192. številk«. Ljubljana, v petek 21. avgusta 1903. XXXVI. leto, lihaia fcivaak dao svačar, i si m Bi nedelje in praznike, ,ter velja po pošti prejemat aa avstro- »»»«• J vse tete aft> & «& i>ol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 8 K 30 h. Za LJubljano z pobijanjem oa dom za vse leto 34 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 8 K Kdor hodi md i/ooj, valja aa celo leto 88 K. za pol leta 11 K; aa četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežela tolika več, kolikor znafia poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpofiiijatve naročnine ae ne ozira. Za sananlla plačuje ae od peteroetopne petitrvrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, te aa dvakrat, in po 8 h, ca §e trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Urednlitvo In uprsvnlatvo je oa Kongresnem trga K, 12. — OpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v arednifttvo Je at Vegove ulice st. 2, vhod v aprsvnistvo pa a Kongresnega trga fit. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. FosAmatnt Številke po IO h. „Narodna tiskarna1' telefon St. 85. Spreobrnjeni Šuklje. IV. Mati narava je Šukljeju dala različne darove, a glavni njegov talent, kateremu se ima zahvaliti za vse, kar je dosegel, je vendar ta, da je vedno z nedosežno samozavestjo znal prodajati navadni pleh za suho zlato in da je vedno o vsaki stvari govoril s tisto apodiktično sigurnostjo, s ka tero pripovedujejo katoliški duhovniki, kako se počutijo svetniki v nebesih in hudiči v peklu. Šuklje jepatetik banalnosti. To se vidi zlasti iz tistega dela njegovega govora na shodu dne 13. t. m., ki je posvečen narodnostnemu vprašanju in pa »zvezi« narodno napredne stranke z veleposestniki. Na tem shodu je Šuklje ubral najradi-kalnejše strune in hrabro zaklical: Zmernost priporočam, državniško previdnost, toda združeno z ono jekleno, i mcžato odločnostjo, katera tudi kroni in dinastiji ne prikriva, da smo i mi Slovenci naveličali se nekdanje pasje potrpežljivosti, da smo sicer vedno pripravljeni, dejanjsko o belodaniti cd prednikov svojih podedovano zvestobo, točno izvrševati dolžnosti, da se pa obenem živo zavedamo, da mora tudi krona in vlada njena nam nasproti natančno uživotvoriti naše ustavne pravice«. Krepke besede so to in ko bi jih izgovoril politik, Čigar oseba je jamstvo, da mu prihajajo te besede iz srca, bi se jih razveselil vsak na- 1rodno misleč mož. Šukljejeva oseba pa nam takih jamstev ne daje. Ne Zato, ker je Suklje penzijoniran dvorni svetnik, nego zato, ker ga \sa njegova preteklost bije po zobeh, ker priča vsa njegova preteklost, da so tudi te besede — pleh. Na Slovenskem ga ni politika, ki bi bil prav v narodnostnem vprašanju tako mehak in popustljiv, kakor je Šuklje. Kdo naj danes veruje v pristnost Šukljejevega narodnega radikalizma, ko je vendar znano, da je Šuklje I I ► edini slovenski nasprotnik slovenskemu vseučilišču in je to kardinalno zahtevo vseslovenskega narodnega programa, glede katerega so edine vse slovenske stranke, javno z vso brezobzirnostjo pobijal; da Šuklje ni bil nikdar prijatelj slovenskih srednjih šol in da je nekoč menda celo izrazil mnenje, kakor bi narod tudi brez svojega jezika lahko eksistiral. Dober poznavalec Šukljeja nam zatrjuje, da je Šuklje to misel pri neki priliki tudi zapisal, toda mi ne vemo kje. Sicer pa se je treba le spominjati, kako je Šuklje za časa Winklerja pobijal radikalni narodni program in vsakomur bo jasno, koliko je vreden njegov radi kalizem, s katerim je nastopil dne 13. t. m. Naše trdno prepričanje je, da je Šuklje zajahal to radikalno Rozinanto samo, da je mogel planiti na narodno-napredno stranko zastran »zveze« z Nemci. Tu se prav posebno dobro vidi, kak patetik banalnosti je Šuklje in na kako trivijalen način se upa soditi politična vprašanja. Vsakdo ve, da je Šuklje kot politik skoz in skoz oportunist. Skoro četrt stoletja stoji v političnem življenju in ves ta čas je sklepal najrazličnejše zveze. Danes se je primaknil klerikalcem, jutri naprednjakom, posebno rad pa je iskal zaslombe pri Nemcih. Ni treba, da bi naštevali posamične slučaje takega postopanja iz deželnega zbora, dovolj je, da opo- s zorimo na ulogo, ki jo je Šuklje igral j tedaj, ko se je ustanovila v državnem ! zboru zloglasna koalicija. Šuklje je bil eden glavnih snovačev te ko alicije, ki je spravila dotlej v onemoglosti umirajoče nemške stranke po dolgih letih zopet na krmilo. Da bi Nemci prišli do vlade, je pomaga! razbiti dotlej edino slovensko d žavnozborsko delegacijo. Vsi res narodni slovenski poslanci so tedaj šli v opozicijo, ker je bil pogoj koalicije, da se narodna vprašanja odstavijo z dnevnega reda. Ta zveza z Nemci je bila narodna fe- lonija, ker tej zvezi ao ae žrtvovali vsi narodni interesi. Taisti Šuklje pa, ki je kot nekaka »netjakinja koalicije« je postal dvorni svetnik, taisti Šuklje, ki je sklepal take zveze z Nemci, ima sedaj pogum obsojati »zvezo« med napredno stranko in med Nemci, k a* teri zvezi ni narodno-na-p redna stranka žrtvovala niti najmanjšega narodnega postulata. Ta »zveza« z Nemci obstoji od leta 1895. V tem času je narodno-napredna stranka v deželnem zboru pri neštevilnih prilikah pokazala, da se ni tej zvezi na ljubav niti za las umaknila od svojega narodnega stališča. Kar je bilo sproženih narodnih vprašanj, kar je bilo podanih narodnosti tičočih se predlogov — vseučilišče, srednje šole, ljudske šole, ravnopravnost v uradih itd. itd. — vsi so izšli izključno iz na-r o d n o - n a pr e d n e stranke. Klerikalci so pri teh zadevah vedno le igrali vlogo statistov. In vzpričo teh nepobitnih dejstev se upa Šuklje predstavljati to »zveze« kot narodno nemoralno, tisti Šuklje, ki je spravil v svoj žep sad koalicije s Plenerjem in Wurmbrandom in ki je sam od leta 1895. do 13. avgusta 1903 torej celih osem let gorel za to zvezo in jo b 1 a go s 1 a v 1 j a 1, k o t politično modro. Šuklje ve dobro, da je to zvezo ustvarila p o t r e b a in da je posledica silobrana proti navalu klerikalizma, ki je hotel vse poplaviti in poteptati v črno zemljo, kar mu je bilo na potu A zasukal je stvar po svoje iz agitatoričnih namenov. Postal je pač vreden pristaš tiste radikalno-dema-gogiske frakcije, katero je še pred tremi leti iz vsega srca zaničeval. Na shodu dne 13 avgusta je govoreč o tej zvezi Šuklje tudi rekel: »Pri tem nestvoru nenaravne politične alijance je namreč glava nemški baron Schwegel, in rep njegov je dr. Ivan Tavčar s svojimi pritiklinami. Naravnost izrekam, več nego vladna podpora in več nego spretno Schwe-glovo vodstvo je kranjsko nemštvo kvišku spravila napačna, docela nerazumna in nerazsodna Tavčarjeva politika, njega je zahvaliti nad vidnimi napredki nemškega življa, kar je on bil sejal in njegova stranka, to sedaj žanjejo in z veselim obrazom v skedenj in kasto spravljajo — Nemci na Kranjskem!« Najprimitivnejša politična honet-nost zahteva, da bi bil Šuklje to svojo trditev tudi podprl z dokazi. S frazo, da je baron Schwegel glav a, dr. Tavčar pa rep te zveze, je Šuklje hotel pač reči, da je Schwegel vodja, napredna stranka pa da cepeta za njim, da ima Schweglova stranka od te zveze korist — napredna stranka pa da nima od nje ničesar. A kakšna je ta korist, ki jo je Šuklje s tako živimi barvami naslikal. Vse, kar imajo Nemci od te zveze, je podpora gledališču in pa zastopstvo v deželnem šolskem svetu — drugače nimajo od nje ničesar. Če bi se jim ne bila dala podpora za gledališče, bi tudi slovensko gledališče ne bilo ničesar dobilo; če bi se jim ne bil dal zaetopnik v dež. šolskem svetu, bi imel deželni odbor klerikalno večino in v dež. šolskem svetu bi sedela dva klerikalca. Petem se zadostno spozna, da ta zveza z Nemci vendar ni tako grozna, kakor bi jo rad predstavil proteže »plenipoten-tiariusa iz Ovijazheve hiše«. Ali kaj hočemo! Šuklje se je pač spreobrnil ne le v tem oziru, da je na stara leta postal veren katoličan nego tudi v vseh drugih ozirih ter ima zdaj o vsem drugo sodbo. Vpliv sv. Duha je pač čudovit! Danes je Šuklje prepričan, da dela narodno napredna stranka v pogubo slovenske domovine, da tiči do grla v zastarelih nazorih ter da hoče s strastnim napadanjem vere in duhovščine le prikrivati svoje nazadnjaško mišljenje in svojo zaosta lost. Pred tremi leti, ko se je Suklje že prišteval ogromnemu krogu ver nih katoličanov, ko je že izpolnjeval cerkvene