161. Številka. Ljubljana, sredo 18. julija. X. leto, 1877. SLOVENSKI lahaja vsak dan, isvzemit ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti preieman za avatro-ogerake deiele za celo leto 16 gld., za pol leta h gld., m ietrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en musec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae racnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za taj< Za gospode učitelje na ljudskih šolah in _ •lijake velja aniiana cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, ft kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ho iavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiti it. 3 »gledališka stolba". OpravniltTO, »a katero naj ae blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hili. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Peterburg 17. jul. Oficijalno. Po ©strem boji, ki je cel dan trajal, ud al o seje utrjeno mesto Niko p olj 15. julija zjutraj brezpogojno. Rusi so ujeli dva paša in 6000 mož turške regularne Tojske. Dunaj 16. jul. Rusi so z naskokom vzeli včeraj vas Šerkovico pri Niko-polji in obseli visočine, s katerih se da Nikopolj obstreljevati, a denes so vzeli od Turkov zapuščeni Nikopolj. Oficijalna ruska depeša poroča: Ruska avantgarda je šla 13. t. m. črcz Balkan brez jednega strela. General Gurko (ali Gusko) je 14. t. ni. zašel Kiankioj. 300 zasačenih nizamo v se je povleklo v vas Kondro nazaj. Bukurešt 16. julija, o poludne. — Od denes zjutraj vihra ruska zastava na tvrdnjavi Nikopolji, katero so Turki zapustili. Carigrad 16. jul. O s e m n a j s t r u-skih bataljonov, katere so vodili Bolgari, prišlo je črez Balkan v soteski Šipka in so posedli Jeni-Sagra. Arse turške vojske, ki so bile na razpolaganje, poslane so brž v Adrijanopolj. Carigrad 17. jul. Na porti se govor i, da je Reuf-paša zavrnil 18 ruskih bataljonov, ki so preko „železnih vrat" črez Balkan prišli. — Železnica mej Varno in Ruščukom le še do Ražgrada vozi. — Mehemet-Ali je v Niš prišel. Šumla 16. jul. Ruske predstraže so pri Vetovi pretrgale železnico mej Ruščukom in Varno. Bukarešt 16. jul. Ruski car je obiskal Trnovo in je bil od Bolgarov navdušeno sprejet. Carigrad 15. julija. Jeden oddelek kozakov je prišel pred Jenidžekoj (pod Ruščukom). Od tu se je nove turške vojske v Bulgarijo poslalo. — Sulejman-paša pride konec tega tedna v Bulgarijo. Ipek 13. julija, (turški vir.) Tred Bajazid je prišlo veliko število Rusov, ki so Turke prijeli. Turki so se morali velikoj premoči umakniti. Ko so Turkom pomoči pi išle, morali so se Rusi, izgubivši 600 mitvih zopet v Karabulak, tri ure od Bajazida nazaj pomakniti. BelgTad 15. julija. V včerajšnjih volitvah po kmetskih občinah so bili opo-zicijonalci zopet voljeni. Peterburg 15. julija. Oficijalno se poroča iz Kavkaza: General Alhasov je 13. julija poprijel ofenzivo in prognal sovražnika iz njegovih utrjenih mest. — General Tergusakov, ko je pomeknil se na Bajazid nazaj, nij mogel tam ostati, ker je mesto popolnem razdejano in z gnjijo-čimi mrtveci obkuženo. Peterburg 14. julija. Ruske avantgarde so Gabrovo dosegle. Carigrad 15. junija. Ismail-paša in Faik-paša se pripravljata prestopiti rusko mejo proti Erivanu. Rusi se zbirajo na severu od Karsa. Carigrad 14. julija. „Agence Ila-vas" poroča, da Rusi priprave delajo, da bodo turško vojsko, ki je pred Ruščukom, prijeli. Velika bitka je v Bulgariji vsak čas pričakovati. Cetinje 13. julija. Črnogorski poveljnik Pero Pejovič poroča, daje 10. jul. Turke pri Tari pretepel