh vrst ln našo priznano dobro RUMOVO KOMPOZICIJO nudi DROGERI JA KANC, LJubljana — židovska ul. 1. » poroka, v ponedeljek sta se v Semiču poročila Milena M a 1 u š k o v a. hči posestnika in trgovca v Semiču, in narednik Vlado Simič iz Velike Kikinde. Bilo srečno! • Smrt pr»f. Franca Omerze. pQ daljšem trpljenju je včeraj zjutraj umrl v škofovskih zavo.ih v št. Vidu nad Ljubljano prof Franc Omerza, star 56 !et Po rodu je bil iz župeče vasii pri Cerkljah ob Krki Gimnazijo je študiral v N:r ie ori-iavil. da mu ie bilo ukraden■> izored pisarne notaria dr. Kuharja 1-800 din vredno črno pleskano kolo znamke »DOr-kopp«. Izpred kurilnice na glavnem ko- lodvoru ie izginilo Alojzu Krmeliu ze e-no pleskano kolo znamke »Tribuna«, vredno 1 000 din JosiDu Svetetu pi ie tat odpel al izpred Miklavčeve trgovine v Lin-garjevi ulici 1.300 d n vr dno modro pleskano kolq_ znamke »Ehjani«. u— Kcniem je repe rezal. Na originalno ideio ie prišel prikžn sten pre,:ucČ2-valec z žimo v ljubljanski oko ici Prenočeval ie v nel:em hlevu v Dravljah pa mu ie padlo na um. da i3 vzel škarie in trem koniem odre al renove. Isto ie z večjim ali mani^im uro=hom pn->k'iš^l tudi drugod dokler ga n'so Driiel: Te malce nenavadne tatvine Da =o orecei donosne. sai ie konj-ki ren danes vreden 200 din. Aretiranec ie sic°r tajil vsiko krivdo oa ie bil soričo dokazov predan sodišču v nadaljno preiskavo. Iz Kranja r— Večer pOsebnega užitka je pripravila Ljudska univerza v Kranju vsem, ki se zanimajo z-a fotografijo v naravnih barvah z nocojSnjim predavanjem g K. Koc.iančiča z Ljubljane ob 20. v gimnazijski telovacnici. Iz Litije i— Miklavževo obdarovanje sokolske dece. Tako živahno, kakor je bilo letos 14 dni Dred Miklavž :m v litijskem sokolskem domu že dolgo ni bilo S ko ske mamice in sestre so organiz rale v stranskih prostorih sokoUkesa doma kar celo konfekciisko tvcrnico Vsak večar S3 ie zbralo 20 do 35 članic in do pozne ure šivale na več šivalnih strorh perilo, la ice in tudi cele oblekce predvsem ph izie-lova'e tople cooatke za ubo^no sokolsko deco Najbrže sokol ka deca v Liti ii še ni bila tako izdatno obdarovana za Mik av-ža kakor letos Darove ie preielo 128 otrok oboiega sp">]a v sk pni vrediosti nad 10 000 din Vse sestre broz raTke in brat Učakar zaslug io za svoio po.rt.o-valnost vse priznanje. Iz Trbovelj t— Skioptično predavanje »2oletnica albanske goigote«. ki je bilo od_o eduno zadnjo soboto bo 21 t m. ob 20. v S>-kolskemu domu. S tem predavanjem bomo počastili spomin onih velikih jona-kov. ki so žrtvovali živijenie za Jugos.a-vijo. Ker bo predaval gospod Jeras Ježe, predsednik dcbrcvolicev iz Ljub iane ki se ie sam udeležil usodnega pohoda p.e-ko Albanije, bo predavanje grtovo zanimivo. t— Starokatoliška služba bnžla bo v nedeljo 22. t. m. ob 9. v mali dv.rani So-kolskega doma Trbo.elj.vki star katoličani in somišlieniki vljudno vablieni t — Po Iružnica čebelarskega društva v Trbovljah je nedavno polapala račun. Šteje 48 članov, ki so vzimili S48 panjev. Trboveljski čebelarji so se morali letos boriti z vremenskimi neprilikami in krmiti svoje čebele od rane pomladi do pozne jeseni. Tako katastrofalne ietir.e že dolgo ne pomnijo. Letos je bilo treba kupiti kar 1718 kg sladkorja. Stroški so znašali 13.176 din. Ker so člani po večin, revnegi stanu, so bili ti izredni izdatki za njik posebno težka obremenitev, ter so se morali mnogi zadolžiti. Zaloga pokrmljenega sladkorja pa bo zadostovala le do pomladi, potem bo v primeru slabega vremena treba zopet aokupovati sladkorne krme. Premogovni revir nudi čebelam borno pašo. Podružnica je dala pobudo, da bi prebivalstvo v večji meri sadilo medo-nos.ne rastline in drevje. Letos je naktpila iz priznane drevesnice g. Jelena iz St. Ilja lepo število žiahtn:h češenj, ki jih je oddajala članom in drugam posestnikom po polovični ceni. Prihodnje leto se bo posadilo spet 150 komadov prvovrstnih češenj hrustavk. Čebelarsko društvo tudi po svoji tehnični opremi kaže lep napredek. V teku let si je nabavilo razno sodobno čebelarsko orodje za preko 9000 dinarjev. Zanimivo predavanje je imel na skursščmi urednik »Slovenskega čebelarja« g. Bukovec iz Ljubljane. Soglasno je bil izvoljen stari odbor. Iz Novega mesta n— Vl^m v petino poslopje v Stopičch. Ker vlomilca nista mogla v urad sta šla v privatno stanovanje tamošnje poštarlce. Stikala sta za denarjem, in našla okrog 500 din gotovine in zlat prstan. Pri tatinskem pofiiu je mlada vlomilca presenetili prštarica Alojzija Drap. ženi se je posrečilo. da je enega trdo prijela za suknjič, da ni mogel pobegniti, in poklicala sosede. V trenutku, splošne zmede se je drugemu ciganu posrečil beg. Vaščani pa so ga kmalu ujeli in oba vlomilca zvezali. Pokli. cani orežniki so vlomilca Hudoroviča Matijo in Ceneta odpeljali v zapore okrožnega socišča. Kinematografi Jesenic«. Zvočni kino Radio. Ker so zaradi smrti dr Antona Korošca o; padle predstave v soboto in nedeljo, predvajamo izredne posrečeni velefilm »Nanette« (v gl. vlogi Henny Jugo. H. Sohnker in A. Sch6nh?.ls) izjemoma še v sredo 18. t. m. ob 20. z vsemi dodatki. — Sledi »Junaki z Marne«. (—) BleO. Zvočni kino odigra preloženi ve3e-film »Ljubezenska serenada« drevi in jutri ob 20. Film je izrecino lep, inscenacija prav amerikanska. Jeanette Macdonald zapoje med drugim tudi arijo iz Madame Butter-fly. Ne zamudite tega filma! (—) Objave LjudsKa univerza (Kongresni trg. Filharmonija) Danes ob 20. bo predaval g. dr Fran Petre. Tema: Epizoda s »Kraljevino Slovenijo« v revolucijskem letu 1848 Vstop prost. Umetnosln°-zgodovtnSko društvo v Ljubljani bo Imelo XVII redni občni zbor v petek 20. t. m ob 16 30 v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani. Vhod z Bleiweiso-ve ceste. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni Najdeno dvigalo. Na slovenjegoriški cesti je bilo najdeno dvigalo za avtomobile. Lastnik naj se zglasi na orožniški stanid pri Sv. Marjeti ter naj prinese s seboj dokazila lastninske pravice. e— Prešernov večer v spomin na 140-Iet-nico rojstva dr. Franceta Prešerna priredi Celjski kulturni teden v četrtek 19. t m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu je predavanje književnika prof. dr. Lina Legiše, recitacije in petje Prešernovih pesmi. Pela bosta altistka gdč. Kornelija Miillerjeva ob spremljevanju pianistke ge. Mirce Sancmove iii Celjsko pevsko društvo. V dvoran^ Mestne hranilnice, kjer ie razstava akad. Slikarja prof Alberta Sirka, bo od danes do petka razstava vseh izdaj Prešernovih poezij in literature o Prešernu. Na ogled bosta tudi dva Prešernova rokopisa. Oster mraz je zajel tudi Celje in Gospodarstvo Pred spremembo naredfee o kontroli Izvoza lesa Poročali smo že o ponovni odgoditvi izvajanja novih predpisov o kontroli izvoza lesa. Do konca tekočega mesca bodo torej novi predpisi veljali edino za predmete iz tarifnih številk 91 in 92 carinskega tarife, torej za drva in oglje in je za to blago pri izvozu že sedaj potrebno izvozno dovoljenje direkcije za zunanjo trgovino. Ostali lesni in gozdni proizvodi pa se lah- celjsko kotlino Včeraj zjutraj so kazali i ko do konca t m. izvažajo po dosedanjih top'omeri v Celju 18 v okolici pa celo 21 stopinj pod ničlo. Savinja in njeni pritoki so delno zamrzli e— Pogreb kapucinskega provinciala p. Linusa Praha bo danes, ob 15.30 iz kopu-cinske cerkve v Ce'ju na okoliško pokopališče. e— Iz pisarne pododbora UROJR v Celju. Opozarjamo vse rezervne oticirje in vojaške uradnike na obvezno predavanje poveljnika polka, ki bo v petek 20. t. m. ob 20.30 v Oficirskem domu Vodila se bo evidenca. Po predavanju br- družaben večer. e— Mesnice in stojnice v Celju bodo na zlato nedeljo 22 t. m. obratovale do 11. dopoldne. e— Župm delo\'ni sestanek članic V nedeljo 15. t. m. ob pol 9 se prične v telovadnici Sokola Celja.matice v mestni narodni šoli v Celju delovni zbor društvenih in četnih načelnic m vodn:c ženskih oddelkov celjske sokolske župe. Predelale bodo redovne vaje. proste vaje za članice in ženski narašaj. snov za orodno telo vadbo in prikazana bo telovadna ura brez orodja Sestre naj uredijo svoja dnevna opravila tako, da bodo mogle prisostvovati zboru ves dan in v celoti izkoristiti vaje in nauke, podane na zboru. Pridite vse brez izjeme! e— Sokolski debatni večer Sokolsko društvo Celje-matica priredi drevi ob 20. v pisarni celjske sokolske župe v Narodnem domu (vhod s Krekove ceste) debatni večer o temi »Sokolstvo in politika«. Referi-ral bo brat dr. Savo Zužič. Članstvo je vabljeno, da se udeleži debatnega večera v čim večjem številu. e— Sokolsko delo v St. Pavlu pri Preboldu. Pišejo nam: Nova uprava Sokolskega društva v St. Pavlu pri Preboldu, zlasti vaditeljski zbor in kino ods3k sta se nadvse marljivo lotila dela. Na praznik ujedinie^ja smo imeli slavnostno sejo službe Lcžie pa so se u^e ežili člani in č.anica v kroju v najlepši s.oai z ostalimi društvi, vzoren Drirmr narodne str-njenosti v resnih časih. Popoldne ie bila telovadna akademiia z bogatim sporedom. Dvorana ie bila prepo na gled lcev ki so z odobravanjem sledili vsem točk m. V četrtek 5. t. m. ie deco obiskal Miklavž. ki ie nad 90 Sokoličev in Sokoličic obdaril s pecivom, nogavicami in plit-ncm Obilna obdaritev so omogočile naše požrtvovalne članice, oa tudi domača tekstilna tovarna, hranilnica in De avsko podporno društvo. Enako n sebično pa sta nas podDrli še tvrdki A. Petek in tovarna »Elka« v Celju. V imenu revne dece iT~kamo vsem nairris čnejšo zah\ a-lo! Delo v telovadnici nadašiujemo. da bomo zadostno Dri Dravi i en i za zak^iuček Petrove petletke, ko bomo odkrili bronasto ploščo v spomin b 1 ag c-Dokojoeoa Viteškega kralja Aleksandra I Z dinitelja. Plo?oa bo delo neum mesta našega člana br. Kotnika. S tem bomo popolnoma izpolnili svoio zaobljubo, držnč se bes°d župne?a odposlanca br. dr. Kloiria. ki nas ie vzpodbujal S podvojenim de'om v boliš-* bo^očno^tl Zdravo! e— Brivski in frizerski saloni v Celju b<">dn na zlato nedelljo 22. t m. odprti do 12 Odsek Združonia frizerjev v Ce'ju sporoča. da so frizerrki in brivski saloni ob sobotah odprti le do 20. e— Žalostna statistika. V območju okrožnega sodišča v Celiu terjajo uboji vsako Jeto okrog 20 človečkih življenj. Ob tej žalostni številki se mora vsakdo globoko zamisliti. Tu bi pomagalo samo intenzivno vzgojno, prosvetno in socia!no delo vseh, ki jim je vsestranski napredek naroda pri srcu. e— Nož uničil člox'eško