zapovedi in verske dolžnosti, je bil pa še prepričan, da delajo klerikalci v pogubo slovenskega naroda, narodnonapredna stranka pa da je prava sreča za slovenski narod. Takrat je Šuklje zaklical: „Jasni se med nami a Vzdržujoči živelj zastopa dandanes na Kranjskem zgolj tolikrat ovadjeno in ocrnjeno naprednjantvo". In sedaj je šel oni isti Šuklje in ovaja in črni pred slovensko javnostjo to isto stranko, da je z »zvezo« z Nemci, — ki je bila ob času rečenega govora že pet let stara in v polni meri deležna Šukljejeve milosti — izdala slovensko domovino. Pred tremi leti je bila ta stranka še edini vzdržujoči živelj, in Šuklje jo je z navdušenjem zagovarjal, danes pa dela stranka v pogubo slovenske domovine, danes tiči do grla v zastarelih nazorih, v nazadnjaškem mišljenju. Stranka se pač ni čisto nič pre-menila, samo Šuklje se je spreobrnil. Toda katekizma se še vedno ni naučil, sicer bi se gotovo spomnil, kakor pred tremi letJ, osme božje zapovedi, ki pravi: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. Videli smo, da se je Šuklje korenito spreobrnil v vseh ozirih, da, celo njegov ukus se je premenil in sicer na slabše. Način, na kateri je nastopil Šuklje proti narodno-na-predni stranki je vse prej kakor ukusen. Ali kaj bi se temu čudili. Saj je Šukljeju njegov novi ukus dopustil, da je stopil pred tiste klerikalce, katerim je pred tremi leti izrekel javno tako zaničevanje, da bi kaj tacega nihče ne pozabil, kdor ima v sebi kaj časti, in novi ukus je Šukljeju tudi dopustil, da se je javno objemal s tistim dr. Šusterši-čem, ki ga je pred tremi leti proglašal za tepca in brezčastnega človeka. Pred tremi leti je Suklje končal polemiko s Šusteršičem z zago- Žena kot zločinka. Prevel R. P-Žena je od pričetka pa do današnjih dni bila v nekem oziru robinja, toda njeno robstvo je bilo zavito v rožnati, pesniški ovoj. Ona je bila sicer sužnja, toda sužnja, kojo so mazilili, sužnja, pred kojo so tudi često padali v prah. V očetovski hiši je bila pod rejena očetu, v moževej — možu, ali drugim je bila — kot svetnica, v katero tujec ne sme niti da pogleda, tem manje, da se je dotakne. Ona se ni borila na bojnem polju; radi manj važnih stvari niti sama ni smela priti k sodišču, ampak jo je moral zastopati oče ali mož. Sploh bi naj bila žena po možnosti izven posvetnega vrvenja. Njen položaj v tej dobi se samo malce razločuje od otročjega. Žena se je nahajala kakor v neki poltmini. V njenem življenju ni bilo no močne svetlobe, pa tudi ne črne sence; ona se ni dvigala na visoke lestve, a tudi ni padala ž njih; društvu ni dostigaia odličnejših mest, nasprotno pa tudi ni polnila zaporov in temnic. No, polagoma se je spremenil položaj . . . Ženske so v teku časa jele čutiti, kakor da so zrasle, se okrepile [ in zahtevajo od moških, da jim napravijo prostor na potu. Z druge strani se pa vidi, kakor da bi moški oslabeli, obnemogli in ne bili več zmožni, da bi nosili celo breme svoje nepravično urejene dobe, kakor da bi ne mogli več izvrševati svojih poslov, da si vzdrže svojo hišo, in kakor da bi ženske stopale naprej in govorile: »Me hočemo pomagati!« Tako vidimo žensko, da zapušča hišo očetovo ali moževo, da si zasluži, vidimo jo stopati v borbo življenja, v svetni vrtinec, zazremo jo že sploh na vseh poljih; vidimo jo, kako se dviga na neobično višino kakor nikdar dosihmal, a tudi, kako ji spodrsne, kako pade, kar dosihdob nismo bili tako navajeni od nje. Kdor hoče danes pisati o ženski vztrajnosti, o ženskih sposobnostih, ima v to široko polje, a tudi onemu, ki bi pisal o ženskih zločinih, je dovolj prostrano polje na razpolago. Bila je nekdaj svetloba, a tudi svetloba je že jela delati senco. V domaČi hiši in v rodbini je ženska najbolj obvarovana zločinov. Oče, brat ali mož jo branijo pred klevetijo in obrekovanjem; takisto se ji ni treba brigati za vsakdanji kruh; vsled tega tudi ne pride v izkuš-njavo, da bi varala, niti da bi kradla. To se pa spremeni, čim odide izpod rodnega krova, ako n. pr. stopi v službo. Tu se mora že sama braniti zlih jezikov, sama se mora brigati za svoj kruh in obleko; tu pride tudi prvič v nasprotje z ljudmi in odnošaji in učini zbog tega marsikaj, kar bi ne bilo treba. Toda ni baš potrebno, da zapusti ženska streho domače hiše za stalno, dovolj je, da se jame nekoliko bolj pehati za za služkom, dovolj je, da vnide v živ-ljensko borbo, že se nagromadijo pred njo neprilike in neprijetnosti, s katerimi se mora boriti, katere mora skušati premagati, a katerim če stokrat tudi podleže. V novejši dobi narašča z veliko hitrostjo število ženskih zločinov. Prilično se lahko trdi, da se v evrop skih državah mora pripisati četrti do peti del storjenih hudodelstev na rovaš ženskih. Ženske torej greše 4—5krat manje nego moški, težkih zločinov pa celo zakrivijo 16krat manj kakor moški. Marsikdo bo rekel, da ravnokar navedene številke že dovolj označujejo velikost ženskih hudodelstev. Pa vendar! Dovolj je »zlovoljnih« učenjakov, ki se ne marajo ni malo laskati, ki temveč naravnost trdć, da se z jednakimi broji niti približno ne da označiti veličina ženskega zločina. Ženska, pravijo, stori ono, kar hoče učiniti, brez velikih priprav in v največji tajnosti. Kadar koga umori, stori to vrlo redko s puško v roki, pač pa se večinoma poslužuje — strupa. Sicer pa čestokrat niti ne znamo, da je bil mrtvec zastrupljen, in zbog tega tudi ne iščemo krivca. Končno tudi mnogi moški vzdihuje v ječi, ali je celo izvršil tek življenja na vislicah, a vendar je pravi krivec dotičnega zločina, provzročitelj — bila ženska. To je brez vsakega dvoma resnično! Toda ali se ne more tudi o moških to isto trditi?! Koliko pogori hiš in poslopij, a nikdo niti ne sanja, kdo je zakrivil požar? Koliko mrtvih, ubitih ljudij se najde po njivah in poljanah, ne da bi se znalo za krivca? Koliko živi dandanes na svetu hudodelcev, o katerih nikd-ne sanja, da so lopovi!? Torej vse ono, kar se je reklo o ženskih, velja sorazmerno tudi za moške in se prilično tudi ne izpreminja. Kar se tiče rekov: »V vsaki stvari išči ženskega prsta« in »Ženska je dovedla ljudi do mnogih in mnogih hudodelstev, a navzlic temu je ostala nekaznovana«, pripomnim samo toliko: Ako ženska komu prigovarja »ubij!«, pa on ubije, ako mu reče »zažgi!«, pa zažge, ali »kradi!«, pa krade, jaz a svoje strani takšnega človeka ne morem braniti. Gemu ji on ne odvrne: »ubij, zažgi ali kradi ti, dragica moja!« — pa bi nikoli ne prišlo do zločina. V ostalem, ako hočemo stvar raziskovati do dna, bi takisto lahko trdili, da je skoro v vseh navedenih slučajih vzrok zločina — moški. Ako ji tudi ni izrecno rekel »zastrupi ga«, vendar jo je dovel na to misel, ko jo jo pregovoril, naj zavrže svojega moža, ko je klečal pred njo in ji šepetal: »Oj, da bi bila ti samo moja, da bi naju nikdo ne ločil, kako krasno bi midva živela« itd. (Dalje prih.) ovilom, da je bil že skrajni čas, da si umije svoje snažnosti vajene roke, dne 13. avgusta pa je dr. eteršiču poljubil roko! Klerikalna stranka živi v mislih, da je s Sukljejem pridobila moč, ki provzroči na Kranjskem oni prevrat, za kateri se bori klerikalna stranka že toliko let brez uspehov. Ko bi bili hudobni, bi citirali sodbo, ki jo je »Slovenec« o raznih prilikah izrekel o Šukljeju, in SGdbo, ki jo je o tem političnem konvertitu izrekel pe pred tremi leti dr. Šusteršič. Toda naš namen ni, kaliti klerikalcem veselja na ti pridobitvi. Privoščimo jim Sukljeja, privoščimo jim ga prav od srca, Šusteršič Šukljevi zvezi — naš blagoslov! Novi hrvaški grobovi. S tugovanjem in srdom se bo hrvaški narod na večno spominjal 73 rojstnega dne svojega vladarja. Dočim so drugi narodi pod habsburško krono praznovali ta dan svečano in zanosno, tekla je na Hrvaškem kri zavednih rodoljubov, otroci so izgubili očete, žene može, in cela Hrvaška se je zavila v črnino tugovanja. In vseh teh žrtev, tugovanja in arda je kriv nesrečni madjarski zi-stem. Dasi nagodba med Ogrsko in Hrvaško določno priznava Hrvaško za samostojni politični in narodni teritorij, kjer ima pravico le hrvaški uradni jezik in hrvaška narodna zastava, vlada Hrvaško še vedno ogrska centralna oblast, ki postopa s Hrvaško, kakor bi bila navadna ogrska pokrajina, ogrska županija, a hrvaški ban velja za Madjare kot njihov, centralni vladi podrejeni veliki župan. Tudi na cesarjev rojstni dan je centralna vlada zapovedala južni železnici, naj razobesi