in šest turških vasij posedel. Zadar 14. julija. Črnogorski knez je ukazal več bataljonov okolo Nikšiča zbrati, da to tvrdnjavo oblegajo. Carigrad 13. julija. Mej 40.000 Rusi, ki so okolo Zaima zbrani in pa mej vojsko Muktarpaše ter garnuijo iz Karsa se pričakuje bitva. K rako v o 14. jul. Iz Varšave poročajo, da so te dni šle nove velike čete po brzej železnici urez Harkov v Kavkaz. V moskovskem okraji se dela prostovoljska legija za kavkazko armado. Berlin 15. jul. Upor v Kavkazu zoper Ruse baje raste. Mohamedanski duhovniH pridigujejo, da se je sultanu sanjalo, da z neba padajo sablje kakor dež, in da to pomeni splošni upor muhamedanskih ljudstev zoper Ruse in kristijane. Vojska. Slava! Za vsako slovansko srce so prišle včeraj in denes vesele novico z bojišča naiUh bratov Slavjanov Rusov! Vzeli so turško tvrdnjavo na Dunavu Nikopolj, tam ujeli prvi dan boja naenkrat GOOO Turkov redne vojske! In ne dovolj na tej sijajnej zmagi, — prešli so v drugem oddelku uže celo črez gorati Balkan do Jeni Zagra (Eni Sara), v sredi mej Adrijanopoljem in Trnovim! To so radostne novice! To bode potrlo sovražnike Slovanstva, ki so uže zabavljali na rusko ne- Prižigalec. (Biiman, v angleškem spisala Ml.s s M. Cummins, poslovenil J.) Drujjl dol. Dvajseto poglavje. (Daljo.) Oblik vsakdanje šege, silovitih mej, ki Jesto omejujejo izraze naravnega čutstva, nij poznala naravno odgojena Emilija. Ona in Filip sta se ljubila uže v otročjih letih, ločila sta se, predno so ta otročja leta popolnem minula, ter sta se sedaj zopet našla kot otroka. Mnogo let je bila odlučena od sveta, ter je živela le blagim spominom minolosti. Svet je pij bil okužil in ohranila je bila vso nedolžnost prostosrčne devojke, vso živost in čvrstost svoje spomladi; Filip, ki se nikdar rad nij dal vezati z drugimi vezmi, kot s katerimi so ga bile vezale okoliščine in sile, je čutil, da se inu še enkrat povrača mladost, ko je Emilija položivši mehko svojo roko na njegovo glavo, slavila Boga zarad njegove vrnitve. Videti nij mogla, kako mu je čas posivil lase in z otož-nostjo obsenčil lice, katero je ljubila. Ali je prišel v podobi gorečega mladeniča, kot ga je bila zadnjikrat videla, ali v podobi moža srednjih let in sivih las, čegar starost so radovedneži teško uganili, ali pa v podobi nebeškega angelja, kot si ga je v svojih sanjah o nebesih slikala, to je bilo vse jedno za njo, katere svet je bil svet duhov. Ko pa je videl Filip lice slepe devojke, katero pogledati se je bil skoro bal, da se je svetilo svete ljubezni, zdelo se mu je obdano z nebeško svitlostjo. In ravno zato je to združenje bilo bolj nebeško nego pozemeljsko. Ko bi se bila probudila onostran groba, ko bi se bili na>li njuni duši v rajski deželi, kjer se dolgo ločeni zopet vidijo, njuna radost bi bila komaj čistejša, njuna sreča komaj jasnejša. Ko je bil slišal Filip iz Emilijinih ust povest njenih nad, njenega strahu, njenega ob- upanja; ko je Emilija, poslušavši žalostne do-godbe njegovega življenja mnogokrat poljubila roko, ki jo je še vedno stiskala, in je prelila marsikatero solzo sočutja in usmiljenja, zavedala sta se le še popolnem dolgo za-drževanega daru: ta jima je bil sedaj popolnem podeljen, ter je obečal, da bode še na zemlji venčal njune dneve. Emilija se je jokala slišavši povest o Lu-cijinih skušnjah in težavah in o njenoj zgodnoj smrti. Ko pa je izvedela, da je Jerica Lucijin in Filipov otrok, katerega je bila vzela v skrb svojega srca, ter ga z nnjzvestejšo ljubeznijo odgojila, zahvalila je na tihem Boga, da je pripustil njenoj, na videz tako zapuščeni in žalostni osedi izvršiti tako sveto blagoslovljeno nalogo. „Dragi Filip ! ko bi jo mogla bolj ljubiti," vzkliknila je in debele solze so jej drle po licih, „ljubila bi jo zarad tebe in zarad njene sladke, nedolžne in trpeče matere.