življenje Pred tri članskim senatom okrožnega sodišča v Cslju sta se zagovarjala 26-fletni posestnikov sin Franc Jakop s Hudinje pri Vitanju m 25-letni posestnikov sin Stanis'av Skok iz Brezna pri Vitanju zaradi uboja in telesne no"kodbe. Obdolženca sta sedela 1. septembra v Puklovi gostilni v Loški gori pri Z-ečah. Gostje s« se mimo razgoo-arja-li V gostilno je stopi! hlanec Janez Bene-dejčič ter dejal, da se 'ahko stene jo. la-kop in Skoik sta nato pograbila vsak svoj sto!. Nastailo je prerivanje, v katerem 'e Skok udari! Leopolda Razbor-:ka s stolom po desnem r.adlaktu in ga lahko poškodoval. Benedejčič pa je dobii dva vbod'jaja z nožem v trebuh in črevje. Ko je stopil Henrk Winter proti Jakopu. ga je ta z nožem vrezal v levo roko in tako poškodoval. da so morali porn»je VVmterju amputirati sredinec. Benedejčiča so prepevali v celjsko bolnišnico, kjer je za posledicami vnetja trebušne mrene umrl. Oba obdolženca sta zanikala krivdo na Banedejči-čevi smrti Sodišče se je postav"Io na stališče da gre za prekoračenje silobrana ter za težko m lahko teiesno poškodbo. Franc Jakop je bi' obsojen na 14 mescev, Stanislav Skok pa na 7 mescev strogega napora po>'eg tega pa vsak na plačilo pov-prečnine v znesku 250 din. predpisih. S tem je izvajanje kontrole izvoza po predpisih naredbe odgodeno, ni pa načelno rešeno v smislu upravičenih interesov našega lesnega izvoza. Posamezne določbe naredbe o kontroli izvoza lesa prestavljajo hudo oviro za redno izvozno poslovanje, ne da bi koristile splošnosti. Na konferenci, ki je bila 30. novembra pri pomočniku trgovinskega ministra, so pred-svavniki lesnega gospodarstva tznesli svoje zahteve glede spremembe naredbe. Stalna delegacija lesnega gospodarstva je predvsem zahtevala, naj se kontroli po direkciji zr zunanjo trgovino podvržejo ie one vrste lesa ter lesnih in gozdnih proizvodov, pr> katerih je taka kontrola iz trgovinsko-političnih razlogov potrebna in umestna. Predvsem naj se izvzame od kontrole rezan in tesan les, pohištvo ter ostali finalni lesni izdelki. Direkcija je ta predlog v narelu že osvojila in je predvideno, da se bo kontrola izvajala le za naslednje vrste lesa in gozdnih proizvodov: drva vseh vrst, celulozni les, lesno oglje, okrogli les vseh vrst, železniški pragovi, les za kretnice in mostove, strojilni ekstrakti, skorja !n drugi gozdni proizvodi za proizvajanje strojilnih ekstraktov ter proizvodi smoljarjenja. Glede kontingentov je stalna delegacija stavila predlog, naj se pristopi k delitvi kontingentov le tedaj, če je kontingenti-ranje z naše strani stvarno potrebno. Zato naj bi določbe člena 6. naredbe o kontroli izvoza lesa veljale le za primer, če se izkaže potreba za delitev kontingentov. Ti kontingenti pa naj bi se delili po predlogu stalne delegacije lesnega gospodarstva, kjer so zastopane vse lesne delega- cije v državi in ki po svojih pravilih urejujejo sporazumno vsa vprašanja, ki se tičejo lesnega gospodarstva. Tudi ta predlog je direkcija v celoti osvojila, prav take tudi predlog, da se morajo izvozna dovo Uenja podaljšati, čim se iz upravičenil razlogov zaprosi za podaljšanje pred potekom veljavnosti dovoljenja (po sedanjem besedilu naredbe bi moral izvoznik prositi za podaljšanje vsaj 15 dni pred potekom roka, kar je v večini primerov glede na stalno pomanjkanje vagonov in zaradi ne-sigurnosti pri pravočasni dostavi vagonov nemogoče. V novi naredbi bodo na zahtevo stalne delegacije tudi črtane določbe člena 8. sedanje naredbe. ki predvideva možnost, da direkcija sama zaključuje izvozne posle, pri čemer imajo izvozna dovoljenja značaj zaključnih pisem. Delegacija je že zahtevala, da se med kazenskimi sankcijami črtajo določbe o kavciji, ker ni videti razloga, zakaj naj bi se kavcije zahtevale in v kakšno svrho naj bi se uporabile. Končno je direkcija v načelu sprejela predlog, da se vnese prehodna določba, po kateri bo dovoljeno vršiti izvozno carinjenje do konca januarja prihodnjega leta na osnovi veljavnih in neizkoriščenih dovoljenj za varovanje valute, izdanih pred 1. januarjem 1941, razen za drva in oglje. Nova naredba o kontroli Izvoza lesa bo objavljena v prihodnjih dneh Kakor poročajo iz Beograda, je bil pretekli teden v direkciji za zunanjo trgovino izdelan docela nov načrt naredbe o kontroli izvoza lesa. Nova naredba je že predložena zaradi odobritve in bo v prihodnjih dneh objavljena, medtem ko bo dosedanja naredba, katere izvajanje je odloženo do konca leta, razveljavljena. Nova naredba, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 1941., je bila sestavljena v sodelovanju med predstavniki ministrstva za trgovino in industrijo in ministrstva za gozdove in rudnike kakor tudi predstavnikov stalne delegacije lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije. dene v pogodbi. TI cevovodi bodo speljani na Djurdjevo ob Dunavu, odkoder se bo nafta potem prevažala po vodni poti v Nemčijo. Seveda je računati ■ tem, da bo Dunav letos zgodaj zamrznil in da bo prevoz po vodni poti mogoč šele prihodnjo spomlad. Dotlej bodo morala petrolejska podjetja nadalje omejevati produkcijo. Za prihodnje leto Je predvidena tudi gradnja drugega tira na železniški progi, ki veže Rumunijo preko Karpatov z Madžarsko in Nemčijo. Taka dvotimn r>»-r>-T~ v«----- Pred uvedbo krušnih kart v hrvatskih mestih že v nedeljo 8. t. m. je podpredsednik vlade dr. Vladko Maček na zborovanju »Gospodarske sloge« napovedal, da bo treba v mestih uvesti krušne karte. Sama razdelitev moke ni dobro izvedena, kar je imelo za posledico, da so si posamezniki nakupičili živila, ki drugim primanjkujejo. Dr. Maček je nadalje napovedal, da bo moral vsakdo Izjaviti na pošteno besedo, da nima skritih zalog, kdor pa ima zaloge, ne bo smel kupovati na karto, dckler teh zalog ne bo potrošil. Ce bi utajil svoje zaloge, ga je treba najstrožje kaznovati. O vprašanju krušnih kart so v ponedeljek obširno razpravljali na ustanovni skupščini Zveze mest banovine Hrvatske. Iz poročil, ki so bila tu podana je razvidno, da so težave pri tekoči oskrbi prebivalstva v banovini Hrvatski z moko ob-čutnejše, kakor v ostali državi. Zastoj v oskrvi je menda še posledica napetega razmerja, ki je zavladalo v Jeseni med banovino Hrvatsko in vojvodinskimi kraji, ker je banska oblast izdala prepoved izvoza drv v Vojvodino, kar je imelo za poledico, da se je obratno ustavil izvoz žita iz Vojvodine v bortovinsko Hrvatsko. Sedaj je sicer to vprašanje likvidirano, vendar se še danes čutijo posledice takratnega zastoja pri dovozu žita, na drugi strani pa so v zadnjem času nastopile težkoče v železniškem prometu, ker so železnice preobremenjene. Na ustanovni skupščini Zveze mest so predstavniki posameznih hrvatskih mest iznesli težave, ki so nastopile pri oskrbi prebivalstva z moko in- kruhom. Vsa izvajanja so izzvenela v zahtevi, da se v mestih uvedejo krušne karte. V nekaterih mestih je nastopilo trenotno pomanjkanje moke. tako da nekaj dni ni bilo kruha, številne pritožbe so se čule na račun nedo-statkov v železniškem prometu. Nekateri predstavniki mest so postavili zahtevo, naj se ves železniški promet v banovini Hrvatski podredi zagrebški železniški direkciji. Predstavnik Slavonskega Broda je med drugim omenil, da čaka na tamofinjl postaji po več sto vagonov, ki redno tam zastajajo. Zanimiva so bila tudi izvajanja glede zalog pri proizvajalcih in v privatnih gospodinjstvih. V tej zvezi je bila postavljena zahteva, da se onim, ki imajo zaloge, dodele krušne karte šele tedaj, ko bodo te zaloge že izčrpane. Dosedanji ukreni za piijavo presežkov živil niso prinesli pričakovanih uspehov. Koprivniškl okraj je na leto izvažal okrog 100 vagonov fižola, navzlic obilni letošnji letini pa je bilo pri popisu ugotovljeno, da je v tem okraju na razpolago le štirje vagoni fižola. Na skupščini je bilo soglasno »klenjeno, da je treba čimprej uvesti v vseh hrvatskih mes^h en°tne krušne karte. Predstavniki mest bodo stopili v zvezo s »Pogodom«. da se izdajo vsi potrebni ukrepi za redno oskrbo živil- Na posebni konferenci, ki bo sklicana v prihodnjih dneh, bodo ta vprašanja razpravljali v podrobnostih. Obenem pa so nujni tudi ukrepi, da se zasigurajo za prevoz živil potrebni vagoni in da se prevoz živil pospeši. V \ o n je vt tr. da t uri me vin vih ban za k c se n. sklep kolik Poškodovan original a— Praktični učiteljski izpiti se bodo začeli pred komisijo za praktične učiteljske izpite 6 febr 1941 G učiteljski pripravniki in pripravnice, ki nameravajo opravljati izpit v februarju, nai vložijo prošnje še pred božičnimi prazniki, da bodo pravočasno prispele h komisiji v Maribor. a— Dobra srca so ustvarila šolsko kuhinjo v prostorih tukajšnje prve dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulic Vsak dar prejema tuka' dober obed 160 dijakov in dijakinj z učiteljišča 1 deške melč šole m ! dek! meščanske šole. V prid tej prepc-trebni šolski kuhinji bodo zavodove gojenke uprizorile 22. in 29 dec t 1 v Narodnem gledališču »Petrčkove poslednje sanje.« Prodafne cene riža in olja Referat za kontrolo cen pri kralj, banski upravi razglaša: Cene riža, bučnega in jedilnega olja so maksimirane z odločbo urada za kontrolo cen v Beogradu za vso državo enotno. Zato kraljevska banska uprava ne bo odobravala tovarnam (luščilnicam) in veletr-govcem teh cen po čl. 2. uredbe o kontroli cen za vsak primer posebej. Ker je pa v odločbi, s katero so se cene zgornjim proizvodom maksimirale, nekaj zneskov, ki jih smejo trgovci sami pribijati maksimi-ranim cenam, morajo veletrgovci kraljevsko bansko upravo obvestiti z enkratnim, nekolkovanim dopisom v dveh izvodih, koliko bodo znašali ti pribitki. Ako se pri kr.snej*5V dobavah ti pribitki ne spreminjajo. ni treba prijavljati kalkulacije ponovno. Dokler referat za kontrolo cen ne bi ugotovil, da so ti pribitki neprimerni, se smatrajo za neprimerne naslednji zneski: RI2 Kalkulacija veletrgovca: Nabavna cena-franko postaja kupca (v Ljubljani franko luščilnica) 12 din. Pribitki: a) dovoz od žel. postaje (v Ljubljani do luščilnice) do skladišča kupca din..... b) Občinska trošarina. ako jo plača veletrgovec din ....; skupaj = 12 din s pribitki pod a) in b); c) od vsote 12 din + a + b se računa kosmati zaslužek veletrgovca v višini 5% Tako se dobi prodajna cena veletrgovca (12 din + a + b + c odnosno. če veletrgovec ne DlaČa trošarine. 