na svojih kolodvorih madjarske zastave, dasi ji je dobro znano, koliko nesreče je že provzročila ta nepostavua zastava na Hrvaškem. Železniški uradniki so si bili v svesti, da se s tem zgodi Hrvatom velika krivica, da pomeni izobešanje madjarske zastave krvavo izzivanje, ki bo imelo usodne posledice Zato so še posebej vprašali pri deželni vladi, ali naj ubogajo, a deželna vlada se je vedla pasivno. Pa tudi politična oblast je z gotovostjo pričakovala, da bo posebno v Zaprešiću prišlo zaradi take provokacije do izgredov. Zato je že prvi dan naročila tja iz Zagreba orožni-ško pomoč osmih mož. In prišlo je, kakor je moralo priti po želji vlade. Ljudstvo se je bralo pred kolodvorom ter zahtevalo odstranitev madjarske zastave. Nobeden orožnik ni bil v nevarnosti, zato pa bi se tudi ne bilo smelo streljati. A orožniki eo imeli gotovo navodilo, da že samo zastavo branijo s krogljami. Ko je neka 13 letna deklica splezala na streho, da odstrani zastavo, so orožniki naperili puške na otroka. Le slučajno je niso zadeli, pač pa je bilo zadetih nad 20 oseb, izmed katerih so trije obležali mrtvi, drugi pa se bora s smrtjo. Med ubitimi je tudi kmet, ki zapušča 10 nepreskrbljenih otrok. Posebno značilno je, da so omenjeno deklico, ker je niso mogli ustreliti, zvezano odgnali v Zagreb, dasi je mladoletna ter se ji po zakonu ne sme ničesar storiti. Brezdvomno je tedaj, da orožniki niso imeli pravice streljati, ker niso bili napadeni. Vemo pa tudi. da so pri dijaških izgredih v Budimpešti v mesecu narcu letos izgred-niki napadli policijo s kamni ter več redarjev hudo ranili, vendar pa se ni nanje streljalo niti šlo s sabljami nad nje. Tam so bili pač Madjari, v Zaprešiću pa samo brezpravni Hrvatje. Ban Pej&csevich nima volje niti moči, zastopati pravice Hrvaške. Zato pa s spremembo osebe ni bilo Hrvatom nič pomagano, spremeniti se mora zistem. Kdaj že bo dovolj hrvaške krvi, da si pribori dežela svoje politične in narodne pravice! Ustaja v Macedoniji. Pri zavzetju mesta Kruševo je bilo ubitih 54 kristjanov. Med uniča-nimi poslopji je tudi pravoslavna cerkev. Turška mobilizuje 1. in 2. letnik rezervistov v Novem bazaru. Angle ška je poslala del sredozemskega bro-dovja pred Solun. Zopet sta se vršili dve bitki med ustaši in turškim vojaštvom. V vasi Črniščev je trajal boj ves dan. Ustaši so z bombami zažgali vas. Med Elirsom in Skopljem so ustaši baje razstrelili vojaški vlak z 250 turškimi vojaki. Potem se je razvila bitka z 8 u*t&škimi četami. 35 ustašev je obležalo mrtvih. Potniki pripovedujejo, da leži med VeleČem in Skopljem nad sto mrtvecev nepo-kopanih. Za 29. avgust je napovedana ustaja v vseh turških vilajetih. Ruska vlada je poslala sultanu ultimatum, v katerem se do danes zahteva izvršitev vseh ruskih zahtev glede zadoščenja za umor konzula Ristkov-skega. V Bolgariji narašča mržnja do kne>a Ferdinanda. Ministrstvo je izjavilo, da se ne more več upirati bojnemu gibanju ter misli, da ne bo nili knezove vrnitve moglo počakati, temuč postavi že poprej deželo v bojno stanje. V tem slučaju bi bila knezova usoda zapečatena. Vsi bolgarski časopisi povdarjajo, da Bolgarija ne sme več mirno gledati mace-donskih dogodkov. »Večerna Pošta« 1 piše: »Evropa bo morda mogla zahte-! vati, naj se nas pobije, ne more pa zahtevati, da se naj sami končamo«. Po celi Macedoniji so raztreseni pozivi: »Smrt ali svoboda je naš bojni klic in naprej v imenu sv. Jurja!« Število ustašev je znašalo zadnji te j den 28000 mož, a v teku tega tedna Renegat. Povest iz tržaškega življenja. (Po resničnih dogodkih Bpisal I. B) XV. Temnilo se je že in Sancina še ni bilo. Karlota je bila v strahu, da je policija morda vendar ulovila Sancina in ta strah se je polastil tudi Sancinove gospodinje v toliki meri, da je svojo košaro s Sancinovimi papirji vendar zaupala Karloti in šla gledat na dom, če se je tam kaj zgodilo za časa njene odsotnosti. Vrnila se je kmalu vsa zasopla ter povedala, da je bila v Sancinovem stanovanju hišna preiskava in da čakajo trije detektivi na Sancina. Izvedela je bila tudi, da iščejo policaji Sancina že ves dan po vsem mestu, da ga pa ne morejo vloviti. Karlota bo je začela bati, da bi policija dobila v roke kako pisemce, ki jih je ona danes razposlala San-cinovim znancem. Ravno se je posvetovala s Sancinovo gospodinjo, kako bi spravila v varnost Sancinove papirje, ko je zapel zvonček pri vratih. Karlota je zaklenila Sancinovo go apodinjo v kuhinjo in ji naročila, naj papirje sežge, če bi čutila, da je po- licija v trši, potem pa je trepetaje odprla vrata. Pred njo je stalo vitko, mlado dekle. — Kaj želite? je vprašala Karlota nejevoljno in komaj napol odprla vrata. — Ne vem, če sem prišla prav, je odgovorila tujka. Dobila sem danes pismo brez podpisa, naj pošljem nekega gospoda sem. — Kdo ste vi? — Jaz se imenujem Ema Moro-Bini in sem mod isti nj a. Ženska ne zataji svoje nature niti v najkritičnejšem trenotku. Karlota je hipoma pozabila na vso nevarnost, ki ji je pretila. Videla je v Emi samo svojo rivaliojo, ki ji je prevzela ljubimca. Srepo je motrila zalo dekle, ki se je resnično prestra šilo, videvši v Karlotinih očeh izraz sovražnosti. — Morda nisem prav prišla, je rekla Ema boječe. Zdaj je Karlota takorekoč k sebi prišla. — Prišli ste prav, je rekla neko liko prijazneje in povabila Emo, naj vstopi. Ema niti slutila ni, kako razmerje, je vladalo med Sanoinom in med bo naraslo vsled pridružitve Srbov na 40000 do 50000 mož. Politične vesti. — Cehi za madjarskeza-h t e v e. Cehi skličejo te dni velik shod v Prago, na katerem se bo razpravljalo o stališču Cehov napram madjarskim vojaškim koncesijam. Shodu se predloži resoluoija, v kateri se bodo madjarske zahteve odobrile že vsled tega, da se izpodbije Nemcem zahteva po nemškem državnem jeziku. — Pokojni dr. Kaizl o češki obstrukoiji. V državnem zboru se je slišalo zadnji čas večkrat vzklikati: »Ako bi še živel dr. Kaizl, bi ne bilo češke obstruk-cije. Sedaj pa so ae obelodanili zapiski dr. Kaizla, v katerih pripove duje o svoji avdijenci po odstopu Thunovega ministrstva: »Cesar me je sprejel z besedami: Odločil sem ae, da odpravim jezikovne naredbe. Kako se bodo po Vašem mnenju vedli Češki poslanci?« Odgovoril aem: Jaz smatram po tem činu češko ob-strukoijo za neizogibno in sicer iz logičnih in psihologičnih vzrokov. Smatram pa jo tudi za neobhodno potrebno v interesu, da se ohrani ravnotežje Avstrije, ki ae ne more in ne sme nagibati na eno stran. Češka obstrukcija bo nemško paralizovala« Istega dne je prišel k avdijenci tudi odličen nemško konzervativni poslanec, kateremu je rekel vladar: »Dr. Kaizl me vznemirja i napovedjo Češke obatrukcije. Kaj je Vaše mnenje?« Politik je odgovoril: »Jaz morem Vaše Veličanstvo le zagotoviti, da smatram ta dr. Kaizlov nazor za pravega ter smatram češko obstrukcijo za neizogibno, da, dokažem lahko s številkami, da brez Cehov ni večine za kvoto.« Cesar je poslušal globoko ganjen. — Poljska privatna gi m-nazija v TeŠnu je podržav Ijena. — Kriza na Ogrskem. Ka kor vse kaže, se bo kriza še vlekla dalje časa ter bo trajala morda še do oktobra. S pravočasno rešitvijo rekrutnega zakona na Ogrskem niti no računijo več. V armadi si bodo pomagali na ta načtn, da bodo vojake, ki služijo tretje leto, obdržali v službi do konca leta — Jugoslovanski izšel-niki v Transvaalusose obrnili na jugoslovanske državne poslance, naj pri vladi posredujejo, da se v Pretorijo zopet pošlje avstrijski konzul, in sicer tak, ki bo znal ka taro jugoslovansko narečje. — Položaj v Perziji je zelo resen. Zaradi novega guver nerja vlada med ljudstvom pravcata anarhija. — Vstaja na Kitajskem. V nekaterih pokrajinah je buknila vstaja, ki se grozi razširiti po celi Kitajski. Karloto in si vsled tega tudi ni mogU tolmačiti Karlotinega vedenja. Sledila je Karloti v sobo, a z veliko nezaup-nostjo in odločena, da bo jako previdna. — Vi ste Sancinova ljubimka ? je vprašala Karlota nenadno. — Milostiva — — O, nič se ne sramujte! Sancin je lep mož in ni čuda, če ste se mu udali. — Milostiva — je sedaj ugovar jala Ema —jaz se nisem še nikomur udala. Jaz ljubim Sancina in mislim tudi, da me on ljubi. Tudi udam se mu še, prav ker ga ljubim, a doslej še nisem njegova ljubimka. Karlota je z začudenjem motrila svojo srečno nasprotnico. A samo ne kaj časa. Potem jo je hipoma pritisnila k sebi in šepetala: — Jaz Vam Želim vso srečo — vredni