*' „Iu ti, Emilija! mi odpustiš Vu rekel je Filip, ko sta končavši žalostne povesti o mino- moč. Bog in sreča slovanska pomaga j ta vrlim našim bratom dalje na potu zmage in slave ! Tolažilno je zopet poročilo, da Kosi energično pošiljajo v Kavkaz in Azijo nove večje vojske. Iz tega se sme sklepati, da hočejo kmalu sijajno obrusiti nepovoljno reteriranje svoje iz Azije, katero sovražniki Slovanstva zdaj tako radikalno in škodoželjno porabljajo zoper Ruse in Slovane. Denes se tudi iz Carigrada uže potrjuje v telegramu, ki ga zgoraj poročamo, da so bili Turki tepeni pri Bajazetit (ali Bajazidu). Da so se od tam umaknili Rusi, razložno je iz peterburgskega telegrama, zakaj. Cetinjski telegram poroča, da so Črnogorci zopet ofenzivo poprijeli, Turke pretepli itt Šest vasij osvojili, ob jednem pak obleganje tvrdnega Nikšiča zopet začeli. Sulejman-paša, ki jo obupal v svojej nameri, ukrotiti črnogorsko sokolje gnezdo, ima nalog svojo tepeno voj-Bko v Bulgarijo poslati, da se tam proti Rusom poskusi. Konec tega tedna, pravi telegram, pride tjekaj. Žalibog, da je hrabra črnogorska mala vojska preveč utrujena. Sicer bi zdaj mogla vspešno napredovati v Hercegovini. Turki mej tem neusmiljeno gospodarijo, plenijo in more mej kristijani po Bolgariji, kakor tudi po Bosni. Nij čuda torej, če do krvi razdraženi Bolgari potem, kadar se morajo njih krvniki Turki pred Rusi umikati, tudi krvavo maščevanje na svojo zastavo zapisujejo in so grozni v svojej osveti. Vse pa, kar turkoljubi o „ruskih neusmiljenostih" pišejo, so judovsko-nemško-angleške laži. Zlasti severni pruski Nemci naj bi o tacih rečeh tiho bili, ker je Se vsem ljudem v živem spominu, kako barbarsko so se oni na Francoskem obnašali. Politični razgled. V Ljubljani 17. julija. Ker jo sklepanje mii§njino življenje tako umerila, le iz milosti naložila nama toliko trpljenja." „Iz milosti?" vskliknil je Filip. nO kaki milosti priča moja izkušnja ali tvoje življenje, ki je zakrito v večnotemoto? Kaj moreš imenovati roko milostljivo, ki jo mene storila za nesrečno orodje, tebo pa za trpinko vso tvoje žive ilni in sicer za trpinko trpečo najstraho-vitejšo nesrečo, ki jo človek more misliti?" rNo govori o mojej slepoti kot o nesreči," odvrnila je Emilijo. „Meni se užo dolgo ne zdi nesreča. Samo skozi temo ponoćno mi spoznavamo luči nebeške in samo pregnani z zemlje stopamo skozi vrata raja nebeškega. Če prav som imela oči, da bi bila videla čudovita dela božje narave, vendar sem jih zapirala pred pričami vsega-mogočue ljubezni, ki so me obdajale krog in Nek davkar je uže pred volitvijo raznašal po mestu baharijo, da imajo Nemci 15 glasov, Večine t žepu. Cvet vseh pa je bil plemeniti Wouwermanns, der unvermeidliche herr pro-fessor! Ali za tisti dan je bil učeni mladenič .obesil profesuro na kol, postal agitator, ter v potu svojega obraza priganjal volilce od vseh nemških kotov skupaj. Kakor besen je letal okrog, germanska kri pa mu je bila globoko v srcu zastala in rumeni obrazec se mu je lesketal, kakor rumena hruška v jeseni. Tako Bpolnuje ta profesor kulturonosno svojo nalogo!! Presij, katerih se je posluževala nenarodna stranka, vam nečem naštevati. Kar se je moglo storiti, se je storilo, brez ozira