12 + a + c). Kalkulacija trgovca na drobno: K nabavni ceni veletrgovca pribije trgovec na drobno a) dovoz od žel. postaje do skladišča trgovca na drobno ali iz skladišča veletrgovca do skladišča trgovca na drobno din .... b) ako občmske trošarine n'. plačal veletrgovec in ta trošarina obstoji, pribije občinsko trošarino trgovec na drobno din ____ c) Na nabavno ceno veletrgovca pribije trgovec na drobno še 20% in dobi tako prodajno ceno na drobno. BUČNO OLJE Kalkulacija veletrgovca: Nabavna cena franko postaja kupca din 22.40. rribitki: a) dovoz od postaje do sklad;šč H' i 0.05. b) banovinska trošarina din 1.00, c) brutto zaslužek din 1.12; prodajna ;na veletrgovca znaša torej 24.57 din. S tem se spre- ' m in j a prodajna cena din 24.75, kakor je bila določena začasno za dravsko banovino Kalkulacija trgovca na drobno: Trgovec na orobno pribije k nabavni ceni (fakturni ceni) naslednje pribitke: a) prevozni strošk* ca skladišča veletrgovca do skladišča trgovca na drobno din b) eventualno občinsko trošarino, če ie n: D^čal trgovec din_____ c) brutto zaslužek (15% j din .... Vsota da prodajno ceno na drobno. JEDILNO OLJE Kalkulacija veletrgovca: Nabavna cena franko železniška postaja kupca znaša: za sod 200 kg in kante din 20.79, za sod 100 kg din 21.09, za sod 50 kg din 21.29. K temu se prištejejo naslednji pribitki: a) prevozni stroški od žel postaje do skladišča din 0.06, b) banovinska trošarina din 1 —, c) prispevek za »Prevod« dni 0.15, d) 5% brutto zaslužek din .... Vsota da prodajno ceno veletrgovca (nabavna cena f- a + b + c +d). Kalkulacija trgovca na drobno: K nabavni cen (fakturni ceni) prišteje trgovec na drobno naflednie pribitke: a) prevozni stroški od skladišča veletrgovca do skladišča kupca din ...., b) eventualna občinska trošarina din ...., c) brutto zaslužek (15%) din.. Vsota da prodan* eem na drobno (nabavna cena + a + b + c). Primernost prevoznih stroškov od železniške postaje kupca do skladišča kupca mora overiti na kalkulaciji upravno obla-stvo I. stopnje. -j.iosti banovine Hrvatske, uoenem se pooblašča ban oanovine Hrvatske da z naredbami z zakonsko močjo izda predpise o delovnih sodiščih ln o ustanovitvi ln poslovanju vrhovnega sodišča za delo. = Ostavke pri Pogodu. Beograjski »Jugoslovenski kurir« poroča z dobro obveščene strani, da je generalni direktor Po-goda v Zagrebu dr. Flogl skupaj z ravnateljem g. Petkom podal ostavko, ki pa ni bila sprejeta in bodo sporna vprašanja rešena, čim bo ozdravil predstojnik oddelka za trgovino, industrijo in obrt pri banski oblasti dr. Lamer. ■ Pred ref°nnami v državnem računovodstvu. V finančnem ministrstvu pripravljajo uredbo o državnem računovodstvu, odnosno spremembi zaaona o državnem računovodstvu. Načrt te uredbe predvideva znatne spremembe nasproti dosedanjim predpisom, zlasti glede sestave državnega proračuna. Predvideno Je, da bo v bodoče proračunsko leto v sklacu s koledarskim letom, tako da bo veljal proračun od 1. Januarja do 31. decembra ln ne, kakor sedaj, od 1. aprila do 31. marca, če bo nova uredba stopila v veljavo že 1. januarja, bo tekoče proračunsko leto trajalo samo 9 mescev ln se bo novo proračunsko leto pričelo že 1- januarja. Nadalje je predvideno, da ae državna podjetja glede proračunov izločijo lz splošnega proračuna, odnosno da bo proračun obsegal dva ločena dela. namreč proračun splošne, državne administracije in proračun državnih gospodarskih | podjetij. Tako ločitev proračuna v dva dela smo imeli do leta 1935, ko je bilo znova uvedeno sestavljanje enotnega proračuna. Končno so predvidene znatne olajšave onih predpisov dosedanjega zakona, ki otežko-čajo poslovanje. = Mlini v Vojvodini n sta vili obratovanje. Po sporočilu organizacije mlinske industrije v Beogradu je pretekli teden v Vojvodini ustavilo obratovanje 11 velikih mlinov, in sicer zaradi tega, ker nimajo pšenice. Prizad pa pošilja pšenico, ki jo ima na razpolago, v deficitne kraje. Baje bo moralo še večje število mlinov ustaviti obratovanje. «= V n°rmalnih — posebno pa v sedanjih izrednih ča^ih je vsakemu poslovnemu človeku neobhodno potrebno strokov-no-gospodarsko glasilo »Trgovski 11 s t«. Naročite se nemudoma nanj. Naslov: Trgovski list, Ljubljana, Trgovski dom. = Oglje ln les za pogon moLornih vom na Švedskem. Zaradi poponega zastoja pri uvozu nafte in bencina so morali na švedskem v naglici pričeti s predelavo avtomobilov na pogon z domačimi gorivi. Sredi septembra so Imeli 7100 avtomobilov preurejenih na pogon z generatorskim plinom, sredi novembra pa jih je bilo že 18 225 ln pričakujejo, da bo do konca leta preurejenih 25 000 avtomobilov. To je sicer le 10% ___... v su oo din za dolar. _ ^»Eiebškem efek'nem t.žišču je bila tendenca v Vojni škod nadalje čvrsta in ie bil zabeležen tečai 457 — 460 (v Beog;adu ie po rahlem dvigu teč M nekoliko popustil in ie bil o omet oo 456 50 — 457). Tudi ostali državni paoiri noti-raio zadnie dni za več točk višir Do zaključkov ie Prišlo v delnicah Trboveljske po 375. EFEKTI Beograd. Oficielni tečaji: London 174.57 —178.77, New York 4425—4485, Curih 1028.64—1038.64 Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90—219.10, New York 5480—5520. Curih 1271 10—1281.10. Privatni kliring: Berlin 17.72—17.92. Curih. Beograd 10 Pariz 8.50 Lo~d~n 16.40. New Ycrk 4.31 B-vseli 25 M-lan 21.70. Madrid 41 Amsterdam 22 50, Berlin 172.50. Stockhtfm 10?.72>n Osio 98.50. Kobenhavn 83.50 SoFj-. 4.3"5i Li-sabona 17 24 Bud:m-ešta 85 Aten? 3.00. Carigrad 3.3750. B-ka ršta 2.15. DEVIZE Zagreb. Državne vredn te: Vojna š1 oda 457 — 460. 4% agrarne 58 den.. 4'« se. črne agrarne 54 den.. 6% beglu ke 78 deru, 6®/o dalm agrarne 75 — 76. 6% šums:e 73 — 74, 7% stabiliz. 95 — 96. 7" " inv st 100 50 den.. 7% Sel:gman 10150 d m.. "/• Blair 97 den.. 8% B air 104 — 103; dc-lni-ce: Narodna banka 6550 den. PAB 200 bl.. Trboveljska 375 — 385 (375) Ocenia 750 den.. Sečerana Veliki Bečl.ersk 700 den. Beograd. Voina škodi 455—457 (4"6 _0 — 457), 4% agrarne 53 de i.. 6% be luš ce 81.50 — 81.75 (81.75). 6tt/o dalm. agrarne 76.75 — 77.25 (77). 7% invest. 100.50 < en., 7*/® Blair 96.75 (98). 8°/o B'air 106—1 6 "0, Narodna banka 6600 den., PAB 196 50 den. Blagovna tržišča ŽITO + Ch?cago, 17. dec. Začetni t^čai': pšenica: za dec. 87.25. za maj 83.5J; koraza za dec. 59. za mai 51.25. + NovOgadsKa hlag<>vna borza (17. t m.) Tendenca nespremen-ena Pfie nics: z* pšenico veljajo o" kupne cen»- pt uredbi. Oves: baški, sremski 325 — 327.50. Ječmen: baški in sremski 367 50 — 370 M°ka; franko mlin v dunavski ban: krušn* moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 447.50 — 452.50. Po nesrečnem nal-lfučjn se je ustrelil Drug žalosten dogodek, ki se je pripetil te dni v vas, Rogačici na Krlkem po1 ju, naj bo resei opomin staršem, da posvetijo več pažnje otrokom. Ko je te dni poslal Matija Rak, posestnik iz Rogačice svojega 12-letnega rna Ivana v hllev, da od-veže živino in jo žene napajat, fanta precej časa ni bilo iz hleva. Očetu se je to videlo vseh avtomobilov, vendar je treba upešte- j sumljivo, ker sin še nikoli ni odvezoval to-! vati, da so preurejeni predvsem tovorni ! liko časa, pa tudi tišina, ki je vladaa v avtomobili in avtobusi, tako da je zopet mogoče vzdrževati promet. Zaradi ogromno narasle potrošnje je pričelo primanjkovati oglja. Zato »e vedno bclj uveljavlja tudi pogon z generatorji na les. « Dražba kožuhovine vseh vrst divjadi v Ljubljani bo 27. Januarja 1941 v prostorih ljubljanskega velesejma. Na dražbo pridejo tudi večje partije srebrnih in modrih lisic. Borze 17. decembra Na beograjski borzi 1e bilo danes po-vpraševanle za bolgarske klirinške čeke po 54.40. medtem ko so se grški boni tr- hlevu, ni kazala, da bi mu izvrševali očetovo naročilo, o je oče stopiti v hlev. je zagledal sina vsega v krvi ležati v kotu. Takoj je skočil k njemu, da bi mu pomagal, a je bil ves trud zaman: sinko je že izkrvavel. Nedaleč od njega je ležal starinski samokres, ki ae je nabijal odspredaj. Fant se je pač igral s samokrerjoim, ki se mu jc nenadno sprožil. Kje je dobil samokres, je vprašanje. Starši izjavljajo, da ga pri hiši niso imeli in tudi niso nikdar videli, da bi ga otrok imel Sodna obdukcija je pokazala, da je krogla prebila odvodno žrlo in je bil fant na- mestu mrtev, ker je izkrvavel. Pokopali so ga ns vaškem pokopališču v spremstvu številnih sosedov, ki sočustvujejo z nesrečne rodbino. Wem£kO'rumunska trgovinska pogodba O nedavno sklenjeni trgovinski pogodbi ! med Nemčijo in Rumunijo prinaša glasilo i rumunske železne garde >Cuventul« nasled- i nje podrobnosti: V bodoče bo Nemčija do- | bivala iz Rumunije 250.000 ton mineralne- ' ga olja (namesto dosedanjih 130.000 ton), j kar ustreza letni količini treh milijonov j ton. V tej zvezi je predvidena tudi reorga- | nizaclja rumunskega prometnega sistema, i da bo mogoč prevoz te količine v Nemčijo. 1 List pripominja, da Nemčija ni mogla lz- t koristiti dosedanje nižje kvote zaradi prevoznih težkoč. Petrolejske družbe so bile zaradi tega p rim orane omejiti produkcijo. Na podlagi nove pogodbe bo Nemčija pri- Po strelih v zrak krvav poba) (Napad na lovskega čuvaja — Žrtev starega samokresa KrSko, 17. decembra > je pač naneslo. Naenkrat je obležal Zibert Sele pred nekaj dnevi je prišlo do fantovskega obračunavanj« v Drnovem ko je 18-letni Jože Vodopivec obležal na tleh s počeno lobanjo že beleži kronika novo žrtev, 35-iletnega Franca Ziberta iz Bregov pri Leskovcu, ki je dobil več hudih ran. France Zibert je lovski čuvaj v lovskem revirju Vrbini last Inekcviča iz Zagreba. V nedeljo se je vračal iz službe in se je spotoma ustavil v gostiji v Vihrah, kjer je bila zbrana večja družba fantov. Med veselim razpoloženjem in prepevanjem ni nihče slutil, da se bo družba do krvi ».tepla Naenkrat je Zibert vstal, odšel iz gostilne in sprožil v zrak dva strela. To je b!