ste je! Potem pa, ko se je pomirila, je razložila Emi, kaj se je zgodilo, in kaka nevarnost preti Sanoinu. — Ali — Sancin je nedolžen na voem tem, je vskliknila Ema. — Mogoče, ali v nevarnosti je, da ga zapro, in kdor je enkrat v ječi, pride težko zopet ven. Šuklje pred volilci. in. Suklje v Litiji. (Dalje.) Zadruge socijalizma, liberalizma so mehanične družitve v dosego koristi na zemlji, kršč. zadruge so živi organizmi, oživljeni po notranjem življen-skem principu, ki tudi za večnost skrbi. Bodočnost zadrug leži le v krščanstvu. Oprimite se družb kršč. pomočnikov pod zastavo sv. Mihaela. V teh društvih so združeni mojstri in delavci. Tako se lahko spravijo zaradi mezd in ni treba štrajkov. Kršč. mojstri radi odnehajo. Produktivne asocijacije so dobre, ali treba je za nje dosti kapitala. Jaz mislim, da ni dobro, ako so odvisne od državne pomoči. Državni socijalizem je neumnost. Ako so zadruge odvisne od državne gmotne pomoči, morajo te podpore plačevati vsi davkoplačevalci, in to posega v sveti pojm lastnine. Kako pridem jaz do tega, da bi plačeval v davkih za brezverske soc. demokratične produktivne zadruge! Le cerkev zamore brez kršenja lastinske pravice produktivnim zadrugam pomoči. Krščanstvo je velika moč v vseh svojih podjetjih. Za vse dobi denar. Država in cerkev imata svoje davkarije. Država z zakoni in s silo davke izterjava, krščanstvo dobi davke po notranji postavi ljubezni in davkarski izterjatelj je v cerkvi prosta volja in vest. Vse posvetne države so že šle enkrat v bankerot, davkarski finančni sistem kat. cerkve pa ne. — In koliko milijard denarja je že ta sistem zbral! V nekaterih deželah je krščanstvo še tako kakor v starejših časih. Koliko milijonov dobiva samo sv. oče iz tega finančnega sistema. Kristus je rekel: „ Jaz sem prinesel na svet ogenj, in kaj hočem druzega, kakor, da ta ogenj gori.u To je moja tolažba, moje zaupanje v bodočnost. Krščanstvo bo rešilo tudi sedanje delavstvo suženjstva. Da bi Bog skoraj več mož zbudil, ki bi to delo v asocijacijah tako započeli, kakor veli krščanski duh. Jaz sem Že na mestu. Govoril bi vam še lahko dolgo o močeh, ki ležijo v krščanstvu. Ali razložiti Vam imam Še to, da privatna lastina nikdar ne bo izginila iz sveta. Je bila in bo in vse komunistične družbe so se še razdrle. Najdalje so se še držale iste, katere je kaka verska vez držala. Božja postava je, da si Človek to prilastuje, kar si je pridobil in božji je zakon, da so ljudje različnih talentov. Zgodovinar Treischke pravi, da je ena Rafaelova podoba vredna dela milijonov navadnih delavcev, in mož ima skoraj prav. Vsak po svojih talentih. Kdo bi stranišča snažil, ko bi soc. demokratično strmljenje obveljalo ? Kdo bo za lenuhe delal, kdo se bo zadovoljal samo z navadno hrano, če si je v svesti, da več zasluži? In kdo bo grdo žensko vzel, Če sme snubiti lepe? In tako dalje. To so utopije, ki so jih reveži vseh časov gojili, pa nikdar ne ucakali. Nič ni na svetu trajno nerazrušljivo po sebi, le Bog je trajen, nerazrušljiv in njegova sveta volja. In tako je z avtoriteto, tako je tudi s privatno lastnino. Te je Bog postavil, te imajo korenine v veri, v živi veri na Boga, v krščanstvu, ki nas prave, večne vere na Boga uči. Podre-žite te korenine in videli boste, kako drevo življenja raste! Privatna last temelji v nespremenljivih naravnih podlagah. Kar človek zase potrebuje, mora dobiti v zasebuo last. Ako hoče med ljudmi mir biti, mora ta zakon, kakor — Ali veste, Kje da se nahaja Sancin. — Vem. — Kje pa je? — Sancin ima v najemu sobo, za katero nihče ne ve, razen mene. Ker sem vedela, da pride vsak dan v to skrivno svoje stanovanje, sem hitela tja, čim sem dobila Vaše pismo. Tam čaka Sancin, da mu pridem naznanit, kaj se je zgodilo. — Jaz grem z Vami tja, je rekla Karlota. Nič se ne bojte — Sanoinu njegovo skrivališče ne more nič več koristiti, kajti če se hoče rešiti, mora še nocoj pobegniti. Ema ni ugovarjala. Karlota je naročila izvoščeka ter z Emo in Sancinovo gospodinjo sedla v voz. Kmalu so bile gori na stari Barieri, kjer je imel Sancin skrivno stanovanje. Sancin je skoro obamenel začudenja, ko je videl Karloto in svojo gospodinjo. Karlota mu je v naglici povedala, ka| se je zgodilo in ka] je ona ukrenila in Sancin je spoznal, da mu ne preostaje druga pot, kakor — beg. — Karlota, je rekel Sancin in prijel nekdanjo ljubimko za roko, kako naj se ti zahvalim za tvojo dobroto ? Rešila si me največje nevarnosti. naravni zakon veljati, kakor dihanje človeka. Vsaka spremenitev tega zakona bi vodila do boja vseh proti vsem in bi razdrla vse redno življenje na zemlji. „Lastnina je kradnja", ta stavek je zanikavanje tega naravnega zakona. Ali lastnina je božja, človek le ima pravico uživanja iste. Ta princip je veljal v srednjem veku in ako se kedaj kaj izpremeni v pojmu lastnine, zamore se zgoditi le v tem oziru. S to skupnostjo lastnine smo pa vsi katoličani zadovoljni. Potem pa imajo bogataši dolžnost, da se iznebijo svojih bogastev v korist revežev. Do tega zamoremo priti, dalje pa ne. (Konec prtu.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 21 avgusta. — Tr»ia*lca ,,Edinost" nas je napadla brez vsacega pravega vzroka, in ko smo jo zavrnili, je s posebnim pozivom provzročila zadnjo polemiko. Kdo je v tej polemiki zmagal, kdo ima prav in kdo ne, o tem naj sodi občinstvo, in mislimo, da mu ne bo težko soditi. Za nas je stvar končana. »Edinost« menda čuti, da ni v tej polemiki dosegla posebnih lavorik, kajti zdaj je začela vlačiti v debato stvari, ki nimajo prav nobene zveze b to zadevo, kakor je na pr. »nemška nevarnost« na Kranjskem. O takih zadevah pa se z »Edinostjo« ne bomo prepirali, ker jih očividno neče razumeti, oziroma neče o njih soditi — pravično in pošteno. To je vse, kar imamo tržaški koleginji še sporočiti. Adijo — pa zdrava ostani! — Pozor, volilci trgovskega bolnidkega in podpornega društva! Opozarjamo vss) gg. volilce tega društva, da k volitvam sigurno izkaznice, oziroma zadnjo pobotnico seboj pržneso, sicer se jim lahko zgodi, da se jih zavrne. Obenem pa apelujemo na naše slovensko tr-govstvo, da se volitve sigurno i a polnoštevilno udeleže, zakaj le, če vsak član svojo dolžnost v polni meri stori, je zmaga naša! — Cesar je odredil, da se bna bivšemu slUkfi pri okrajnem glavarstvu v Litiji Matiji Permetu v I^ančni G >rici, okra) višnjegorski, na leto izplačevati 200 K podporo do njegove snnrti, odnosno douler ne bode na drujf način preskrbljen. — Corrigendum. V včerajš njem našem podlistku je pisec pomotoma imenoval med bojevniki, ki so bili pri okupaciji Bosne in Hercegovine odlikovani s srebrno hra-brostno svetinjo Urbasa. Dotični od-i.kovanec je g. V e r b a j s , faktor »Narodne tiskarne«. — Iz Litije se nam piše: Dne 19. t. m. je pogorelo v Tepah pri Polšniku, litijskega okraja trem gospodarjem »se poslopje. Zažgali s j zo pet otroci. Če se kak otrok ponesreči, kaznujejo se stariši. Bi li ne bilo umestno kaznovati starise, katerih otroci zažgo? Z* kaj se od njih ne pazi bolj na otroke, zakaj se užiga-lice ne skrivajo, zakaj se dovoli otrokom kaditi?! N*še gasilno društvo Minzi je v stanu, da zvali vso krivdo name, samo da sebe obvaruje nesreče. In ti si mi prihitela na pomoč, dasi — nisem — lepo ravnal s teboj. — Pustiva, kar je bilo, saj razumem, kako je do tega prišlo. — Se eno prošnjo imam! Izročam ti v varstvo svoje dekle — bodi ji prijateljica. — — Jaz grem s teboj, se je zdaj oglasila Ema. V tem trenotku te ne zapustim. Vzemi me seboj! Sancin je radostno objel Emd in, strastno jo poljubljajoč, dihnil: Ti moje ljubo, presrčno dekle. Priprave za beg so bile kmalu gotove. Sancin je izročil Karloti vse svoje papirje in jo pooblastil, da vrne dvornemu svetniku Rinaldiniju vsa njegova pisma, ostale papirje pa da pošlje za njim. Slovo je bilo kratko. Vsem je bilo mučno pri srcu. Nakrat je Ema stopila h Karloti in ji vroče poljubila roko. — Kaj vendar mislite, je zaklicala Karlota. — Hvala Vam za vse, je odgovorila Ema — in odpustite. — Nekaj trenotkov pozneje jo je izvošček s Sanoinom vred popeljal proti Opčinam. obilo je včeraj ođ glavarstva podalo za hrabro delo pri požaru na ,'aO>h. — To so tudi naši vrli gasilci • resnici zaslužili. Včeraj se je ogenj npet oživil in šli so nekateri z briz-r»lno srasit, ker je bila nevarnost, j a še ostale hiše zgorijo Drugi me-ec priredi naše slovensko bralno [ruštvo koncert v korist ubogim Va-^-...m. Naj se sosedni kraji na to ■ ; r-'jo in ne napravljajo ta ca« kakih [rii^ih veselic. Na ta koncert pa le ,ridite v obilnem številu tudi it oko ice, saj se gre za pomoč obilnim re-_?