na moralo in postavo. Nekega vinu vdanega vo-lilca imeli so do trenotka volitve — v zaporu, da bi se jim ne bil v odločilnem trenotku izneveril. Zaprt pa je bil inteligentni ta volilec v prostorih, o katerih bi človek menil, da bo namenjeni za vse drugo, kot pa za agitato-rične namene! V gradu Kieselstein pa je vrelo življenje, in če si stopil na dvorišče, zdelo se ti je, kakor da bi bil zašel mej kak turnir. Visoko iz oken so gledale „srednoveške" gospodične in na zaspanih obrazcih se jim jo brala radost nad — gotovo nemško zmago. In ko je prišel k volitvi naroden, sivolas mož, katerega so pa zavoljo bolezni drugi morali skoraj nositi, sinijale so se te nežne stvarice glasno, ter odkrile tako miločutna svoja srca. Lfindlich, sittlich! — Sedaj pa je volitev končana, in človek bi menil, da se pomirijo politične strasti. Ali Bog naj spozna naše Nemce ! Svojo „politično zrelost" kažejo sedaj s tem, da vsak evnjar, katerega imajo iskati pri kakem narodnjaku, takoj s strašnimi pisanji izterjavajo, s tožbami in eksekucijami grozevajo, vse potrebno blago iz Ljubljane naročevajo, ter svoje gostilno narodnjakom pred nosom zaperavajo. Grosse Leute das! Tudi se govori, da so v dveh nemških gostilnah sestavili listo, ter proskribirali celo raj do gospodov, kateri ne dobijo ničesar — ako bi se zopet kedaj prikazali v svetih prostorih izvoljenih teh gostilnic. Reč je sama ob sebi smešna in pameten človek na vse to samo zakliče: Bpiessbtirgerliche arro-ganz ! To pa nas tolaži, da sta Kranj in Loka krog. Veselivši se lepih in krasnih darov, padajočih na mojo stezo sem pozabila zahvaliti so daritelju in ga slaviti. Nehvaležnega srca sem potovala pregrešljivo in sebično stopajo, ter še mislila nijsem na varljive in goljufive zanjke, ki preto stopinjam mladosti; zato je oni, ki vedno nam v največjo korist čuje nad nami, varoval z očetovsko roko otroka, ki je bil zašel z edine steze držeče k pokoju in miru. Oe prav me jo hudo in nenadoma zadela njegova pokorivna šiba, vendar je njegova milost omečila njegovo pravičnost. Iz groba mojega veselja so pognale nade, ki bodo večno zelenele. Izza temnega oblaka je izšla krasna svetloba. Kar je bilo zakritega zunanjemu mojemu očesu, odkrilo so je mojej razburjenej duši, in uže na zemlji je našel moj izueinirjen duh nebeški mir. Za to, dragi Filip! ne toži moje osode, ki zares nij prav nikakor žalostna; temveč veseli se z menoj misle na rajsko in ne preveč oddaljeno prebujenje, ko bodem z zveličanim obrazom stala pred prestolom božjim. Tam bodem zamakneuo gledala obvarovala čast slovenskega imena. V prvej vrsti gre torej hvala narodnim volilce m, kateri so trdno stali, in v nepreseg-Ijivi disciplin: stopili na bojišče. Kakor skala so se držali, in nijso se strašili pred jeznimi obrazi nasprotnikov, kateri so srda se tresoči še v zadnjih trenotkih poskušali z divjo agitacijo podreti narodno večino. Ali brez vspeha so se upirali, značajni Kranjci so zvesti ostali, tudi tedaj, ko so pred DerbiČevim obrazom oddajali svoje glasove. x.