-la fantom bojna napoved Takoj so se čela graditi vrsto novih cevovodov za naf- . !i iz gostilne in se je pred vrati vnel pre- to, da se na ta način razbremeni železniški promet in da se poveča možnost prevoza nafte v obsegu dobav, ki ao predvl- tep. Nihče od prisotnih ne v6 prav povedati, kdo je vse tolkel in koga udaril. Bi- la je že tema in to udarci padali, kakor ' leženci pretepov. nezavesten na tleh Bil je prepeljan v krško bolnišnico Ima dvakrat počeno 'oba-njo m hudo rano od noža na hrbtu. Prav rako ima hudo poškodovano levo nogo, katere sploh ne more pregibati in bo najbrž ostala mrtvoudna, ker se je zaradi silnepa udarca pretrgal g'avni živec. Poškodbe na glavi pa so od močnega udarca s stolom. Zibert trdi, da ga je udaril neki 33-lerni Jože iz Mrtvic. Nadaljnja preiskava bo ^e-le pokazala, v koliko so njegove trditve resnične. Skrajni čas je že. da prenehajo večni Kt-vavi pretepi aaJih fantov, ki vidijo v vsaki stvari izzivanje in takoj odgovore z nož:. Tudi tokrat so razen Z;berta dobili vboie 7. nožom nekateri ostaili Vsa svarila n nasveti ne zaležejo prav nikjer, zato bo treba močno poostriti kazen nad vsemi ude- Topništvo ob Mavskem prelivu Težke poljske havbice v nemški vojski - Dolgocevni topovi, ki nesejo preko Kanala havbice, ce ui liko prej dosegel uvedbo te^.-havbic, in sicer po en bataljon s tremi ^ terijami pri vsakem armadnem zboru. Na ta način so Nemci že v začetku vojne prekašali svoje nasprotnike v pogledu artilerije. Med vojno se je sicer izkazalo, da je bilo število težkih baterij, ki so jih vlekli konji, še premajhno, na kar se je število baterij pehotnega topništva od začetnih 148 do konca vojne pomnožilo na 1575. Vojno ministrstvo je med tem na tihem pripravljalo še težje topništvo, ki ga niso mogli več prevažati s konji, m ja-ku so ikih top II C .. . razbil utrdbo Manonvillers. Z mehaničnimi prevozili so do fronte pripeljali kmalu tudi daljnosežne topove, med katerimi so se odlikovali zlasti topovi, ki so iz daljave 130 km obstreljevali Pariz. Napredek mehanizacije nove nemške vojne sile je omogočil tudi v tej vojni uporabo najtežjega topništva, že 1.1935. so se v Niirnbergu v splošno presenečenje pojavili dolgocevni topovi, pri naslednjih paradah pa še večji. A šele vojna proti Angliji je ta razvoj dokončala. Pismo Iz Londona „Z napetim sluhom prisluškujem slehernemu šumu" »Gazette de Lausanne« priobčuje pismo neke švicarke, ki živi v Londonu. Pismo pripoveduje: »To pismo Vam pišem v našem zelo neudobnem zaklonišču zoper letalske napad«? na vrtu. Tu prebijem že mesce vsako noč in tu skušam opraviti tudi svojo korespo-denco. To delo je vedno izvrstna prilika da se umakneš sovraštva vredni sedanjosti. Toda ti pobegi iz resničnosti na žalost nikoli niso dovolj popolni in dolgi, kajti ves čas sem na preži. Z napetim sluhom prisluškujem vsakemu šumu in ne zaupam niti šumenju papirja ali mimo leteče ptice. Ko odtulijo svariln«. sirene, je molk sprva popoln. Potem za-slišiš z obzorja nenadno sumljive in vse preveč znane glasove, rastoči ropot letalskih motorjev. Topovi pričnejo grmeti. Potem se prične srditi dvoboj, ki napolnjuje če še ne veš, zdaj izveš da je bila te dni v nekem angleškem pristanišču splovljena nova bojna ladja angleške mornarice, ki razvija veliko brzino; da je umrl francoski učenjak Henry Au-gust Haumont, strokovnjak za grško pa-leografijo ter predsednik francoske Akademije za stare napise in književnost; da je avstralska vlada sklenila zgraditi v Queenlandu velike tvornice za vojno industrijo; da sta vojvoda Windsorski in njegova soproga odpotovala nazaj na Bahamsko otočje; da je epidemija hripe v Kanadi zajela dvajset odstotkov delavcev v Ottawi; da so imeli te dni v Moskvi 30 koncertov, na katerih so izvajali Beethovnove kompozicije; da je v Mehiki skočil s tira potniški vlak in se je 72 potnikov ubilo; da se je na Slovaškem začelo ljudsko štetje, čigar rezultati bodo objavljeni po novem letu; da naroča Rusija velike količine drv v Rumuniji; da je zavladala v Sibiriji huda zima. Toplomer kaže ponekod 50 stopinj pod ničlo; da je Rooseveltov vojaški odposlanec polkovnik Donnovan prispel v London. vso prostornino, peklenski orkester, v katerem je vsaka nota grožnja. Poslušaš negibno, kakor omrtvieen. Po dolgem času te vrže velika utrujenost, s katero te je napolnil razburjen in preobložen dan. Zaspiš. toda dušo ti polni težak nemir, z bolečimi udi, ker je prostor pretesen. Prav pogosto te vrže silni trušč eksplodi-rajočih bomb iz spanja. Bombe režejo zrak s peklenskim žvižganjem in misliš, da je prišla tvoje zadnja ura. A nevarnost te je spet samo oplazila, samo zaklonišče se je streslo kakor ob potresu. Ko se je vse zopet pomirilo, se ustavi tudi divje utripanje srca in zaspiš znova. Dobrodošla jutranja zarja te potem osvobodi te more. Ves presunjen prisostvuješ rojstvu novega dne. Ko stopiš iz zaklonišča, se začudiš, ko je sosedstvo še prilično nedotaknjeno in nepoškodovano. Zima bo težka in čedalje daljše nočf bodo za sovražnikove napade zelo ugodne. Trpeli bomo čedalje bolj moralno in telesno.« Ob Rokavskem prelivu so postavljeni da-es najtežji topovi, kar jih uporabljajo v j vojni. To obalno topništvo zahteva za /oje položaje obsežnih gradbenih del, za :atere so Nemci izvežbali posebno armado ielavstva, tako zvano Todtovo organizacijo. Kalibri teh topov znašajo 20 do 30 cm, njihove granate pa udarjajo iz daljave preko 20 km na nasprotnikove vojne ladje, konvoje in pristaniške naprave Dovra. Ti orjaki ne stoje več kot zaključene baterije pro6to na obrežjih, tako da bi jih bilo že od daleč videti, temveč so čim bolj zakriti v zgradbah, ki so prilagodene okolici in ki jih varujejo pred nasprotnikovimi zadetki. Na isti način so zakrita in zavarovana tudi poveljniška mesta ter opazovališča. V vojnih poročilih beremo zelo pogosto, da streljajo Angleži preko Kanala na te topove in jih obkladajo z najtežjimi letalskimi bombami. Položaji topov so v tesnem sodelovanju z letalskim orožjem in tudi s podmornicami, proti letalskim napadom pa so še posebe zaščiteni s protiletalskimi topovi in z lahkimi baterijami. Novi francoski zunanji minister Taborišče angleške vojske v Egipta pred začetkom sedanje akcije v Zapadni puščavi Kako delajo vohuni Gnezdo dveh tujih plačancev na Angleškem Scotland Yard je povedal londonskemu listu »Exchange» nekoliko zanimivih do-drobnosti o tem. kako sta delala . . . vohuna, ki so ju pred kratkim usmrtili. Moža sta se držala v skladu s svojimi navodili podnevi v kavarnah ter opazovala vojašnice in letališča Na nekem polju sta Imela zakopan oddajnik, s katerim sta ponoči svoja opazovanja sporočala neposredno glavnemu stanu nemške vohunske služ- be. Pri oddajniku sta imela skrite tudi zaloge živil, ki sta jih prinesla iz Nemčije za primer, da bi se morala nekaj časa skrivati. Oddajna naprava je bila prava mojstrovina tehnike. Tok je dobivala samo iz treh baterij, ki so tehtale vsaka manj nego 1 kg. Oddajnik sam je tehtal pol kilograma in je bil vgrajen v posodo z 20 štirjaškiipt centimetri talne površine, ki je bila varna pred sunki in vodo. Antene so imele obliko palice in so bile v palico tudi vgrajene. Druga V Gorkem so odkrili letalcu čkalovu spomenik Maršal Petain je v soboto zvečer oznanil po radiu, da je odstavil dosedanjega zunanjega ministra Lavala ter imenoval na njegovo mesto Pierrea Etienna Flandina Te dni sta minili dve leti, odkar se je ubil ruski letalec Ckalov, mož, ki je izvršil prvi uspeli polet čez Severni tečaj. Njegova pot je šla iz Moskve v Zedinjene države. Letalec je preletel Severni tečaj, toda preden je dospel v New York, ga je dohitela smrt. Padel je kot žrtev svojega napornega poklica. V Rusiji so se spomnili junaške smrti pogumnega letalca z neštetimi spominskimi sejami in prireditvami, med katerimi je bilo tudi več razstav Na trgu Sovjetov v Gorkem je bilo veliko zborovanje, med katerim so odkrili spomenik Ckalova. V škalovsku, v šolskem poslopju, kjer se je Ckalov učil v svoji prvi mladosti, pa so otvorili muzej s spominki na letalca. Poročajo tudi, da se približuje dovršitvi film Porod v železnih pljučih Eden je postal oče, druga pa mati Pred časom smo poročali, da je Fred Snyte, »mož z železnimi pljuči«, postai oče zdravega otroka. Sedaj poročajo, da i je mlada žena iz Los Angelesa, Virginio Mathewsova, v železnih pljučih rodila. V preteklem juliju se je je lotila otroška paraliza in je bila odtlej prisiljena, da živi v železnih pljučih. Zdravniki so bili prisiljeni, da jo med porodom samim dvignejo I iz kovinske naprave, v kuteri je ležala in Oddelek libijske vojske Posebne razmere v libijski puščavi zahtevajo vojaške oddelke, ki v vsem odgovarjajo krajevnim pogojem. Namesto mul uporabljajo za tovore kamele • • • dihala, ter ji polože masko s kisikom na obraz Po petnajstih minutah so go. Matt-hcwsovo prenesli spet v železna pljuča. To je tretja žena v Zedinjenih državah, ki je morala roditi v tako težavnih okoliščinah, a obenem prva, ki je porod srečno preživela. Zimski šport v Rusiji Tass poroča iz Moskve, da vlada letos v Sovjetski zvezi izredno zanimanjt za zimski šport Med zimskimi prireditvami se odlikuje posebno velika smučarska tekma v Kirovu. katere se udeležuje dvesto najboljših smučarjev iz vseh krajev Rusije Druga velika trkma se je začela v Ser-dcbolju v Karelijsko-finski republiki. V začetku prihodnjega l?ta bo tudi velika tekma za smučarsko prvenstvo Sovjetske unije. Te prireditve se bo udeležilo 750 tekmovalcev. Prva zatemnitev v New Yorku New York je ime' te dni svc:o prvo zatemnitev. Ob 1 ur ponoči so pogasili v mestu vse luči. samo »vet;lkt v ladjedelnicah v Brooklynu so gorele Nato jc krdelo bombnikov preletelo mesto Neki ameriški inženir jt izumi' sistem po katerem je mogoče nadalje\ati delo tudi ob zatemnitvenih ukrepih Značilne jt da sc izvedli zatemnitev v New Yorku ne da bi bili predhodno obvestili c tem njujorsiko prebivalstvo. o Ckalovu, ki bo prikazoval zmagovalca Severnega tečaja v njegovih najuspeiejših letalskih podvigih. Film bodo začeli kmalu predvajati v ruskih kinematografih. ANEKDOTA Slikar Adolf Menzel je izjemoma sprejel sina neke prijateljske družine za učenca. Ta je nekega dne prišel za celo uro prepozno k pouku. Na začudeno mojstrovo vprašanje je odgovoril: »Oprostite mi, na cesti sta trčila dva voza, eden izmed voznikov je pri tem padel na tla in prišel rod kolesa.« — »Nu, če je tako, tedaj mi pokažite risbo o tem,« je dejal Menzel. »Risbo?« je rekel mladi r^ož začudeno, »saj sem vendar pomagal moža potegniti izpod koles in ga prepeljati v bolnišnico!« — »Tako, tako1 je menil Menzel in doda! čez nekaj časa: »Mladi mož. svetujem vam. '1a postanete bolničar. Za slikarja nimate nobenega talenta.« ' S A K DAN ENA »Kako neki naj še verjamem temu. kar učijo v šoli! Včeraj je gospod učitelj dejal, da je šest in tri devet, danes je zopet rekol, da je pet in štiri tudi devet. Katero od obojega je pravilno?