-m. ki so brez strehe, brez obleke n iedi. Imajo zdaj le to, kar jim I bri ljudje pošljejo in reči se mora, [8 so naši Litijani pri tej priliki po-{3£ vozni promet iz Kamnika preko 5n tilca na Štajersko nemogoč, kar e zetovo Kamniku v veliko škodo — Požar. V soboto 15. t. m. ic pogorela cerkovniku Marku Tanku ;-. Sv. M^rku v kočevskem okraju ■$?_ gospodarska poslopja, le hišo so išč^ni s pomf čjo požarne brambe ; S dražice še rešili. Tanko ima ikode 26U0 K. Ogenj so zanetili opet otroci, ki so na kozolcu visečo isje gnezdo zažgali. Ker je bila itreha slamnata, se je mahoma vnela ti nastal je požar. — Zdraviški dom na Hedu. V nedeijo, dne 23. avgusta 0 v zdravniški dvorani -n v parku korist zaklada za zdraviški dom ika veselica in sicer: Popoldne - 4. do 6. bazsr, bufTc-t i. dr.; po 1 Idne cd 6 do 7. ure zabava za 3 - ke; zvečer ob 8 uri predavanje j zdravniškem domu s prijaznim so-i avanjem urdč. M i r e D e v mg. flulija M u h r a. P^tem: slika, ki b vprizore dame in gospodi družbe, [onec: umetalni ogenj iz labrrato-i i gospoda Franca Cuna v j ir&dcu. Odbor. — Čitalnica v Ribnici pri-edi v nedeljo dne 23. avgusta 1903 v lalonu g. Antona Arkota veselico s sle-■eC-iiii vsporedom: 1. Gounod: Arija iz ■pere Faust : „Cvetke ljubljene." Poje Bspica P. Treo s spremljevanjem gla-atvirja. 2. „Bratranec". Burka s petjem k aera dejanju. 3. „Kofetarice~, komi-ien kvintet s spremljevanjem glasovirja, I Jux-pošta. Pros-a zabava in ples. laeetek ob 1/2$- uri- Vstopnina 60 v. la nečlane 1 K. Gostje dobro došli. — Iz Žinov se nam piše: Dne Id. avgusta je bila na severu-zahodu Irijazne Žirovske doline ležeča vas Selo I veliki nevarnosti. Otroci so zanetili teuj v kozolcu posestnika Jos. Oblak a, Kateremu je upepelil ogenj kozolec m na novo popravljeno bišo z malim ■levom. Ogenj pa bi se bil elementarno Bizširil, da niso pravočasno na pomoč ■rihiteli vrli Dobračevski in kmalo na a tudi Žirovski gasilci s tremi briz-Balnicami, ter tako preprečili veliko ■atastrofo. Tu se je zopet pokazalo k-:u velikega pomena so gasilna dru-■va, z dobro izvežbanim moštvom in ■vrstnimi brizgaln cami. Nevarnost je lla velika. Popoldansko solnce je pri-li-kalo z jasnega neba z vso svojo ločjo, in že so se prižigala bližnja s amo krita poslopja, a energični do-račevski gasilci so s Čudovito hitrostjo tdušili vsak plamenček, ter tako ob-irovali dotične posestnike ogromne ode. — Gasilcem, ki se tako zave-ijo svoje dolžnosti kakor dobračevski žirovski gre pač vsa čast in priz-mje! To so Vam pravi antitip „ata užamaža". Precej na prva znamenja ) se je prikazal ogenj, pritekli so iskonia skupaj kot bi bili hipnotizi-ni, in odpeljali kar mogoče hitro "izgalnice na mesto nesreče, točno in no razpoložili cevi uredili brizgalnice brizgali vodo iz oddaljenega potoka okazali so red in potrebno disciplino, sa Čast tem humanitarnim bojevnikom! — Planinska vest. Iz Kranj-;e gore nam je došlo por»,čdo, da kupilo naše delavno »Slovensko aninsko društvo« prostor za stavbo >ve pla inske koče tki gorski terasi med znanimi, do daj jako težko pristopnimi velikani ilijskih alp, Razori in Skrlatico (Suhim plazom) Stavbeni prostor leži nad prijaznim gorenjim Kriškim jezerom. Po potih, ki se napravijo od novega Aljaževega doma v Vratih, iz Kranjske gore čez Veliko Pe ščenioo in Krnico in iz Trente, bode postal pristopen jeden najlepših krajev Julijskih alp, katerega dika so 3 krasna jezera, jednaka »morskim očesom« v Tatri. V obče se odobrava, da je »Slovensko planinsko društvo« tudi kranjskogorskemu po-prorju posvetilo potrebno pozornost; Kranjskogorci pa so s tem, da so svet oddali »Slovenskemu planinskemu društvu«, sebi v čast pokazali, j da poznajo narodni ponos. — Iz Ormoža se nam piše: Tukajšnja moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda priredite v nedeljo 23. t. m. na vrtu gostilne pri »Solncu« veliko poletno veselico, \ katere Čisti donesek je namenjen šolarski kuhinji okol. šole in glavni družbi v Ljubljani. Pomnožen odbor t je jako delaven in skrbi, da bi veselica bila vsestransko zabavna. God bene točke je prevzela polnoštevilna mestna godba iz Varaždina; petje oskrbijo domači in sosedni pevci in pevke. Za zabavo je vsestransko i preskrbljeno. Želeti je ob posebnem namenu vsestranske udeležb« od blizu in daleč. —r— — Invazija z laikimi delavci se vrši dalje na vseh koncih in krajih. Nov izgled imamo v G> rici pri tvrdki Sard čY Lenassi. Ta slučaj pa je tem odijozneji, ker je ta tvrdka po vrhu še norce brila iz domačih delavcev. Priobčila je namreč v »Soči« in v »Primorcu« oglas, da vsprejme 200 delavoev na gradbi železnice od Gorice do Kanala. Odzvalo se je mnogo delavoev iz raznih slovenskih krajev Goriške. Tvrdka pa ni sprejela niti enega! Pošiljali so jih od Ponoija do Pilata: iz G » noe v Kanal, iz Kanala v Plave, a povsodi so se izgovarjali, da ni dela, da-si je bilo v resnici pomanjkanja delavcev! Najbolji dokaz temu je, da so vsprejeli nekaj delavcev iz Icahje, priglasivši se istodobno z za vrnenimi domačimi delavci! Trgati domačim kruh izpred ust, dajatt ga tujcu, a potem še za norca lmttt domačina in ga voditi za nos, da po nepotrebnem trosi čas in denar — t*ko postopanje je nečuveno, je in famno, je brezsrčno. A slovenski delavec naj bi molčal k vsemu temu in trpel v imenu — človekoljubja. Tudi ta slovenski delavec | e človek. Će ni usmiljenja zanj, tudi on ni dolžan usmiljenja. — Društvo inženirjev c. kr« državnih že.eznic. V so boto 15 t m. se je zbralo v Beljaku nad 300 članov tega društva iz vseh pokrajin, da se vdeleže strokovno znanstvenih izletov in slavnosti, katere je glavni odbor priredil za dru štvenike. Izvanredni občni zbor društva se je vršil v hotelu »Pri pošti«. Med drugimi so počastili društvo s svojo navzočnostjo ekscelenoa želez nišfci minister dr. pl. Wittek, sekcij-ski načelnik Wurmb, dvorni svetnik in ravnatelj drž. železnic Proske in deželni predsednik baron Hein. Popoldne so udeleženci izleteli na Osoj-sko jezero, od koder so se povrnili zvečer na slavnostni banket, katerega so se vdeležile najodličnejše osebe. Slavnostni govor je imel inženir Kotne, ki je povdarjal velikanski napredek tehničnih znanosti in končal z napitnico železniškemu ministru dr. Witteku. Le ta je naglašal da si je društvo mženerjev pridobilo veliko zaslugo baš s tem, da je svo jim članom dalo priliko, da si ogledajo monumentalna prodorna dela pri zgradb', železnice preko Karavank, in izrazil nado, da bodo inže-nerji pridobljeno znanje in skušnje vspešno porabili pri svojem nadalj-nem delovanju. Deželni predsednik baron Hein je zagotovi jal, da bode stremljenja državnih inženerjev radostno podpiral in zastavil vse moči, da se bodo naravne sile umno porabile v prospeh koroške dežele. Na to so se prečitale došle brzojavke, ki so se poslale iz vseh delov prostrane države V nedeljo dne 16 t. m je društvo napravilo izlet v Hrušico, da si ogleda in prouči predorna in instalaci|ska dela pri južnem vhodu v karavanski tunel. Pri ogledovanju predora sta vodila vdeiežence inspek tor Oppitz in stavbeni vodja vitez Pischof, ki sta goste opozorila na vse, kar je bilo važnega in zanimivega. Največjo pozornost v predoru je vzbujalo pneumatično vrtanje, koje so vdeleženci natanko proučili. Popoldne so inženerji posetili Vintgar in si ogledali tamkajšnje tvornice na turbine. Drugi del vdeležencev pa ie napravil turo na belopešfca jezera, kjer se je na večer v restavraciji zopet zbralo celo društvo. V ponde-ljek 17. t. m. se je ogledal severni vhod v karavanski predor v Rožni dolini, a Čemer je bil spored v strokovno znanstvenem oziru končan Vdeleženci so imeli pač ugodno pri liko, da so videli marsikaj novega in se poučili o Marsičem važnem in imenitnem, kar bodo z vspaUona lahko porabili v svojem delovanju. Centralnemu odboru pa vsa čast, da je tako izborno rešil svojo prevzeto nalogo! — Is Zagorja. V nedeljo dne 16. t. m. priredili so tukajšni diletantje, pevski klub in orkester pod vodstvom L. Habata tombolo v korist nbožnim šolskim otrokom topliške in zagorske šole. Vkljub nasprotstvu nekaternikom je tombola vsestransko dbbro uspela, ter donesla 70 kron čistega prebitka, za kateri* znesek se