— ■ z ]*OftfoJII«» V2. julija [Izv. dopis.] Izvoljen je torej „naš Eduard". Čudno bi pa zares bilo, da bi on pri tako nesramno razviti agitaciji propasti mogel. Ves „aparat" bil je tu v Postonji, kakor tudi na Vrhniki in v Ložu za njega delaven in na vse kriplje s poštenimi in nepoštenimi sredstvi se je uplivalo na volilce, da prodore in zmaga Deu nad našim narodnim kandidatom. Še zjutraj na dim volitvo nadejali smo se zmage, ker nijsmo računali na to, da se bode iz Vrhnike prisulo toliko nemčurske sodrge. A videči te junake, kateri so seboj pripeljali zadnji dan ugrabljene, prej pa na našo stran stoječe volilce — polastila se je nas ona s sveto jezo združena tuga, katera nastaja v slučaji, ko se vidi. kako sin razbojniško ravna proti lnstnej svojej materi, kako greši zoper svoj rod, in da se izpo/abi in več ne ve, da Itrl nij voda. Vse te nesrečne volitve v Postojni uzrok je mlad, na političnemu polju zelo neizkušen mož iz Vrhniko. Mi vendarle nijsmo obupali in delali smo, kolikor je bilo v naše j moči, in da meje postavno nijsmo prestopili. Vse jedno pa more naš kandidat gosp. Obreza biti ponosen, da je dobil 57 glasov, katero so mu dali popolnem neodvisni v o 1 i 1 c i mestjani in tržani in naj mu ne bode žal, ako od uradnikov, dasiravno ima med njimi tudi prijatelja (?) — nij dobil niti enega glasu. Manj ponosen pa naj bodo dr. Deu, ker more vedeti, da ga je večinoma volil uradniški stan, da je ravno ta stan za njega delal, da je s 15 glasovi zmagal, in da torej nij zastopnik mesta in trgov. Končno naj Še omenim neke opazke, katero sem čul iz ust gospe, ne vem pa, jo- li ona judinja ali žena katerega pastorja. — Ko Be jo namreč na dan volitvo med volitvijo cela druhal nabranih in pijanih fakinov vlekla kri-čaje po Postojni in veselivši se uže zmage dr. njegovo veličanstvo, s katerega bi bila morebiti izključena za večno, ko ne bi se bila mojemu duhu skozi zagrinjalo pozemeljsko temote pokazala zvezda vodnica." Ko je bila izgovorila Emilija in je Filip zrl spoštljivo v njeno zamakneno obličje, videl slavno zmago neumrjočega duha in je premišljeval močni in velečasteu vpliv priproste po-božuosti, odprle so se nenadoma duri in gospod (irabam je vstopil. (ilas dobro znanih stopinj je obema motil in ustavil misli; rudečlca ginjenosti, ki je bila polila Emilijina lica, se je spremenila v večo, nego navadno bledost, ko jo Filip polagoma se vzdignivši, stopil pred njenega očeta. Gospod G rabam se je videl v zadregi. Zamišljen mož se je približeval kot prisiljen gospodar, da bi pozdravil obiskovalca, ki je bil na videz pač tujec, a vendar bi lehko zahteval, da ga zopet spozna. Pogledaval je hčer kot da bi se nadejal, da bi ga predstavila ter v okom prišla njegovi zadregi. A ginjena Emi- Deua me je te bašibozuke ona gospa z dvema besedama „che porchi" prav dobro karaktizi-rala. Otl Nttvliije lt. julija. [Izvirni dop.] Ves tek volilne borbe v deželi naših sosednjih bratov Kranjcev nas je zanimal, a izid, ne rečem, osupnil, vendar pa i/, ne nadi 1; kajti, da so se razen jednega vsa mesta in trgi izneverili, bi sicer ne bili verjeli, toda dandenes se vse povsodi žalibog potrjuje izrek: „Geld regiert die Welt". — In pri vsem tem, da-si so protivniki v raznih krajih vsako uma-zanost uporabljali v pridobitev večine glasov za svoje kandidate, bi vendar neka druga stranka bila se drugače postavila na stališče boja za narodne pravice. In to naj bi bili v prvej vrsti učitelji. Kajti učitelj premore v tem oziru mnogokaj ; on si lehko pridobi vpliv pri starših, kateri bi se ozirali na besedo, ako bi jo hotel v pravem času in na pravem mestu v blagor svojega naroda izjaviti. — Toda kolikor mi je znano, so tudi te besede pri vas „bob v steno", ker lačno kruhoborstvo — in sebična častiželjnost ne dopustita naravnega pota do srca, katero bi naj čutilo narodno zavest. Jaz vem, da je v kranjskih mestih in trgih mnogo takih v „rajh" gledajočih mladi« nogojilcev, kateri sicer srkajo zdrav slovenski zrak, a vendar jih vsaka