« (»College Humor«) Bulbert Footner: 15 IZGINULI RADZA Kriminalni roman Luke si je ogledal njih nepredirne obraze. Sluge so bili temnejše polti od gospodarjev in so očitno imeli zmožnost, docela prikrivati svoja čuvstva tn misli. Prazno so ga gledali s svojimi črnimi očmi Le Šihabov mali sluga, Šeragh Ali, je bil s svojimi naočniki podoben človeku. Ves čas je sam pri sebi tiho nekaj mrmral in stresal glavo. Ko je Luke obšel vso vrsto, je rekel: »Nobeden izmed teh ni bil.« »Saj ste vendar dejali,« je Lee nadaljeval, »da je eden izmed tistih dveh. ki sta vas impla ujetega, govoril z vami. Bi ga spoznali po glasu, če bi ga spet slišali?« »Mislim, da bi ga. Sicer pa ni mogel biti nihče izmed teh ljudi, kajti ona dva sta me v hotelu še stražila. ko ie bil vlak zdavnaj odšel.« Lee je pokimal služabnikom, da lahko gredo. »V čem so bili spravljeni dragulji?« je nato vprašal Luka. »V novem kovčegu iz svinjskega usnia ki ie bil prav takšen kakor ostali, samo ne^ol^ko drugačne oblike. Utegnil je biti kak;h petdeset cen timetrov dolg, toliko širok in kakih pet in dvajset centimetrov visok.« Lee se je spet obrnil k črncu. »Ali je bil tak kovčeg med prtljago, ki sta jo vzeli gospa in gospodična Morvenova s seboj?« je vprašal z resnim glasom. Črnec je zmajal z glavo. »Ne morem se spomniti. Imeli sta pet ali šest kosov prtljage, vse iz istega novega svetlorumenega usnja kakor kovčegi malega bosa.« To vprašanje je dirnilo Luka kakor nož v srce. Kar vzmrzil je Leeja. ker ga je b:l zada'. »Vsi kovčega ki sta jih imeli dami so bili orav takšni na pogled kakor radževi.« je naoeto po ?s nil »Bili so darilo njegove visokosti Vse je bilo napravlieno v is+i londonski delavnici.« »Oglejte se po kovčegu z dragulji,« je Lee odvrnil »Vsi drugi ostanejo tu « Luke je kmalu dognal, da kovčega z dragulji ni bilo v vozu. Skozi okno sta videla, da prihajala t>o p"očniku policijski ravnatelj in policijski pred^ednk Ir ju je spremljala truma kriminalnih uradnikov Cas-niški fotografi in poročevalci so jo ubirali za niim' Očitno je bilo razburjeno vedenje gospoda Bran-scomba zbudilo niihov sum Ko sta nato prišla tudi še oba naivišia pol^iiska u^adn;ka. so bili trdno nrepričani. da se odkriva senzacionalna dogodivščina. L°p je ob*-vi ko iih i« z^g^da1 »Ti nam b^do s°mn rWi'« ^topi] io nn st^cH ^ voza d" do?iPce p-d-o^ovn^k Woiviev ie bi1 izm^d naj boljših kriminalnih uradn'Vov v vsei ^ežel* i" pravi mož na svojem me^u Da ie častnik, se mu je poznalo na prvi pogled; imel je zal obraz z zdravo poltjo in ukazovati je znal, kakor da ne bi bil nikoli delal nič drugega. Z Leejem sta se po imenu poznala. »Gospod Imbrie je radžev osebni pravni svetovalec,« je Mappin predstavil mladega človeka. »Kakor hitro se mu je zazdelo, da grozi nj'go-vemu klientu nevarnost, me je vprašal za svet Zato sem tu. Seveda pa sem vam docela na voljo.« »Srečnega se štejem, da imam vašo nomoč in podporo,« je odvrnil podpolkovnik Walk1ey. Lee je obžalovalno sVomign:l z ramen5 ter pokazal na časnikarje. »Škoda, da nas že zdaj motijo. Ko bi imeli vsaj še urico zase!« »Razumem vaše občutke. Toda nemogoče je utajiti tako važen dogodek. Bolj al. manj smo vsi odvisni od tiska.« »Luke, pomenite se s temi ljudmi,« je rekel Lee. »Dajte jim d-jstva, a b.dne previdni in ni sumničite nikogar. Kdo je bil snoči v vozu in druge takšne podrobnosti morajo seveda zved.ti.« »Najprej jim povejte, da ne sme nihče v voz, dokler ne opravimo preiskave,« je dodal podpolkovnik Walkley. Luku je uspelo, da je pokazal navzven ravnodušno lice, čepraj je bil olu )an. »Ali naj o Mor-venovih kaj povem?« se je tiho obrnil k Leeju. »Doslej smo njun; im n v ro al b avp v istih « Gospod Mappin je zma al z glavo »Zal mi 'e, a zdaj mora vse na dan Ce bi izku'al zamolčati njuni imeni, bi bilo to samo sumljivo, kajti pozneje se bo zvedelo tako ali tako.« Podpolkovnik in Lee sta stopila v voz, med tem ko je odšel Luke na pločnik. Fotografi so bili posneli voz in so zdaj vsi namerili aparate na Luka, Naslednje pol ure je bilo najhujše, kar je bil kdaj doživel Ko so časnikarji slišali, da je tudi neka dama zapletena v stvar, so hoteli seveda vse zvedeti o nji in se niso plašili niti na zaup-nejših vprašanj. Luke si je kar mislil, kakšne debele namige si bodo dovoljevali v poročilih. Toda v svojem kratkem poslovanju je bil že spoznal, da ne sme človek, kadar ima opravka s časnikarji, nikoli zgubiti ravnotežja. Poročevalci so odhiteli telefonirat urednštvom. Luke si je obrisal čelo ter se vrnil k Lee:u in podpolkovniku. Ta čas so bili vzeli od vseh navzočnih prstne odtiske. Vasinta je za^ad' teg ro i1 in se upiral, toda dosegel ni bil ničesar Kr;min Ine uradnike so poslali po zvedovat. kam s a se obrnili dami, ter jim naročili, naj zast-ažiio vse ceste, ki vodijo iz Washingtona Po vsaki ceni jima je treba ubraniti, da ne zapustita mesta. Podpolkovnik Walkley je ostal v stalni zvezi z nadzornikom Loasbvjem v New Yorku. Natančna preiskava železniške proge med New Yorkom in Washingtonom je bila v teku. Ako so bili rafžo vrgli iz vlaka, se je moralo zdeti čudno, da na progi, po kateri je bilo toliko prometa, n egovo lruplo še ni bilo najdeno »Mogoče je tudi. da so ga ugr bil,« je menil Walkley. »S kakšnim namenom?« je vprašal Lee »Vse bogastvo, kar ga je imel pri sebi, je vendar z njim izginilo.« Slovenski delavec mora biti doma v vseh pokrajinah Jugoslavije Tudi med Slovenci so mnogi, ki se zavzemajo za razbitje doslej za vso državo enotnega delavskega bolezenskega, nezgodnega in starostnega zavarovanja. Pričajoči članek izpod peresa enega nadih prvih strokovnjakov na področju delavskega zavarovanja nazorno opozarja na senčne strani in usodne posledice, ki bi iz takega razbitja nastale. V enotni in skupni narodni državi moramo Siovenci imeti zavest in oočutek, da smo povsod v državi doma, da je vsaka pokrajina, vsak kraj in vsako mesto naša domovina, v kateri se počutimo dobro. V tem je lepota in dobrota narodne države. Z legitimacijo ponosnega jugoslovenskega državljana ima vsakdo povsod enake pravice, ki so posledica enakih državljanskih dolžnosti In resnično so bili — in so še vedno — Slovenci povsod v državi, kamorkoli in v katerekoli poklice so prišli, lepo in prisrčno sprejeti. Ni točno ugotovljeno, koliko je število Slovencev, ki danes stalno in trajno žive izven mej Slovenije, pravijo pa, da jih je okrog 80 tisoč. Vsakomur je seveda najdražji njegov ožji rojstni kraj, Dokler bo v človeku bilo srce, ga bo gnalo pod rodni krov Nekateri se vrnejo na stara leta, drugi po daljšem bivanju izven doma .tretji zopet pridejo v domače zatišje ob bolezni, da okrevajo v domačem ozračju. Naš slovenski rod kaže veliko prenasi-čenost, domača hiša ne daje vsem zaposlitve. Do 10.000 novih delovnih moči pride vsako leto na novo na delovni trg. Zal domača obrt in industrija ne moreta zaposlili vsega tega prirastka. Mnogi morajo na pot, v razne kraje države, da najdejo kruh. Hočemo in zahtevamo, da ga povsod najdejo, da so zaposlitve in pridobitne možnosti povsod v državi tudi Slovencem neovirano dostopne, kajti skupna je vsem jugoslovenska domovina. S temi Slovenci, mladimi delavci, delavkami, nameščenci, uradniki, služkinjami, gredo in jih spremljajo naša srca, naše najboljše želje. Želimo, da so povsod srečni, predvsem pa povsod pod dobro zaščito zakona in javnih oblasti. Na to zaščito bi mi radi imeli vplrv. radi bi to zaščito soure eva li. nadzirali bi radi. da ie vse v redu. možnost bi radi imeli, da bi sami popravljali, kar bi bilo narobe. Izseljenci v tujih državah so odtegnjeni naši neposredni pomoči in le skromno jim moremo pomagati. Drugače pa je če mora biti s Slovenci in S^verkami v Jugoslaviji iz- ven Slovenije, torej v državi, ki je slovenska prav tako, kakor je hrvatska in srbska. Začudeni obstajamo zato pred dejstvom, da smo v svoji kratkovidni zaslepljenosti celo sposobni, da zaščito lastnih bratov Slovencev v skupni državi hočemo oslabiti, jo pustiti iz rok in jo izročiti drugim, čeprav imamo nebroj možnosti, da jo vsestransko izpopolnjujemo in krepimo. Za delovnega človeka ie najvažnejši zakon o bolezenskem, nezgodnem in starostnem zavarovanju. Ti zakoni bi morali človeka stalno z vso skrbnostjo in pozornostjo spremljati kakor dobra mati, pa naj najde zaposlitev kjerkoli. Mož je šel na delo v bosanrke gozdove družina je ostala doma Služkinja, v službi v Skoplju. ie zbolela in pride v domačo slovensko vas na zdravljenje in okrevanje Delavec se ponesreči v tovarni doma. potreb-n mu je izka? zaposlitve izven Slovenije. D lavec onemo-re, hoče imeti pokojnino, delal je mnogo let v raznih krajih izven Slovenije. Zavarovanec hodi iz območja enega okrožnega urada v drugega, s svojimi zahtevami prihaja v spore s pristojnimi okrožnimi uradi, tudi z delodajalci, z zdravniki, ki so izven Slovenije, ne more mnogih, za zavarovanje važnih okoliščin razčistiti Meseci teko. spori ostajajo nerešeni. Zavarovanec ali družina čakata in težko pričakujeta podpore in pomoči. V hišo prihajajo uradni dopisi, ki pojasnjujejo in opravičuiejo zakasnitev, toda družina od teh tolažb ne more biti sita. Tako je celo danes, ko izvajanje zavarovanja po vsej državi nadzira in ščiti vsem delavcem in delodajalcem skupna ustanova, ki ima ukazovalno moč in lahko vsakogar pokliče na odgovor. Zastopniki Slovencev se smejo zanimati z* zavarovalni slučaj slovenskega zavarovanca, ki se je pripetil globoko doli v Srbiji, in so v položaju, da z neposrednim vplivom in z neposredno zahtevo uradno pospešijo rešitev slučaja. Take možnosti imajo tudi delegati dragih pokrajin. Dalmatinski delavec, ki se je razboli pri iavn'h BELEŽKE Posvetovanja radikalov Poslevodeči podpredsednik Narodne radikalne stranke g. Miša Trifunovid je obiskal v ponedeljek šefa radikalne stranke g. Aco Stanojeviča, ki se nahaja že nekaj tednov na zdravljenju v Vrnjački banji. V torek je odpotoval v Užice, kjer je govoril na konferenci zaupnikov stranke iz užiške-ga okrožja. Občni zbor zveze iifvaiSMin mest V ponedeljek dopoldne je bila v Zagrebu ustanovna SKupščaia zveze mest v banovini Hrvatski, bkupsčmo je otvoril in vodil zagrebsKi župan Mate btarčevič. Odobrena so bila pravila, ki odrejajo kot namen zve.se zasedo mestnih komunalnih interesov v skiauu s spiosmrni interesi in cuji hrvaškega naroda.