bode revnim otrokom nabavila obleka. Akoravno krajna šolska sveta topliške in zagorske šole nista bila zastopana (!) se je vendar nabralo toliko občinstva (katero zna ceniti šolstvo!) da je bila velika Haba-tova dvorana kmalu premajhna, ter so morali gostje zasesti obširen vrt pred dvorano. Pred začetkom tombole zaigral nam je zagorski orkester par Čvrstih koračnic, nakar se je tombola pričela. Z vso pozornostjo je občinstvo sledilo vzdigovanju, kajti tako krasnih dobitkov kakor ta, še ni imela nobena tombola v Zagorju. Po tomboli pa se je razvila ob zvokih zag. orkestra prav neprisiljena in domača zabava ker dokazuje najboljše to, da se je ista raztegnila do poznega jutra. — Sneg s avgustu. Iz Trbiža nam poročajo prijatelji našega lista, da sta dne 20. t. m. Mangart in Dobrač dobila — bele kape. — Izpred deželnega sodišča« Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1) Janez Volčič, hlapec iz Kranja, je v noči od 27. na 28 rožnika v Kranju ob činskega stražnika o priliki aretacije zaradi razgrajanja in kaienja nočnega miru zgrabil za vrat in za roke ter ga je hotel na tla vreči; grozil mu je, da ga že bo, kadar mu bo v roke prišel, predbacival mu je, da ae da v službi s pijačo podkupiti. Volčič pravi, da je bil hudo pijan ter da si v takem stanu ni svest svojega ve denja. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe 2) Marija Ušeničnik, de lavka v Gorićanah, je imela nalog paziti na Kn ti sove otroke, zarad« tega je imela v ba|ti prosto stanovanje. Med tem pa, ko je ona 28. mal travna na polju v bližmi hiše grabila, zanetil je 3letni deček z vžiga lico na tleh v sobi ogenj, kateri se je tako naglo razširil, da je M-trija Ušenićnik, ki je med tem priletela domov, že iz sroreče hiše rešila 8 mesecev staro Knificovo hčerko, na poldrugo leto staro Ančiko je pa pozabila; deklece se je v ognju zadu štlo in zgorelo. Sodišče jo je zaradi malomarnosti, da je pustila otroke brez nadzorstva, na 5 dni strogega zapora obsodilo. 3 ) Franc Zamen, nosestn-ka sin v Š nkovem turnu, je 25. svečana t I. v Veščah brez vsa-cega povoda fanta Franceta Jereba trikrat z nožem sunil. Zimen trdi. da je to storil v pijanosti. Z*radi tega, kakor tudi, ker si je lansko leto v Šinkovem turnu, ko je še tam za hlapca služ l, 4 K vredni žepni nož prilastil, ga je sodišče na 3 mesece težke ječa obsodilo. 4) Fantje iz Jarš, in sicer: L »renc Cedilnik, Andrej, Franc in Martin Pirnat, Silvester K'-šne, Franc Giovanelli in Rudolf Tomažtč, so prišli zvečer pred hišo Franceta Škerjanca v R >-diče, v kateri je Janez Ravnikar odprl novo gostilno in domače fante pogo stil, ker so, kikor je v tem kraju š-or*, obesili na svoje stroške pred hiš » novi vent-c kot gostiiničarsko znamenje. Lorenc Cedilnik je snel izn-td hiše 18 K vredni venec in ga skril, kmalo na to počelo je leteti kameni** in koje v Škerjančevo bjšo; 6 rodi ških fantov je letelo nad JarŠ*ne, da bi jirn v^eli venec, a ti so jih pognali v beg, Janeza Zalokarja so pa ujeli, ga pobili na tla in mu prizadeli 8 poškodb; ležečega sta še Andrej in France Pirnat z nogo su vala. Sodišče je vse zatožene fante obsodilo: Cedilnik je bil obsojen na 6. Andrej, France in Martin Pirnat vsaki na 4 Giovanelli na 3, Kršne na 2 meseca ječe, TomažiČ pa na 3 dni zapora — LopovettfO. Prt cinkarni blizu Teharjev je dne 14. avgusta priletel kamen v brzovlak, ki vozi okoli pol 12 ure ponoči. Kamen je poškodoval neko gospo ter razbil okno. — Nesreča. Posestnika Pre zata sin v Mv>ška|ncih je našel doma steklenico in ker je mislil, da je v n|i žganje, privoščil si ga je eden požirek. Toda spekel se je grozno, ker je bila v steklenioi očetova kislina. Prepeljali so ga v bolnišnico v Ptuj. — Strela je ubila v Stari novivasi pri Ljutomeru l8etno po-sestnikovo hči Frančiško Majoen, ki |e zvonila proti nevihti v kapelici. Drugi deklici, ki je stala v kapelici, se ni nič zgodilo. — Ćegavo je kole? Dne 17. t. m. zvečer prišel je okoli 40 let star mož v gostilno Antona Mušiča v Senožečah in si je dal dobro po- streči Imel je seboj bioikel. Ko je bito treba plačati, je dejal, da nima denarja in je hotel prodati kolo, da bi dobil denar. Ker MušiČ ni hotel bicikla kupiti, jo je skrivaj popihal iz srostilne in ušel pustivši bioikel gostilničarju. Bioikel je sistema Dttr-kopp Diana in je bil najbrže kje ukraden. — Nepoštena dekla. Marija Poljanec iz $mar|ete, občina Gorenja vas, je včeraj svoji gospodinji J »sipini Zupančičevi v Sv. Florijana ulicah štev. 13 pokradla več perila in po begnila iz službe. Policija jo je zve Čer izsledila in prijela. — S topičem streljali so včerai popoludne v mestnem logu 10 — 13letni fantiči. V topiČ so nabasah tudi krogtjice in bi bila ena taka krogljica skoro zadela hlapca Ferd Pezdirja ki se je peljal po cesti v mestni log. — Nezgoda. V plinarni je da nes zjutraj delavcu Antonu Š«rukeljnu padla deska na levo nogo in g* tako poškodovala, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Prijet vojaški begunec. V mestnem logu je prijel vč-raj zve Čer policijski stražnik topniČarja Ka rola Grafa od 7 topničarskega polka, kateri je dna 15 t. m. dezertiral. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 20 Slovencev. Dva fanta, ki sta jo hotela pred izpolnitvijo vojaške dolž nosti popih ti Ž njimi, sta bila na kolodvoru aretovana. — Izgubljene reči. Na poti po Frančiškanskih ulicah, Marijinem trgu in po Prešernovih ulicah do ho tela »pri Mihcu« je bil izgubljen bankovec za 10 K. — Društvena godba priredi v soboto dne 22. t m. ob 8 uri zvečer na vrta g. Hafnerja na Sv. Petra cesti koncert. Vstopnina prosta. * Najnovejše novice. Z a- prt princ. V Hamburga so zaprli princa Mpundo Akva, sina kralja Akve iz Bonalbelo v Kameruuu, ker je ostal v gostilnah dolžan ter je izvršil druge sleparije. Kralj Akva živi s svojo družino v velikem pomanjkanju ter je zaman prosil nemškega cesarja, svojega vrhovnega poglavarja za podporo. — Nesreča v cirkusu. V Szatmaruje med predstavo v cirkusu nekdo prevrnil gorečo petrolejko, vsled česar se je osmim osebam vnela obleka. — Dve deklici sta utonili pri kopanju v reki Ibs v Waidhofenu. — Francoski minister Pelletan se je včeraj poročil z ljudskošolsko učiteljico gdč. Denise. — Učenke so se spuntale v dunajskem samostanu „pri dobrem pastirju^. Posredovat je morala priti policija. — Umrl j e bivši črnogorski finančni minister Matanovič. — Nov avstrijski konzulat. Trgovec Evgen Becker je imenovan honorarnim konzulom v Lou-renco-Marquezu. — Nova senzacija v Humbertovi pravdi. Tereza Hnmbert je zaupno povedala svojemu zagovorniku, da je prava hči maršala Bazaineja, ki je izdal za 100.000.000 mesto M e t z Nemcem. Ta denar je zapustil njej, a se noče izdati za hčer veleizdajalca. — Italijanska ko r up c i j a. Policijski kom. Bar-tucci v Rimu je najel tri delavce, da so šli kot polic, komisarji k nekemu vozniku mu preiskali vso hišo ter odnesli 1000 lir. Pravega komisarja so zaprli. ' Velikanski napredek socialne demokracije v Nemčiji. D » - >cialna demokracija na N 'ioškem **ilno napreduje, so že pokazale z-idnje volitve v nemški drž. zbor. N >k-»*o merilo za velikanski n*prt»d<-*t te stranke pa je tudi razvoj njenega časopisja. Glavno glasilo nemšie socialne demokracije je v Beroitnu i-hajajoči dnevnik »Vor-warts«, ai tiska v 78 500 izvodih. oLeipziger Volkszeitung« izhaja v 30 000 »Hamburger Eoho« pa v 37.400 eksemplarih. Zabavna priloga * V rwartsa« »Neue Wett« ima 278 000 naročnikov, pao ogromno števila. Dnevnik » V o r w a r t sa izkazuje za preteklo leto 72 338 mark, humoristični list »D e r w a h r e Jakob« pa 24.666 mark čistega dobička Strankarska knjigarna je imela v zadnjem letu denarnega prometa 246000 mark in čistega dobička 22 000 mark, katera svota se je porabila v strankarsko organizacijo. Stranka je dovolila iz centralne biaflratne časopisju podpore v celem 31286 mark; od te svote je dobil »Av»nti« v R mu 1000 mark, poljski socialistični list »Naprzod« v Kra kovu pa 1716 mark subvencije. Te suhe številke kažejo dovolj, kakšno velesilo reprezentuje socialistično časopisje v Nemčiji. * Nezgoda ameriškega reporter j a. Urednik nekega new-vorškega Časopisa je naročil enemu svojih poročevalcev, naj priskrbi popis o delovanju ambulančne zdravnice dr. Emilije Daming v slikah. Poročevalec si je najel fotografa ter je šel ž njim v bolnišnico, gospica dr. pa nikakor ni hotela, da bi jo pri