nemčurska sapa gnjili. — To se pravi: „sich in der Wolt be-merkbar zeigen \vollen, um sich auf einer kei-nen Grund habenden Stelle Ilalt zu versehaf-fen". — Ali mislite, da vsak iznevernež — in izdajalec naroda orden dobi? Ali mislite, da bode vsak priliznjenec za viteza „des heiligen Grabes" narejen? — Ne! — Za take ima narod, ki po jednakih človečetov krivico trpi, črne bukve — - večno prokletstvo. — Na večer volitve za mesta in trge je bil prišel v neki trg savinsko dolino pošten mož, ki jo bil isti dan slučajno v Kamniku. In pravil jo, da se je v tem slovenskem mestu streljalo v slavo poslanca Kecelja. — Zabolela nas jo ta vest — in omilovali smo isti kraj, ki je poslanstvo dobil mož, kateremu „Agr. Pr." pravi „Rit-ter des heiligen Geistes". Pred letom sera moža bil videl, a slišal sem tudi njegovo petje, mimoidoč neke gostilne, ko je on v sredi svojih somišljencov adjutantov „im tiefen Keller" neznano čarobne „jodlerje" lomil — iu ravno takrat sem si mislil, ko zaslišim „das Kan-nonenrausch-Lied" : nIIab' moin Briidrl lang1 lija je lo popolnem molčala, na Filipovem obličji pa je okamnela vsaka raza, ko se je gospod G rabam mu polagoma približeval. Približal se je bil le za mulo stopinj od mesta, kjer je stal Filip ter pričakoval njegovega pozdrava j a prosunile so ga Filipove strmeče oči in njegova postava in hipoma se je ustavil. Za trenotek je zrl svojemu pasinku v bistre oči, omahoval je, zgrabil se za lovino poličico ter bi bil padel, ko bi mu Filip ne bil priskočil na pomoč ter ga peljal k stolu, stoječemu nasproti soh. In vendar nijso spregovorili besedico. Gospod G rabam je na stolu še vedno zrl gospoda Amorya v obličje ter je nazadnje ves začuden in gin jen vskliknil: „Filip Amory! O moj Živi Bog!" „Da, oče!" odvrnila je Emilija nenadoma vstavši in očeta za roko prijemši. „Pa, Filip je; katerega smo tako dolgo imeli za mrtvega, nam je zopet dan, zdrav in krepek!" (Daljo piih.) nich' g'sehn'- — da je vsa stvar jednaka glasom: „Ein freies Leben flihren wira. Nam spodnjim Štajercem pa bode to živa učilna, kako se nam je prihodnjo jesen ravnati — in uže zdaj je treba o tem govoriti ter se sporazumeti o važnosti bodoče volitve, da kadar pride dan in resnica, pokazati naše pravične slovenske Želje, da ne bomo sramotno v burji za sveto domačo stvar iskali v samem sebi nedovoljnega delovanja. — Da pa narodnjaki kranjski nijso večine v dežehiem zboru sedaj, kar se je uže naprej videlo, dobili, nas nikakor ne vznemirja, ker dobro vemo, da pride naš čas — in do tega je še jeden in jeden korak! Domače stvari. — („Slovenski Narod") je bil včeraj konfisciran zavoljo dopisa iz Notranjskega, ki govori o volitvi in o boji na slav-janskem jugu. Zakaj so ravno oni dopis konfiscirali, to nam je uganka, kajti kaj posebnega v njem nijsmo ni slutili, in se zdaj konfiskacij varujemo uže zarad poročil z bojišča, kolikor največ moremo. — (Tudi rSl ovenee") je bil včeraj zarad uvodnega članka in zarad nečega dopisa konfisciran. — Hudi časi za slovensko žurnalistiko ! — (Dijakom), ki so se zdaj na svoj dom vrnili na kmete in v trge, bodi živo priporočano, buditi mej našim ljudstvom z živo besedo narodno slovensko zavest in ljubezen do naše domovine. Zadnje volitve so nam pokazale, kako je tega še vedno in vedno živo treba in da bode treba še mnogo let dela. Vsako malo, dobro vsajeno zrno s Časom obrodi sad. Zlasti zdaj, ko se vodi velika slavjanska vojska, jo neizmerno lehko in prijetno buditi s lav j an.sk i narodni čut mej našimi kmeti in