« faeuez zveze je v Zagrebu, vsaKokraini zagrebški župan pa njen prea^euniK. Podpreu-eanika sta župana mestnih občin bplit in Osjek. Članarina znaša zaenkrat za vsauo mesto 5J0 din na leto. Zbrani delegati hrvatskih mest so podrobno razpravljali o preurani mestnega prebivalstva. Brodski župan Franjo Ma-renic je predložil resolucijo, ki zahteva od banske oblasti v Zagrebu, naj takoj uvede krušne karte v vseh hrvatskih mesah. Ta predlog so podprli tudi delegati iz Petrinje, Sušaka, Kar±ovca in Kri-ževcev. Delegati iz Vukovara so sporočili, da so v tem mestu, ki leži sicer sredi žitorodne pokrajine, že uvedli krušne karte. Razpravljali so tudi o pomanjkanju vagonov za prevoz hrane. Pomanjkanje vagonov je vedno večje in je treba čakati včasih po mesec dni na prevoz par vagonov moke. Sprejeta resolucija pravi, da bi bilo najboljše sredstvo za omogočenje nemotenega prevoza hrane, ako bi prevzela banska oblast v Zagrebu nadzorstvo nad poslovanjem železnic v banovini Hrvatski. (Jvedba krušnih kart v hrvatskih mestih Na drugem mestu poročamo o ustanovnem občnem zboru zveze hrvatskih mesit in o zahtevi po uvedbi krušnih kart, ki je bila na zborovanju postavljena. Snoči smo prejeli iz Zagreba telefonsko sporočilo, da je biiLa včeraj tam konferenca zastopnikov zveze mest. banske oblasti m Pogoda. Na konferenci so sklenili, da se v vseh hrvatskih mestih uvedejo nakaznice za najvažnejše življenjske poirebi-čine Zadevna uroijba bo izšla v najkrajšem času. V vseh mesmih občinah bodo takoj začeli organizirati mestne aprovizacije Neučinkovito pobijanje komunistične propagande »Hrvatska straža« objavlja resolucijo, ki je bila sprejeta na konferenci dekanov in župnikov iz onih krajev Dalmacije, ki so do 1. 1918. spadali pod zadarsko škofijo. Resoluciji zahteva obnovo stare ninske škofije, ki je nekdaj obsegala te kraje, in pravi, da bi brez obnove te škofije bila proslava 1300-letnice pokristjanjenja Hrvatov nepopolna. Posebna točka resolucije se zavzema za ustanovitev klasične gimnazije v Biogradu na moru. Resolucija se dalje ostre izreka proti komunističnemu rovar-jenju med prebivalstvom severne Dalmacije. širjenje komunizma pa pripisujejo duhovniki bivše zadarske škofije »večletnemu razornemu delovanju diktature ter zasuž-njevanju in preganjanju katoliške cerkve«. Razumemo duhovnike bivše zadarske škofije, da izrekajo svojo skrb zaradi komunističnega rovarjenja, bojimo pa se, da so problem zagrabili od napačne strani m da vede ali nevede posnemajo ptiča noja, ko iščejo vzroka zanj v diktatorskih režimih in se posebej v nekakem »preganjanju katoliške cerkve«. V toku dveh dece- nijev življenja naše države smo Jugoslo-veni štorih vse mogoče napake in pogre-ške. Nikomur pa ni mogoče očitati, najmanj pa državi kot taki, da bi kdaj preganjala ali celo zasužnjevala katoliško cerkev in jo ovirala pri njenem duhovnem poslanstvu. Prepričani smo, da bi bili v Vatikanu zelo zadovoljni, če bi se katoliški cerkvi in njenim vernikom v vseh državah godilo v verskem pogledu tako dobro kakor v Jugoslaviji Delavska zakonodaja na Hrvatskem Kraljevski namestniki so podpisali uredbo, s katero pooblaščajo hrvatskega bana, da na ozemlju banovine Hrvatske s svojimi uredbami ureja vsa vprašanja, ki se nanašajo na določevanje minimalnih mezd, sklepanje in zaščito kolektivnih pogodb, na delavska sodišča ter na ustanovitev in poslovanje vrhovnega sodišča dela. V zvezi s to uredbo poroča »Hrvatski dnevnik«, da zahtevajo hrvatski delavci, organizirani v Hrvatski delavski zvezi, temeljito revizijo dsedanjega načina sklepanja kolektivnih pogodb. V bodoče naj bi imele vse kolektivne pogodbe javnopravni značaj in naj bi nad njihovim izpolnjevanjem bedela banska oblast. Kolektivne pogodbe naj bi imele v bodoče tudi kazenske sankcije za primer, če bi jih kaka stran zlonamerno kršila. Vodilni nemški list o bojih v ASrlki »Volkischer Be^bachter« posveča uvodnik borbam italijanske voj ke v Libiji in Albaniji. Na prej ugotavlja, da se ie sedaj prvič posrečilo Angležam za asno vzeti v svoje reke vojaško inic ati-o v Afriki, nato Da med drugim nad a ju je: »Priznati moramo vrhovni angla.iki komandi v Kairu da je v ore.oj; bajev v Afriki dosti boli skeptična in reik besedna kakor angleški radio in t'-k Ta dva seveda kričita na vse gr'o. da bi s tem zakrila skrbi, ki tarejo Anglijo zaradi sistematičnih in uspešnih nenrikih letalskih naoadov ter vrdno v:čiih izgub angleške trgovske mornarice AngTeški politiki Dotrebujejo usoehav v Afriki. da bi okrepili moralo v domovini. Zakadi tega so izsilili sunek proti S'di Bara iju ki ie voia?ko brez pomena Z radi smrti enega gen^ra^ in zao^ntve ne^ai vojnega materiala še dol^o nI rač"t ita'i an-ski vojni Doteneal. Italija je v z~d-^ih letih dokazala, da zna oastavliati oreko noč? m^čne eksoad' cii-ka zb-»re t "t iih opremiti z vsem Drir bn:m. To se bo pokaralo tudi v Afriki.« Na koncu pravi list: »Angleška prepa-ffnda gi-adi rati° kom^ina^ie n-^ r vaš deistva da NemčMa n1' intervenira « Grčiji Pr>7*blia Da da gl°daio v Nemči-il na vojaške zadeve zelo trezno Po n°m-šV©m mneniu zaradi rar^o^ do^o^k-v v A^^piji AfVVi d^v no^e^e-*3 Dovoda za skrbi V Nemč;H bolje po~naio vrini potencial Italije kakor Da v Londonu.« »a fii«u Sibenik, 17. dec. o. V severni Dalmaciji je zavladal izreden mraz Na hribih je zapadel debel sneg. Na Primorju besni huda burja. V Obrovcu je padla temperatura na 20 stopinj pod ničlo. Podvelebit-ski kanal je zamrznil. Banjaluka, 17. dec. o. V vrbaski banovini že več dni neprestano sneži, tako da je v nekaterih srezih zapadlo že do 2 metra snega Onemogočen je ves avtobusni promet, mnoge ceste pa so postale zaradi snežnih žametov sploh docela neprehodne. Temperatura je ponekod padla že za 20 in več stopinj pod ničlo. V planinskih predelih so sestradani volkovi začeli napadati ovčarske staje in povzročajo kmetom veliko škodo. delih v Sloveniji ima v sedanjem Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev upravičenega in polno poblaščenega zagovornika svojih koristi tudi napram zavarovalni ustanovi v S cv niji V skopni zavarovalni ustanovi je utelešena enakopravnost vseb zavarovancev na vsem državnem ozemlju. Danes ima delavec za vse življenjske rizike, ki jih zavaruje enotni zakon o zavarovanju delavcev, skupnega mentorja in ne samo mačehovske »varuhe«, ki bi nani v kraiih izven ožje domovine gledali nenaklonjeno, površno, brezsrčno. Ze pri sedanji dvojni zakonodaji — ena gre iz Beograda, druga iz Zagreba — opažamo, kako škodljivo je. ako važni socialni zakoni postanejo veljavni samo v enem delu države. Mnogo napora je treb^. da je taka zaščita- potem raztegnjena na vse državno ozemlje. Tako je bilo na primer z uredbo o ureditvi najnižjih olač zasebnim nameščencem v hrvatski banovini, v kateri so nastala nezadovoljstva ker uredba ne velja povsod v državi, da bi bili gospodarski konkurenčni pogoji povsod ei-?.ki. Vidimo dalje, da v banovini Hrvatski nočejo biti zadovoljni z novo ureditvijo mez- dnih razredov v delavskem zavarovanju, ker je ta ureditev izšla \i osrednje zakonodajne oblasti. Nekateri hočejo, da bodi delavsko zavarovanje na drobce razbito. Namesto skupnega čuvarja gospodarskih in socialnih koristi naj stopi cela vrsta malih stražarjev, ki imajo vsak svoia navodila in svoje težnje Vsak bo smel biti ;ospod samo na svojem ograjenem vrta. preko plota nJesov vpliv In njegova volja ne bosta gla. Svojib ljudi, ki bi šli preko plora. ne bi mogel sam ščititi, prišli bi v tuje razmere. s samostojno lastno vnilo, hotenji in razpoloženji. Med temi stražarji b delavca metalo življenje od severa na jug, od vzhoda na zapad. '^sak stražar bi delavca pospremil samo do meje. tu bi mu rekel »Z Bogom« in »Srečen bodi«' Stvarne pomoči pa bi mu ne mogel dati na pot. V taki »novi ureditvi« socialnega zavarovan,la se bi spisi pošiljati sem in tja, nepravilnosti se bi množile Nikogar ne bi bilo. ki bi kot vrhovni raz®odn'k posegel vmes. Kdo nima še zadosti skušenj ..? »Kaj me briga«, bi bilo nesrečno geslo... Zdravemu človeku res ne gre v glavo da se trudimo za zaščito izseljencev v tujini. v domači zemlji pa se delamo, da nam je skupna obramba skupnih koristi nekam nepotrebna in odveč Izgleda, da hočemo reševati zamorčke zato. da lahko zanemariamo riom»ČP°a čWeka Onrle narodu, ki noče imeti širokega življenjskega prostora! djb. ŠPORT Liga je prinesla Ljubljani — izguba Novi prvak SNZ zahteva stroge ukrepe za sanacijo razmer v našem nogometu, ker sicer ne bo mogel več sodelovati v slovenski ligi Prvo tekmovanje v Slovenski ligi je srečno — in nesrečno — za nami; vsakemu udeležencu je v njem bilo določeno mesto, ki mu po sposobnostih, znanju in — srečnih okolnostih gre. Med samim tekmovanjem se je dvigalo in dvignilo obilo nepotrebnega prahu, in če bi se bila tudi SK Ljubijana sem ter tja povsem upravičeno oglašala s svojimi pritožbami, bi bilo te gneče še več in se s takim javnim godrnjanjem ne bi bilo prispevalo k pomiritvi duhov. Spodobi se pa, da tudi SK Ljubljana pove svojo, vsaj sedaj ex post. Predvsem želimo povdariti, da je to tekmovanje prineslo našemu klubu na vsej črti: v športnem, gmotnem in moralnem pogledu velik minus. Se na misel nam nI prišlo, da bi svojo dozdaj pridobljeno pozicijo kjer koli postavljali na tehtnico; zadržanje našega kluba je bilo nasproti vsem konkurentom v ligi brez izjeme strogo prijateljsko in objektivno; nikoli se ni naš klub ne neposredno ne posredno vtikal v posle poedinih odborov Slovenske nogometne zveze, ki so mu krojili pravico enako kakor vsem ostalim klubom po svoji najboljši vesti. Znali smo moško prenašati poraze in nismo po njih opozarjali niti odločujočih v zvezi niti športne javnosti na nevidne vzroke teh neuspehov. Tudi sedaj nam ne hodi v misli, da bi koga obtoževali. Samo ta namen imamo, da opozorimo na vse težkoče, ki smo jih v teku tekmovanja morali prebroditi, in na ukrepe, ki jih morajo odločujoči sprejeti, če hočejo računati na naše sodelovanje tudi še v bodočem prvenstvenem tekmovanju. Med najbolj pereča vprašanja sodi vprašanje varnosti naših igralcev, zlasti na tujih igriščih. Vse preveč smo v skrbeh za življenja in kosti naših igralcev, da bi jih še v bodoče silili k tekmovanju z dosedanjimi pogoji. V 14. tekmah, ki jih je bilo odigrati v tej prvenstveni kampanji, smo nastopali s 24 igralci, od katerih jih je bilo 11 med tekmovanjem težje ln lažje poškodovanih; samo eden na domačem Igrišču, vsi ostalih »na tujem«. Niti ene tekme izven Ljubljane nismo mogli zasesti s kompletno poetavo, ker je bilo stalno po več Igralcev na listi blesirancev. Pri