njenih opravilih fo- tografirali. Poročevalec se je na to zmenil s svojim fotografom, da bo skočil v vodo, a ko se bo zdravnica % njim trudila, naj fotograf brž fotografira njeno delovanje. Rečeno, storjeno. Ko pa je vestni poročevalec skočil v vodo, pritekel je takoj policaj ter planil za njim. Poročeval se je branil, a policaj mu je pripeljal par krepkih sunkov ter ga brcnil na suho. Res je tudi takoj pridrdral rešilni voz, a v njem ni sedela ženska zdravnica, temuč širo-koplečat zdravnik, ki je močno izpreŠai iz njega nepotrebno vodo ter ga nato izročil stražniku, da ga je odvedel pred policijski urad zaradi poskušenega samomora. Vrhu vsega tega pa ga je še urednik odpustil, češ, da ni poraben v službi. * O novem papežu. Papež Pij X. se težko navaja na svoje novo dostojanstvo. Kot patrijarh je nosi I doma navadno črno haljo ter pri pisanju v njo brisal pero. Črne pege se seveda niso poznale na črnem suknu. Pa tudi sedaj, ko nosi belo haljo, se ne more odvaditi tega. Tako je imel te dni papež na rokavu svoje bele halje Črni madež od črnila ter je rekel obiskovalcem : „Vidite otroci, kako se človek težko navadi na papeževanje.u Papež baje ne vidi rad, ako se mu poljubi nogo, temveč potegne pri obiakn nogo pod haljo ali pa hitro vstane ter pomoli roko v poljub. * V poveličevanje cesarjevega rojstnega dne. »Deutsche Zeitung* je prinesla sledeči pa-trijotični izliv: „18. avgust srečni dan na Rumunskem. Danes, na rojstni dan našega cesarja, ima ramunska vladarska rodbina zaznamovati zelo veseli dogodek. Princezinja prestolonaslednica je povila princa." Zakaj bi se pač morali Avstrijci tako zelo veseliti, ako se na Rumunskem [rodi princ, ni niti najboljšemu patrijotu prav jasno. „Deutsche Zeitung" pač smatra porod romunske princezinje za nekako vezilo avstrijskemu cesarju. * Album zgubljenih stvari. Ker se po francoskih železnicah vozi vedno mnogo tujcev, ki ne razumejo francoskega jezika in zato težko dobijo nazaj zgubljene stvari, ker ne morejo vprašati, sestavile so francoske železniške družbe skupno album zgubljenih predmetov, v katerem se nahajaio fotografije vseh mocročih Btvari. Če pride n pr. kak Anglež v pisarno in ne more povedati, kaj je zgubil, predlože mu dotični album, v katerem lahko najde izgubljenemu predmetu podobno sliko. * Aronova palica. Med svetopisemskimi čudeži, s katerimi je plašil Aron egiptovskega kralja Faraona, je tudi tisti, da je vrgel palico na tla ter je postala kača, potem pa jo zopet pobral kot paiioj. Ta čuiež je že zdavno pojasnjen ter ga kažejo za denar glumači iz Libije. Kača se imenuje Aspis ali Kleopatra. Arabci ji pljunejo v goltanec, jo stisnejo na gotovem mestu na vratu ter jo vržejo na tla. Kača otrpne liki pahca. Oživijo jo zopet s tem, da jo z močjo drgnejo ob repu. Tudi ostali Mojzesovi »čudeži« se dajo naravno raztolmačiti. * Razstresen sodnik. V Mainza je tožil neki delavec nekega posestnika, čigar pes je delavcu raztrgal hlače. Delavec je opisoval slučaj, a šolnik je na videzno vestno poslušal. Delavec je povedal, da ga je pes brez povoda vgriznil. Tedaj pa ga je sodnik prekinil ter od važno vprašal: »S čim pa je pes vgriznil?« Književnost. — ,,Popotnik41 ima v štev. 8 sledečo vsebino: 1. Fr. Hubad: Kranjski pristaši formalnih stopenj in njih kritik. 2. V. BeŽek: O formalnih in didaktiških stopnjah in pa o razvi-jajoče-upodabljajočem pouku 3. D. P.: Nekaj o pouku v oddelkih. 4. V. Pulko: Belouška. 5 Razgled. — Pedagoški paberki 255. — Kronika. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 21. avgusta. Ram unski ministrski predsednik S t u r d z a je prišel sem in je imel včeraj in danes dolge konference z grofom Goluchovskim. Opaža se, da se je prav zadnje dni začela v rumunskih listih velika gonja zoper balkanske Slovane. Praga 21. avgusta Velika graščina kneza Hohenlohea v Po-d^bradn je z vsemi gospodarskimi poslopji pogorela. Krakov 21. avgusta. Pri tukajšnji , Kreditni družbi za trgovino in obrtnost" so zasledili znatno defravdacijo. Policija je zaprla ravnatelja in dva uradnika. Budimpešta 21. avgusta Cesar je danes sprejel v avdijenci grofa Csakyja, grofa Appo- tj y i ja, grofa Andrassvja in grofa Karolvja. Tudi je bil grof Khuen-Hedervary včeraj in danes dolgo pri cesarju. Budimpešta 21. avgusta. V tukajšnjih političnih krogih vzbuja veliko pozornost članek novosadske „Zastave", v katerem je rečeno, da balkanski narodi ne smejo upati na pomoč Rusije, ki je postala orodje Avstrije „Zastava" priporoča z v e z o med Bol garsko, SrbijoinČrnogoro, češ, če te tri države nakrat udarijo na Turčijo, mera ta odnehati. Beligrad 21. avgusta Včeraj je pod predsedstvom kralja Petra imel vojni svet sejo. Z ozi-rom na dejstvo, da zbira Turčija čedalje več vojaštva ob srbski meji, je vojni svet sklenil poskrbeti kar treba za mobilizacijo moravske in zaj-čarske divizije Beligrad 21. avgusta. Listi poročajo, da se začne 29 t. m. splošna revolucija v vseh evropskih vilajetih Turčije. Grški metropolit v Serenu je pobegnil, ker se mu je zagrozilo s smrtjo. Turško vojaštvo je bilo na raznih krajih poraženo. Boligrad 21. avgusta. Blizu Zelenika je bil med Turki in osmimi vstaškimi četami ljut boj. Vstaši so podlegli, izgubili so 35 mož. Petrograd 21. avgusta. Konzula Mandeljstam in Giers nista umorjena, „Novoe VremjaB poroča, da je Mandeljstam srečno prišel v Monastir; Giers se nahaja v Skoplju. London 21. avgusta. Lord Salisbury umira in se vsak čas pričakuje, da izdihne. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Oradni knrzi dunaj. borze^.21. avgusta 1903. 41' c " I s ■t«.' °/ IAalošbeni papirji. 1 Denar »•a0/,, majeva renta ... 100'—I #*2°/o srebrna renta ... 99* a°/0 avstr. kronska renta . ji 100'25 4% » zlata t, . 12090 4°/0 ogrska kronska „ . 97*90! iVo n zlata ». • 119 95t 4% posojilo dežele Kranjske 9975 i1 fmV* posojilo mesta Spljeta i| 100—1 iVt°/0 » Zađra l| 100-— i1/sc/0bos.-herc.žel.pos.11902 101—| 4°/0 češka dež. banka k. o. 99 60 *e/o » » » 2- P- 89 60 IV-0'o zast- Pis.gal. d.hip. b. ! 101 — i1/«*/« peSt. kom. k. o. z 10°/0 pr..... 106 40 /0 zast. pi8. Innerst. hr. j 101*— „ „ ogr. centr. i deželne hranilnice . >; 10050 !*/»•/• zast. pis. ogr. hip. b. i 100 — iVi°/o obJt °Sr- lokalne 2o" lesrciice d. dr. . . . 11 100— I1 a°/0 Ceske ind. banke 100'— IV0 Prior. Trst-Poreč lok. žel. 98 50 IV0 .« dolenjskih železnic || ea-f^o 3% m juž. žel. kup. Vi Vt 304 — IViVo av. poo. za 2el. p. o. 100 60 Srećfee« Srečke od ieta 1854 ... 170 - „ „ 18601/, . . 183- „ „ 1864 ... 246 - tizske ...... 155 25 zemlj. kred. I. emisije 287 — H. „ 277 50 ogrske hip. banko . 261— srbske a fra. 100— 87 — turske . ... 11850 srečke . . 18 95 437 100-20 10010 100-45 12110 as io 120 15 100-75 101 80 10030 100 30 101*70 10740 102 — 101- — 10075 101-— 101 — 99 75 305 — 10120 179 — 185 — 249 50 15725 291 — 281 50 266 50 89 — 11950 1995 441 — 87 — 83 50 7550 55 — 2750 72 — 82 — 476 — Basilika Kreditne Inomoške ■ • • • 83 Krakovske a • • . 80 Ljubljanske „ . . . 72 Avstr. rud. križi. .... 54 OgT. „ „ . . 26 50 Budolfove b ... 68 — SalcburSke . . . 78 — Dunajske kom. » Delnice.*} Južne železnico; . . . 7750 78*50 Državne železnice. . » . 652 50 65350 Avstro-ogrske bančne del. 1586 — 1590* Avstr. kreditne banke . . 64750 64850 Dgrske » m . 714— 716 — 2tVnostenske „ . . 251'50 252 50 Premogokop v Mostu (Brux) 62« 70 630 — Alpinske montan .... 358— 359 — Praske želez, ind. dr. . . 1B30 - 1838 — Etima-Muranvi..... «447*50 44850 Trboveljske prem. družbo . 379 — 38Cr— Avetr. orožno tovr. družbo 355 — 356'— Ce?ke sladkorne družbo . 154— 158*— C. kr. cekin ,..... 1133 11*38 20 franki....... 1904 ;i907 SO marko....... 2347: 2355 Sovereigns ...... 2392 24' Marke........ 1117*35 " 117*55 Laski bankovci..... 95l16 95 35 BuMji........ .2 253 25 254 25 Dolarji........ i 4*841 — *— Žitne cene v Budimpešti. dne 21. avgusta 1903 za oktober . za 50 kg K 733 mm n april 1904 . » 50 „ . 761 Bž M oktober. • n 50 . „ 616 Koruza H oktober. . n 50 „ ■ 610 ti maj 1904 . »» 50 „ „ 5 05 C*VOB ■ oktober. . t« BO . j 5*47 Angeljnovo milo. lamko Jttarzel jsko (belo) milo. (972—40) sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! SE!== Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Rogaški Jempal-vrelec" z vinom je nenavadno krepilen in pospešuje zdravje. • Lekarnarja Julija §«hau-■ii a n n a nol za želoclee je pridobila tekom veC kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo. Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerednostih prebavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in čislana Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu, in nebrojna priznanja dokazujejo, kako priljubljenost si je pridobila Schaumannova sol za želodec. Umrli so h ^ubijani: Dne 19 avgusta: Silvester Oblak, umi-rovlj. paznik, 71 let, Poljanska cesta st. 45, pljučnica. — Jera Peternel, nadarbinka, 66 let, Japljeve ulice Bt. 2, ostarelost. — Marija Lenarčič, višjega finančnega svetnika žena, 38 let. Šolski drevored št. 2, splošna jetika. — Marija Marenko, železn. paznika hči, 9 ines , Opekarska cesta St. 35, božjast. — Frida Fuchs, rač. podčastnika hči, 1 mes, Metelkove ulice 6t. 2, božjast. V deželni bolnici: Dne 16. avgusta: Josip Kordiš, mizar, 53 let, je bil umiraioč pripeljan. Dne 17. avgusta: Katarina Žitnik, gostija, 62 let, ostarelost. Dne 18. avgusta: Jakob Kosem, lajnar, 37 let, jetika. Meteorologično poročilo. 20 9. zv. 21. 7. zj. 7268 737 6 i 2. pop.i 736 6 14*8 i al. zahod 11 6 si- svzhod! 24 0 ar jzahodj jasne megla jasno Srednja včerajšnja temperatura 160°, normaie: 18*4°. Mokrina v 24 urah: 0"0 mm. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam pretužno vest, da je umrla ljubljena teta, gospa Ivana Prinčič roj. Černe včeraj ob */48. uri zvečer po dolgotrajni mučni bolezni v 66. letu svoje starosti, previđena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb bo 22. t. m. ob Va**. uri popoldne iz hiše žalosti Zaloška cesta štev. 6. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, 27. t m, ob Va8 uri v župni cerkvi sv. Petra. Drago pokojnico priporočam v blag spomin in molitev. Ljub] a n a, 21. avgusta 1903. Helena Bavdek (2155) netjaklnja. Posebni parto se ne izdajo. Zahvala. Globoko gaujeni po mnogih dokazih sočutja med boleznijo in ob smrti naše preljubljene soproga, oziroma matere gospe Uršule Peternel vdove Praznik, roj. Jelene trgovke si štejemo v dolžnost zahvaliti se vsem sorodnikom in znancem, bi. rodbinam Podbojevi na Adamovem, Doganocovi in Rothovi v Velikih Laščah, slav. uradništvu, pevskemu zboru, darovalcem tako krasnih vencev in sp^h vsem, ki so spremili pokojnico k večnemu počitku. Nespremenjeno. lani 14 o lt a IJ naznanja s tem v svojem kakor tudi v imenu svojega sina Antona vsem sorodnikom in sočutnim prijatejjem žalostno vest, da je v Gospodu zaspal njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod Matija Kokalj c. kr. poštni kontrolor v sredo, dne 19. avgusta 1903 ob V25- uri popoldan po dolgem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 54 let. Zemeljski ostanki dragega preminulega se bodo prenesli danes, dne 21. t. m. točno ob 3. uri iz hiše žalosti: III. Kegelstrasse 7 v župno cerkev sv. Otmarja pod \Veis-garbern, tukaj svečano blagoslovili in nato prepeljali v Kranj in po zopetnem blagoslovljenju na tamošnjem pokopališču v družinski grob k počitku položili. Sv. maše posmrtnice brale se bodo v več cerkvah. (2149) Dunaj, 19. avpusta 1903. Velike gusta 1903. Lašče, dne 19. av-(2154) Žalujoči ostali. Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski Janglefoot". En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (11—189) Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. Priznanje ilirskim testeninam iz krogov veleposestva! Gospodoma Žnideršič & Valenčič — II. Bistrica. Z Vašimi testeninami sem popolnoma zadovoljna, ker so res najizvrstnejše od vseh, kar sem jih poskusila. Tolsti vrh <Št. Jernej), Dolenjsko, I2.januvarja I902 Marija Rudež graščak Zahvala. Ker sem prostovoljno opustila svojo obrt, se zahvaljujem častitim damam za mi 29 let naklonjeno zaupanje. (2151) Julija Leopold-Mikesch Jelove storže kupuje proti takojšnjemu plačilu Bela Farago luščilnica za jelovo seme Zala Egerszeg f2io9-2 (Ogrsko). I 66 e se (2147—1 opravljena soba s prostim vhodom za 5—6 tednov, naj rajše v predmestju. — Ponudbe pot „%t. 2IU na upravništvo „Slov. Nar.- H BHHHHB V nedeljo, 23. avgusta 1.1 ob 2. uri popoldne prodala ae bode iz proste roke po nizki ceni liiša i BJ v Zgornji Šiški štev. 89 z vrtom in skladiščem. Hiša ima 4 sobe in 3 kuhinje Kupci se prijazno vabijo. .2788-29i Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. X »Traci veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz LJubljane juž. kol. Pra^a čoz Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausac Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amatetten. — Ob 5. uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 e zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, če Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Klein-Reifling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L;psko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 rr dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ok 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeato Monakovo. Ljubno, Čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastem, Zeil ob jezeru, Inomost, Br» gene, Curin, Genevo, ParLs. čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.\ Lipsko, i Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensf- . Inomost, Monakovo. -Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočere Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1 oi t> m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljucija.*: ju2. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni viak z Dunaja čez Amstetten, "hlc nakovo. Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni viak iz Trbiža. — Ob 11. tiri 16 m dopoldne osobni vl^k z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozovi I in 11 razr.;, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Par;; Genevo, Curin, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celo/ec, Št. Mohor Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala Beljaki Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta, čez iv Reifling iz Steyr, Linca, Budjovic, Pizna, Marijinih varov, H~ba, Francovih varov, Praj. Lipskega. — Ob 8. uri 6S m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praz nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. aeptembra ob nedeijah in praznikih. — Proga n Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob rt. uri 44 m z; z Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoidne iz Straže, Toplic, Novega meat.3 Kočevja m ob 8. uri 36 m zvečer istotakc. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Sanr.^ Mešani vlaki: Ob 7. uri 2b m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in . 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Izubijano drž. koi. L Eamnika- Mefeam viafci : Ob b. un 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludu^ od ti. uri iu D in ob 9- uri 55 m zvečer samo ob nodeljan in praznikih. (171 Ui Št 28.816. Razglas« (2132-2 V smislu §. 6 zakona z dne 23. maja h1873. 1.^ (št. 121 drž. zak.) se daje na znanje, da bo razgrnjen ^ prvotni imenik porotnikov^ za; 1. 1903 od četrtka 20. dne avgusta do petka 28. dne avgusta 1903 v pisarni magistratnega tajnika na Mestnem trgu št.Jj27, II. nadstropje soba št. 5, na vpogled, kjer ga v omenjenem času med uradnimi uram vsakdo lahko pregleda in naznani proti njegovi sestavi svoj ugovor. Porotniškega posla so po §. 4. omenjenega zakona oproščeni: 1. tisti, ki so že prestopili 60. Uto svoje dobe, za vedno; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zbore vanja; 3. osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnost za ta čas, ki so poklicane k vojaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdrav niki in ranooelniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti za sledeče leto; 5. vsak, kdor je preje temu poklicu v enem porotniškem razdobju kot glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnj koledarskega leta. IVI ustni magistrat xr lajubljani dne 17. avgusta 1903. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt t z zmanjsujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividende. -^r zaje m x*l sl za^aroT7al*aa bauka "vr 3P rag-1. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vseskozi slovanfiko - narodno upravo. (26;—95) Vb« pojaanll« daje: Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne J in občnokoristne namene. r izdajatelj is odgovorni irodnik: Dr. Ivan T »vi ar Laitnina in tiak .Narodne tiskarno". 63