tržani. Mladi prijatelji naše svete domovinsko stvari naj ljudem pripovedujejo, kjer koli v do-tiko pridejo s prostimi možmi, zlasti z mladino, kako smo tudi mi mali Slovenci ud onega velikega mogočnega debla velikanske slavjanske rodovi ne, kako so naši rodni bratje slavjanski Rusi nesebično šli v krvavi boj za osvobojenje svojih in naših bratov Jugoslovanov ; kako naši slavjanski bratje Črnogorci požrtvovalno znajo braniti svojo domovino, in narodnost, itd. To vse, globoko vcepljeno in skrbno razširjevano mej našim narodom, bode popravilo, vzbudilo, utrdilo narodno slovansko čuvstvo slovenskega ljudstva, in kadar bode to trdnejše, nemamo se ničesa bati. — (Volitev velikih posestnikov) v kranjski deželni zbor, se je vršila, kakor uže v našem listu povedano, v soboto. Narodnih glasov je bilo oddanih le 19 (drugi nijso bili prišli) nemškutarji so imeli baje 57 glasov in so volili gg.: Otto Apfaltrerua, grofa Blagaja, K. Dežmana, pl. Langerja, ljubljanskega župana Laschana, Karla Lukmana, dr. Savin-schega, br. Tftufreija, grofa G. Thurna, in c. kr. okr. glavarja Vesteneka. Narodni so glasovali za gg.: dr. Ahačiča, Bernarda, Dolenca, barona Lazzarinija, grofa Margherija, Karla Itudeža, Jos. Sevnika, Mihaela Starata, Hijacinta Turna, Jan. Urbančiča, Rajmunda Vašiča. — („Agramer Presse") od sobote ima pod naslovom „Die vaterliindisehe Ehrllch-keit besiegt" prav izvrsten članek, ki s pravo in resnično besedo karakterizira naše volitve izdatelj m uiedmk Jo&ip Jurčič. in nemškutarsko večino. Ponatisniti ga žalibog ne moremo, ker v Zagrebu imajo drug tiskoven zakon. Tudi „Politik" ima dober članek o naših volitvah, katerega, ker je uže cenzuro našega tiskovnega zakona pasiral, prine-emo prihodnjič. — (Koncert Krežma.) Evropsko slavni hrvatski umetnik na goslih, po kritiki iz Rima, Florence, Milana, Pariza itd. znani uredni naslednik Paganinija, gospod Franjo Krežma s podporo svoje sestre umetnice na glasoviru gospodične Ane Krežma, bode petek 20. t. m. zvečer ob 8. uri v ljubljanskej čitalnici koncertiral. Dolžnost nam je to novost našim bralcem s tem pristavkom naznaniti, da nobeden ljubitelj muzike ne zamudi te prilike, da slavnega umetnika čuje. — (Na ljubljanskej roalki) je bilo letos učencev: 158 Slovencev in 134 Nemcev, 7 Hrvatov, 2 Ceha, 33 Italijanov. V programu priobčuje učitelj Knapitsch spis ^onesnaženje Ljubljanice pri njenem pretoku skozi nitsto", v katerem spisu dokaže, da se Ljubljanica nikakor ne onečisti tako kakor se sploh meni, ker hitro teče. — (Na novomeško j gimnaziji) je bdo baš pretočeno šolsko leto LS77: {Slovencev 107 in Nemcev le 8. K ljubu temu pa je učni jezik tega zavoda le nemški. — V programu nahajamo luntinsk spis prof. Ogorka o Sokratu v družini. — (P omi loš če nj e.) Cesar je 4 kaznjencem na ljubljanskem gradu, in 4 kazuj enkani v Begunjah odpustil daljšo kazen. — (Samoumor zarad neuarejene mature.) V zadnjem listu smo poročali, da je v Celovcu mlad dečko se stolpa „padel" iu se ubil. Celovški listi pravijo, du bo je sam z viška spustil v smrt, ker — na realki nij bil maturo naredil. — (Iz Ljutomera) se nam piše: 7 julija je toča napravila v obsegu našega okrajnega glavarstva neizmerno škodo; pripoveduje se, da utegne znašati vsa kvar do blizo 1 milijona gld., posebno je zadet gornje-radgonski okraj, kjer je toča čisto vso oklestila, padala pa je tudi debela kakor oreh in kurja jajca. Te dni je prišel škodo pregledovat sum c. kr. namestnik iz Gradca. — Tudi severno od Radgone iu po Prekmurskem je bila