vsem tem moramo s poudarkom naglasiti, da ni naše moštvo v vsem tekmovanju dalo prav nobenega povoda za izgrede, in tudi niso imeli nadrejeni forumi prav nobenega opravka z našimi igralci ali z našim klubom zastran kazenskih paragrafov. Razumljiva je ambicija ostalih sedmih klubov, da bi vsaj na domačem igrišču porazih »favorita« v prvenstvenem tekmovanju; razumemo vsa prizadevanja v tej smeri in jih, dokler se gibljejo v mejah dopustnega, spoštujemo. Toda morajo se brezpogojno ustaviti tam, kjer to imperativno nalagajo osnovni pojmi športne fairnese! Glede gmotnega »uspeha« tega tekmovanja omenjamo le, da nam je na domačih tekmah prinašalo povprečno 2.500 di-rajev, kar je očividen deficit, dočim so vsi drugi klubi finančno neprimerno boljše odrezali. JASO je imela občni zbzv Naši akademiki so se uspešno udejstvovali v smučarstvu, atletiki in table-tenisu Pretekli teden je bil na univerzi občni zbor. Jugoslovenske akademske smučarske organizacije, na katerem so bila podana zanimiva poročila o delovanju v preteklem letu in je bil na koncu izvoljen tudi nov odbor. Najprej je predsednik Šalamun podal celotno sliko delovanja organizacije, ki se je zlasti intenzivno udejstvovala v smučarskem športu, dalje v lahki atletiki in table tenisu. Priredila je med drugim odlično uspeli enotedenski smučarski tečaj na Ra-titovcu, dve uspeli ekskurziji ln državno akademsko smučarsko prvenstvo v Kranjski gori, ki Je dalo društvu pač največ opravka tn povzročilo še več materialnih žrtev. Iz poročila tajnika Vodnika je bilo razvidno, da je imela organizacija v pretekli delovni dobi 26 sej, 2 članska sestanka in se-je v društvo vpisalo 92 novih članov. Nato je blagajnik Viktor Nagy poročal o Izredno slabem stanju blagajne, ki izkazuje precej dolga, kar pa ni čudno, če se upoštevajo veliki Izdatki in majhne podpore. Načelnik prireditvene sekcije Lenart, je za tem poročal zlasti o naporih, ki jih je ta sekcija imela, da bi s plesnimi vajami izboljšala in zasigurala finančni položaj društva, kar pa ji kljub veliki požrtvovalnosti ni uspelo. Zlasti zanimivo je bilo poročilo tehničnega referenta Ferjančiča, ki je podrobno opisal športne uspehe društva ln njegovih članov. Posebno velik uspeh je društvo doseglo na drž. akademskem smučarskem prvenstvu, na katerega je poslalo 16 tekmo- Hoteli bi pravočasno opozoriti nadrejene sj>ortne forume — pa tudi prizadete klu be — da v bodoče ne Domo mogli sodelovati v prvenstvu slovenske lige. dokler ne bo zadoščeno naslednjim primitivnim pogojem, ki so menda povsod drugod sami po sebi razumljivi: 1. Ligaške tekme se morajo v bodoče igrati samo na igriščih, ki so po svojih dimenzijah, kakovosti tal in varnostnih napravah za to primerna. Ločitev gledalcev od igralcev mora biti taka In tolika, da bodo igralci pred »publiko« absolutno varni. 2. Poiskati bo treba način, s katerim se bo absolutno zavarovala varnost sodnika in gostujočega moštva za ves čas bivanja v kraju, kjer se tekma igra. V bodoče se ne sme več dopustiti, da bi sodniki pod vplivom groženj in fizičnega terorja s strani igralcev ali publike prek lice vali svojo odločitve ali pa da si ne bi upali odločati na igrišču po svoji vesti in v smislu pravil nogometne igre. 8. Tekme v slovenski ligi naj v bodoče sodijo za to posebno usposobljeni sodniki. Za primer navajamo ukrep SLS v Beogradu, ki uvaja razzvrstitev sodnikov v tri razrede s posebnim izpitom za uvrstitev v skupino ligaških sodnikov. 4. V kazenskem odbora naj v bodoče ne sedijo zastopniki klubov, pač pa nezainte-resirani gospodje, da se bosta pravica in kazen delila vsakemu po enakem merilu. Ustvariti je mesto zvezinega tožitelja z nalogo, da bo strogo objektivno prinašal pred kazenski odbor v razpravo vsak pregrešek in pazil na to, da se bodo višine kazni gibale v okviru poedinih kazenskih paragrafov. 5. Brezpogojno je preprečiti, da U tekmovalce pred tekmo zalivali z žganjem, da bi med telimo botj neusmiljeno in korajžno bili po nasprotnikovih kosten in po sodniku! Poudarjamo ponovno, da vsega tega ne objavljamo z namenom, da bi kogarkoli obtoževali. Naša želja je samo ta, da pravočasno opozorimo odločujoče na najočit-nejše hibe v našem nogometnem športu. Zadovoljni bomo, če bodo ukrenili vse potrebno, da bomo usmerili tok našega nogometnega športa na pravo pot. S tem mu bomo ustvarili možnosti, da se v svojem vrhu zdravo ln uspešno razvije — v veselje vseh nas, ki zanj delamo, in tistih, ki ga nedeljo za nedeljo hodijo zvesto gledat in bi ga radi videli lepšega in boljšega kakor je. SK LJubljana Objavljamo gornje ugotovitve novega prvaka SNZ — brez komentarja. Vedeli smo, da naš nogomet hira in pada na vseh straneh, zdaj je o tem žalostnem pojavu izrekel tehtno besedo — najbolj odločilni, trenutni prvak vseh slovenskih nogomet-nin klunov. Gospodje, od SNZ do zadnjega klubovega odbornika, premislite in — ukrepajte 1 valcev in tudi osvojilo prvenstvo moštev. Zmagala je ekipa JASO tudi na lahko-atletskem prvenstvu univerze, ki je bilo junija mesca, in sicer nad ASK-om v razmerju 80:74 točkam ter tudi v odbojki, kjer je premagala ASK z rezultatoma 15:8 in 15:5 in JNAD Jugoslavijo 15:6 in 15:4. Drugo mesto pa je zasedlo moštvo JASO na drž. table-teniškem prvenstvu, kar pomeni tudi velik uspeh. Po tem poročilu je sledilo še poročilo revizorja, nakar se je prešlo na volitev novega odbora. Vložena je bila samo ena lista, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Novi odbor je sestavljen takole: predsednik: Kališnik Janez (I), stud. jur. podpredsednik: Šalamun Bojan, cand. jur., tajnik I.: Milavec Rudolf, stud. med., tajnik H.: Mravljak Tatjana, cand. phil., blagajnik: Nagy Viktor, cand. inž., tehnični referent za lahko atletiko: Vahtar Zdenko, cand. jur., tehnični referent za smučanje: Pohar Avgust, stud. tehn., načelnik prireditvene sekcije: Gaberščik Franc, cand. inž., odbornik: Kališnik Janez (H.), stud. tehn. in revizorja: Ferjančič Drago, abs. jur. ter Vodnik Srečko, stud. tehn. V neka} vrstah V Zagrebu so v nedeljo zvečer precej burno in ob splošnem nezadovoljstvu nad sodniki zaključili tekmovanje za državno prvenstvo v boksanju. Tudi udeležba na prireditvi je bila precej slaba, od Slovencev pa je nastopil kot bela vrana edini — Marušič, član ljubljanskega Hermesa, ki Je v prvem srečanju naletel na Herkulesove-ga boksarja Genga, proti kateremu Je izgubil samo po nepravilni sodnikovi odločitvi. Novi državni prvaki v baksu so postali: v mušji kategoriji Jezdik (Redar- Imam višje zahteve, zoto izberem MOHT BI AN C polnilno držalo jas vem: do ie od fino brušenega zlatega peresa do moderne mehanike vse uravnano na to, da napravi pisanje čim najbolj udobno. S svojo elegantno opremo je MONT BLANC darilo, ki ima vrednost zlata ali dragulja. Cena od Din 145.— do Din 1.100.— \\ Montblanc bo moj spremljevalec vse življenje! 6t. 1554 stveni), v bantam Matic (Bata), v peresno lahki Gottesmann (Makabi), v lahki Dev-čič (Herkules), v vvelter prvi dve mesti nista bili zasedeni, na tretje pa je prišel Tičič (Redarstveni), v srednji Polak (Makabi), v poltežki Krleža (Bata) in v težki Hladny (Herkules). Po klubih je bil najboljši Herkules iz Zagreba. Nogometni spored prihodnje nedelje bo po številu tekem zelo skromen, po važnosti prireditev pa vendaiie vreden pozornosti. Zagrebška Concordia bo v revanžni tekmi v Beogradu nastopila proti BSKu, madžarski Ferencvaros pa bo prišel v Zagreb na povratno igro z Gradjanskim, ki je preteklo nedeljo s pol tucatorn golov izgubil bitko na madžarskih tleh. V italijanskem nogometnem prvenstvu so zadnjo nedeljo zabeležili natiednje izide: Ambrosiana—Bologna 2:1, Livorno— Novara 1:1, Triestina—Napoli 2:0, Roma— Genova 3:0, Torino—Juventus 2:0, Atalan-ta—Lazio 2:1, Venezia—Fiorentina 2:1, Milano—Bari 3:1. — Na prvem mestu tabele je Ambroziana, potem pa sledijo Bologna, Juventus, Torino, Atalanta itd. SPOETNO ČTIVO »Ilustrovaue sportske novosti« št. 65 so izšle. Vsebina: Noben izgovor ne more opravičiti hudega poraza Gradjanskega v Budimpešti. — BSK je srečno zmagal nad premočno, toda nesrečno Concordijo. — 1:1 v ponovni tekmi splitskih rivalov. —■ Sedem tajnikov bivše hrvatske tableteniške zveze. — HAS ne bo povišal kazni Despotu. — Hladni dnevi so izvabili hokejiste na led ali ljubljanska Ilirija je že davno začela s treningom. — Hrvatski hokejisti so povabljeni na Slovaško. — 30 hrvatskih in 1 slovenski boksar na državnem prvenstvu v Zagrebu. — Plavalci so sporazumno rešili vse probleme. — Itd. Vmes je še več drugih zanimivih .lankov ln raznega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din. ★ »Slovenski smučar«. Dne 15. t. m. je izšla 2. številna glasila Slovenske zimskosportne zveze na Jesenicah. Izmed člankov navajamo naslednje: Smučarjev božič. — Ves narod naj bo deležen smučarske vzgoje. — Delovni načrt zbora smuških sodnikov. — Smuški tečaji v sezoni 1940/41. — Bela Slovenija vas vabi. — Jugoslovenski smučar v Rumuniji. — Relacije ln vozne cene za krožna potovanja. — Ostalo vsebino tvorijo razna obvestila ln objave. Glede na skromni obseg lista je vsebina številke še dovolj pestra. Posamezne številke tega prvega glasila zimskih športnikov so po 1.50 din. -k «Sportska revija« posveča zadnjo številko predvsem mednarodni tekmi med Madžarsko in Hrvatsko v Zagrebu ter mladinskemu srečanju med našimi in Madžari v Splitu. Med drugo vsebino so objavljena še ostala poročila o zadnjih športnih dogodkih ter podrobne novosti lz Sarajeva, Splita, Osijeka, Subotice, Slovenije itd. — vse s slikami. Posamezne številke so po 3 din. Občni zbor AK Skale je sklican za jutri v četrtek dne 19. t. m. ob 20. z običajnim dnevnim redom v sejno dvorano palače Grafike (Miklošičeva c. IV. n.) SK Jadran. Seja n. o. in pripravljalnega odbora ki je bila sklicana za 20. t, m., bo že drevi ob 20. v gostilni Lovšin v Gradišču. Predsednik. Snežne razmere Poročilo TPZ v Ljubljani in Maribora, SPD in ZSSJ z dne 16. t. m. Polževo; 620 m, —12, jasno, 20 cm anega pršič Sodra žica: 550 m, —13, jasno, 20 cm prši ča na 10 cm podlagi Senjorjev d°m: 1522 m. —19, jasno. 10 cm pršiča na 20 cm podlagi Koča na Pesku: 1382 m, 50 cm snega, pr-&Č. MALI OGLAS CENE ALIM OGLASO Po 50 par za besedo, Oln 3.— davka za vsak oglas u> etutratao pri •tojbino Oln 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki tičejo ■lužbo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Om 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka Ka vsak oglas tn enkratno pristojbino Dm 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.-Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka sa vsak ogias tn enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo osrlasa Din 20.— i Ti Ti iU >1 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Prodajalka Izvežbana v trgovini s kovčegl. robnimi torbicami. aktovkami itd. se »prejme z Novim letom aH tudi malo pozneje. Ročno pl=an° ponudbe pod šifro »Usnjata Ka lanterija« na ogl odd. Jutra. 33481-1 V Vsaka beseda 50 par. da Tek 3 din. za šifro ln daianje naslova 5 din najmanjši znesek 17 din Simpatična mlada praktikantka a malo maturo in dov^-Senlm trgovskod »Ta^o.l 11« 33497-23a Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Np.imanjši znesek 20 din Opremljena soba s p-.*>ebnim vhodom, se ooda šmartinska c. 10. 33495-23 Soba orazna. veuia .n svetla, orimerna za pisarno, -hrambo ali za mirno in čisto obrt, se odda šmartinska c. 10. 33496 23 r NAJLEPŠE ČTIVO Ravijen: Zgodbe brez groze Klabund: Pjotr-Rusputin Ravijen: Črna vojna Thompson: StVkO Majerjeva: Rudarska balada Broširana knjiga: din 10.—vezana knjiga: din 15- ZALOŽBA ♦♦CESTA" LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA ST. 5 J ROTBART EKSTRA TENKO 10 kom. Din 15.- Soba lepa. sončna, za 2 osebi, z uporabo kopalnice ln s celo oskrbo, v centru mu, oodam. Naslov v vaeh posl. Jutra. 33500 23 /< 1 f Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlš znesek 20 din Mizarska dela stav benu in p.hiotvena izoeluje strokovnjaško strojno mizarstvo Franc Potočnik, ZirL Suh les na zalogi! 33478-12 Oblačim Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Prodam za srednjo postavo 1 do bro zirrsko obleko iz angl blaga, ter črno suknjo. Voonikova c. 12 1. nad Šiška. 33458 13 Beseda 1 din. davek 3 din, za šllro an dajan.it naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Kupi im elektroniki^, oou V 2 K-1-;00 obr.-min. Ponudbe na Stancer Franc. Vran 5kO. 33498 26 Vsaka beseda 2 ain; davek 3 din; za dajanje naslova 5 am; najmanj ši znesek 20 din želja ni bila izpolnjena. Sestanek možen 30. t. .11. Določite. 33185 24 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanj3i znesek 20 din Kdor želi močne vooovzdr :i.e čev i Je nai pošlje svoj naslov na ogl odd Jutra ood značko »Obuvalo-33017 Kri/nar z lnoze. čkj pr-kso, po eni modernizira, čist! in popravlja koVuhovi-no in izdeluje prinesene ko*c> proti garanciji _ Kova'ič, Mestni trg 8.' T nad: tr. 33507 30 Slavka Trampužu v slovo Ni se še odbi ta rana predobrim staršem ob izgubi komai 16-ktn. a &ina Borisa, že ie zajela n~va žaiosi diu^in, in napredno sokolsko lav .ost v Litija pre-.-ana smrt ljubljenega, komai 19-letiuga Slavka, ki se ie pred 6 team odločil. d i postane podoficir naše bia.ro vojsko, d s tem korakom da izraza svo,i vel ki ja-bezni do domovine. Bil ie gojenec podof.cirske šo e kra j a Aleksandra L Zediniteiia v Boo^rodu. Njegovi tovariši, predvs.m oa n e^ovi predpostavljeni so Ea spoJto. a : in ga imeli radi. ker ie bil poslošen. mar jiv in ponosen. Polee tena ie bil tud; oJ očen Sokol in z njegovo smrtio smo izg bili velikega boritelja soiclske ideje V šali je zbolel za slepičem, nastale so komp ika-cije in izdihnil ie svoio sokolsko d šo v najlepši mladenišk; dob: Truplo so prepeljali iz Beograda v Litijo. Na poslednii poti v nedelio s Stavb ie pokazalo Soko.stvo in nan edn- L tija kako ie bil naš Slavko priiiu lien Na čelu sprevoda ie nosila naša hrabra vojska krasen venec ki ie vzbuiai sd šno pozornost Venec so mu Doklonili njegovi starešine in součenci Nato so njegovi ko-iegi in Sokoli nosili krasne ve c= Fo'-o a .z Moravč litijskega Sokola in na ašč'i-niški oa vrsto drusih leoih vene -v Za venci so Sokoli nosili sokolske Draoore iz Moravč. Litiie in narašrainiški T ko- za praDori ie korakala deDuticiia ob^h Sa-kolsk h društev ln deoutariia podoficir-iev Krsto so sprem iali nar ščainiV Sokoli. Za žalujočimi sor dnik* na se ie vrstila ogromna množica oriateliev in pri-iateljic — živ dokaz isvr"»ne liu^^zni d^ m'ade«a in odločn?«?a br^ta Sokola — Krsto ie blaffoslevil litii-k; ž'iDoik g Lovšin. Ko so se oh zadniib ž""-k;h zahoia-iočena sonca p sledniič po' lonili sok 1 cki Draoori nad svetim r- bo-o m'"d<>ni-ča in ko se ie od niesn naslovil n ->žii orija^eli b^at M:'a^ J~nežič iz M >-ravč ni b'lo suhega očesa Dragi Slavko! S^ava" slo^ko v S"oii 'i"bl^eni drmači zemMi ki ti i? bVa tako dra^a' Tvoii neufo'a*M!v- m t ri 'če-tu- in vcem orožnikom tudi naie globoko sožalje Zdravo! V. učitelj na mnogih šolah v naši dolini, nekai časa le oa služboval tudi v Srbij. in bil povsod močno priljubljen Mar ikate- ri savinjski kmet se iubilanta s hva ž-nostio sp-^ininia kot cdlične^a učitelja zlasti v gospodarski stroki in s pridom uoorablia pri gospodarstvu nauke, katerih ie bil deležen v šoii nri njem Za živ-ljensko družico si ie g Ro.-anc izbra go. Tinko iz znane rodb'^ Konšek na i o-ianah. Vzcrno voditr ano Ao to- o posestvo v Pcndoriu kamor se prem o kmet zatr-če do nas- et in pornof G jubilantu želimo še mnogo let mladeni^ke čilosti in vedrosti. —s— VRANSKO Zdi s^oro nemoco"e a ie le res Se ve«- mlačen'^ki vedor in ve« nasmeian ie obhajal Franr Romanc č -teli na tuka;šoji cenovni šoli te doi v -viem krog" <;voie ro^b^0 svoi živlieri--ki jubilei Nai nam ne šteie v zlo da obešamo njegovo srečanie z Abrahamom na veliki zvon Le redki so oni Savinisa-ni. kmot^ki sloii ki b' n° rvc^na1! i-ibi^nta. Služboval ie kot osnovnošolci Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro aii dajanje naslov 5 d;n Najmanjš: znesek 20 dm Prošnje in vloge vseh vrst in v raznih jezi uh sestavlja, kakor tudi opravka vse posie ln p<3ta pc naročilu »Servis biro-pjstrežna pisarna v Ljubljani. Sv. Fetra c. 27-1, teielon 22 03. 33503 3! OTOMAKE v veliki izbiri kupite ugodno pri R. RADOVAN tapetnik Mestni trg IS V niadnih dneb Vat Kozarček BERMET-VIN A obvaruje nrtpe. - Gostilničarji ga tanke nar oče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod ie BEK.ME1 B. MARINKOVA lz SREMSRIH KARI.OVt EV Fruika gora. Jakec Skok in Skakec Poskoki dveh navihancev v treh poglavjih. Rok 17. Gorje, faloti. postopači — žandar odločno v vas koračl. Fantina — to nI zadnjikrat — dobita jih na zadnjo plat. Uprava zav$3a »žačak« sprejme takoj a) diplomiranega tehnika strojne stroke; b) večje število elelstromehanikov, struparjev in preciznih mehanikov ključavničarjev. Kandidat pod a) je moral dovršiti državno srednje-tehnično ali njej enako šolo in mora prošnjo dostaviti z vsemi potrebnimi dokumenti upravi zavoda do 20. decembra tega leta. Kandidati pod b) se sprejmejo na podlagi poskusnega dela in se jim dnevna mezda dodeli po doseženem rezultatu pri poskusnem delu od din 36 do din 120 za 8 delovnih ur. V poštev pridejo kandidati z daljšo prakso in se morajo osebno predstaviti. f Umrl je dne 16. t. m. v Ljubljani naš bivši dolgoletni, marljivi tajnik in član upravnega odbora, gospod * Maksimilijan Ivane davčni upravitelj v pokoja Bodi mu ohranjen blag spomin. Cerknica, dne 17. decembra 1940. POSOJILNICA V CERKNICI zadr. t neom. jamstvom. Beseda 1 din. davpk 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Nfjmanjši znesek 20 din CCNTINENTAl i&.-jf t jM^'4- na ngodne mesečne obroke Ivasi Legat Ljubljana. Prešernova ulica 44 Maribor, Vetrinjska 3l K A U C E novi modeli po nlzkil cenah dobite pri E. Zakrajlek, tapetništvo Miklošičeva 34. K polnilno pero — Vas vedno razveseli! DRAMA Sreda. 18.: Krog s krecio. Red sreda. Cetites. 19.: Tekma. Red A Petek 20.: Ugiabljene Sabinke. Premiera. Red premierski. Sobota. 21.: Skrivalnice Red B. Kitajski dramatik Li-IIsmg-tao je napisal poetično igro »Krog s krede«, ki jo je priredil Klabund za evropske o re. Igra je pretresljiva s ika ženske usode o nesreči, iz katere najde po težkih preizkušnjah pot do sreče. Glavni v'ogi bosta igrala Jan in Saričeva. Režiser C. Debevec. in-scenator Vavpotič. glasba A. B?.latka. OPERA Sreda. 18.: Vesele žene vvindsorske Premiera. Re piemieiski. Četrtek. 19.: Friderika Red četrtek Gostovanje tenorista J. Gostiča Petek. 20.: Vesele žene vvindsorske Red torek. Ved res*, g racija, šegavo»t in komika odlikujejo noleg učinkovitih pevskih paitij Nicolaijevo komično opero »Vesele žene vvindsorske«. Glavno moško partijo bo podal Betetto. vesele žene pa Hey-balova. Kogejeva in Ivančičeva. Dirigent A. Neffat, koreogj-af inž. Golovin. Zaradi smrti prosvetnega ministra dr. Korošca dobijo abonenti reca torek predstavo šele v petek 20. t. m. in sicer kom č-no epero »Vesele žene vvindsor-s k e«. Abonente reda torek prosimo, da ta izjemni primer blagohotno upoštevajo. i A D I 0 Sreda, 18. decembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, por~či'a. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Operetni venčki (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02 Plošče. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Obisk v bakrotiskarni. Delaj z nami (g. M. Z;r). — 18 40: Oseba in značaj (dr. S. Gogala). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos opere iz nai o ne ga gledališča. Beograd 19.40: Muslimanske pesmi. — 20: Prenos eper iz narodnega gledali-ča. — Zagreb 20: Violinski koncert. — 20.30: Operetni večer. — 21: Rameujeva glasba. — 21.30: Narodne pesmi — 22.15: Vesela muzika. — P^ga 16.25: Koncertni večer — Sofija 19.50: Lahka glasba. — 20: Operni večer. — 21.30: Mali orkester. — 22: Bolgarske pesmi in plesi. — Berlin 19.10: Pester glasbeni spored. — 21.10: Drobne melodije. — 23.10: Nožna ooda^a. — Rim 19.30: Simfonični koncert. — 20.30: Orkester in solisti. — 22.10: Lahka godba. -f-sVV r* nna SČviV; ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so nam ob nenadni Izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica itd., gospoda ofziia Šmi izrazili svoje sočutje, poklonili vence in ga Bpremili na zadnji poti ali drugače počastili njegov spomin. Posebno hvalo izrekamo domačemu g. župniku profesorju Alojziju Pavliču in šolskemu upravitelju g. Radovanu Gobcu za njune ganljive poslovilne govore v domači hiši na Marofu, v cerkvi in pred grobom, ostali častiti duhovščini, pevskemu zboru jurklošterskemu in šolski mla- Urejuje Davorin Ravijen. - izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za tnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,