huda nevihta s točo. — Kmet je pač siromak. — Kjer nij toče bilo, je še dovolj dobra lotiiia. — Gorice dobro kažejo, toda vsled pomladanskega mraza bode trs le malo obrodil. — Draginja je pri pri nas vedno večja, vojno turško-rusko torej tudi mi občutimo. — (Strašna nevihta) jo bila v soboto po lavantinskej dolini na Koroškem. Naj-starši ljudje take nevihte ne spomnijo Be. Po polji je kar obrito vse, na sto iu sto ptičev jo ležalo mrtvih po tleh, drevesa, ki so meter debela, je ruvalo s korenom, ceste je razkopavalo in reka Lavant je žugala vse preplaviti._ _ litizne vesti. * (Nevarna najdba.) Žena nekega rokodelca v večjej vasi blizu Hamburga je dobila nedavno zjutraj precejšnjo škatljo pred svojo hišo; od kod je prišla, nij mogla vedeti. Žena je mislila, da je v škatlji kako izpostavljeno novorojeno dete. Da jo torej svojemu dvajsetletnemu sinu Karlu, naj jo gre na vrt odpret Sin jo nese tja, začne razbijat, a naenkrat se mej strašnim pokom vse razleti in ubogemu mladeniču ves život raztrga, da bode težko ostal. Zakaj je kdo ta zločin naredil in kdo ga je, to se ne da zvedeti. * (C i g a n s k o.) Te dni se je na velikem trgu v Zagrebu nek cigan skoraj do oazega slekel in po ulicah okolo hodil. Pandurja, ki bi bil divjaka zgrabil in zaprl, nij bilo nikjer nobenega videti. Tujci. 14. julija: Pri Slonu: TVeiss iz Dunnj%. — Snu.I iz Krk.-. — Srebro , . 109 , 4? 9 Državne raarkn .... 61 „ 30 n »o bolim aioc in /dravje urez leka in brez stroškov po izvrstni toateciere ti Barry 30 lat ni« je nij bolesni, ki bi jo ae bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščonih i j uicnih bolečinah, in sicer tako, ia a sako vrste sodom let sem strašno. Nijaem mogU niti čitati uiti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo prebav ljenje, vedno neapanje, ter sem trpela vedno na razdraionji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in uie ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri leui bila Bem melanholična najvišje stopinjo. Mnogi zdravniki poskusili bo vse, brez da bi mojo bolečino zlajšali. V poluej obupuosti poskusila som Vašo kevalesciore in Bedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciore zasluži največjo hvulo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčue hvaležnosti in popomega spoštovanja. Markize de liro ban. bt. oj.715. Gospodični do Moutlouis na nopro-bavijeiiji, neapanji iu hnjiaajL 8U 75.8*<7. Flor. Ktillerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, \eliki Varaždin, na pljućuom kašlji iu bolehanji dušaika, omotici iu tiščanji v praih. iiovalettcieie jo **.rai iočuojSa, nego meso, tof ju liri odiaaćoinh in ouooih prmraui oO&rat več ua 0 -ii, ko pri zdravihk. V ^leiiiutiUi puisioah po pol funta 1 gold. 50 kv., 1 aiu-fc a guid. ho kx., U tanca t gjid. 60 kr^ 6 fantov iO ^uiu., 12 fanco/ m goid., 24 fantov90 goM. izovuiu'io«ijtu :kaouiCuu v ^asio^n iu liovalosoioro-Chocolateo v prahu 1« tas i bid. oO ar., M l±* i gl. . -4 o a t,*. COui., y ^i-aiia &m IJU Uu- U gl. jo: Da Dhi?y uOotup. ua ft>u ^zji, h**.uA*is.»uv, ki. b, kakor v v&dii notah pri dobrik (.....j.u u, vpeoendakih irgovom, , u c.vua- .i da-.^»t*. h\au u*, vae kruje uo po*tuiii ^jf^anman ali povztijd.. V JLj>b*jitui fcd. fjtuur, J. Svod odi, lekar pa platem ouu", v Kekl pa lekarja J. Proda m u, v Celovcu pn lesarju birnuacherju, * »zdjelu pn lekarju Aljinoviču, v Trstu pri Jakobu ckjrravallo, pri drogeriBtu F. lioocv iu J. iliraoiju, v v.iiani pri Audrovićn. (115> Lastnina in tisk .Nurodne tiskarne."