H a j večji slovenski dnevnik Iv Združenih državah | . VeUa za vse leto ... $6.00 H Za pol leta.....$3.00 n Za New York celo leto . $7.00 | ! Za inozemstvo celo leto $7.00 i j II II II M ■ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. r~--— H The largest Slovenian Daily in i I the United States. q Issued every day except Sundays c I and legal Holidays. 75,000 Readers. 1_ ______J <"BLErON: COBTULNDT 2876._Entered as Seoond Class Mattsr, September 21, 1908, at tks Port Offioi aj New York. H Y.t under tin Art of Oangr— of March 3, 1879__TELEFON: PORTLAND? 2?"6 NO. 306. — ŽTEV. 306, NEW YORK, TUESDAY, PECE MBBB 30, 1924. — TOREK, 30. DECEMBRA 1924. VOLUME XXXII -- LETNIK XXXJLJ VELIKANSKO RAZBURJENJE V NEMCIJll Vse stranke soglašajo v zahtevi, da se zavrne zahteve zaveznikov- — Angleži skušajo najti rešitev trnjevega vprašanja. — Ebert v škripcih. — Stališče Luden-dorffa in Rupperta. — Bavarski kronprinc in gene-i ral Ludendorff se bosta kmalu pobotala. _ i i Berlin, Nomeija, 20. decembra. — Listi vseh mogo-1 r\h strank zrcalijo razburjenje, ki se je polastilo vseli slo-' jt*v prebivalstva vspri<'o nameravanega kršenja mirovnih pogojev, katero so vprizorili zavezniki. I Znani urednik Berliner Tageblatta, Wolff, izjavlja, «i?i .i<> naravnost nezaslišano, da so zavezniki, meninič, te-binir izjavili, da ne bodo opustili zasedenja Kolina. Najmanjše. kar bi mogli storiti, bi bilo povabiti Nemčijo, naj se udeleži tozadevnih razprav. Wolff je nadalje mnenja«, da ni francoski ministrski predsednik Ilerriot4'ohromel le telesno", temveč tudi du-' >evno. ker je postal žrtev argumentov maršala Foeha. -Meč najhujših francoskih imperijalistov mu služi kot o-, pora. ! Taaxblatt in Yorwaerts pa sta mnenja, da je treba n; prtiti vso krivdo nemškemu ministru za zunanje zadeve. Stresemannu. Če bi ta ne ljubimko val z nemški-nv nacijonalci ter se postavil izključno le na trdno republikansko stališče, bi zavezniki čisto drugače postopali z vprašanjem izp-azncnja. V takem slučaju bi ne mogli imeti pod nobenim pogojem vzroka bati se nemških mo-narliistov, in izveden bi bil tudi Dawesov načrt, katerega so sedaj vi uli med staro šaro. j Iz Londona je prišlo poročilo, da so merodajni krogi zelo vznemirjeni vspričo poročil o enotnem odporu proti sklepu zaveznikov, da ne bodo izpraznili kolinskega ozemlja dne .10. januarja, kot določa versaillska mirovna pogodba. (»lasi se. df? se bo skušalo sedaj najti in uveljaviti sporazum, ki bo zadovoljil vse prizadete stranke. Berlin, Nemčija, 29. decembra. — Prva naloga Nemčije v novem lelu je najti novo vlado. Dežela nima že tri tedne nobene redne uprave. Predsednik Ebert bo dne januarja poiskal moža, ki bo lahko stvoril nov kabinet. Dosedaj ni bilo mogoče najti primernega moža Vsa znamenja kažejo, da se je Ebeiit* naveličal večnih parlamentarnih spopadov med strankami, ki'ovirajo do-b*čakonsno delo katerekoli vlade in razventega se boji tudi ojačenja monarhističnega duha, katero je bilo opaziti v zadnjem času. Predsednik Ebert je že namignil, da bo treba izpre-meniti sedanji parlamentarni sistem, ki dovoljujejo obstoj nebroj strank, ki se bore med seboj ter ovirajo koristno delo. V slučaju, da si bo izbral Ebert neodvisnega moža ki je demokrat in republikanec iz principa, mu bo najbrž poveril sestavo kabineta z naročilom, naj pusti na strani vse strankarske pomisleke in naj ne vpraša za svet nobene stranke. Dr, Otlo Gessler, državni obrambni minister, ki je demokrat po prepričanju, bo najbrž določen, da sestavi novo ministrstvo. V slučaju, da bi ne hotel dati nemški državni zbor njegovemu parlamentu zaupnice, bi ostala Nemčija dolgo brez parlamenta, ker bi predsednik takoj razpustil državni zbor. Bavarski kronprinc T? upper t in general Ludendorff se bosta kmalu pobotala. Nesporazum med obema voditeljema monarhističnejra gibanja v Nemčiji se je pojavil tekom revolucije leta 1923. Iž političnih razlogov pa se bosta oba voditelja sedaj pobotala. Pariz, Francija. 29. decembra. — Nemški kemiki s opičje žleze v človeško telo. i -- *"" ~ ~ . 600 premogabjev se je vrnilo na delo. 1 Scranton, Pa., 29. decembra. — ^ Izmed 1300 premogarjev, ki štraj-e kajo pri Pennsylvania Coal Company se jTih je danes vrnilo šest-1 sto na delo. V rov so Sli v sprem-p fstvu šeirifov I'm oboroženih stražnikov. McCOY SPOZNAN KRIVIM UBOJA. Loc Angeles, Cal., 29. dec. — Por ruta je po dolgotrajnem posvetovali ju s?poznala bivšega gledališkega igralca McCoya krivim uboja. Obtožen je bil, da je dne 12. avgusta usmrtil svojo ljubico Mrs. Thereso Mors. V tem slučaju bo določena 'kazen od enega do desetih let. Porotniki so se posvetovali 78 ur. DELAVSKI TAJNIK HVALI NAfiE PRISELJENIŠKE POSTAVE. VSeoraj je dospel iz Južne Amerike ctelavSki tajnik James T. Davis, ki je študiral tam delavske razmere. Rekel je, da so naše priseljeni- ške postave dosti boljše kot so pa oo raznih južnoameriških republikah. Ko so ga vprašali, če bo resi-gniral. je odvrnil, da na to sploh še ni mislil. NOVA BOLEZEN ŠIRI TER0B NA PERZIJSKO-AFGANSKI MEJI. London, Anglija. 29. decembra Več kot dvajset ljudi je umrl< vsled nove skrivnostne bolezni, k je izbruhnila na perzijsko-afgani stamki mapi, — soglasno s poro čilom Central News i iz Alahabada Prebivalstvo okraja je prevze teror in krajmui zdramiiki ne mo rejo diagnozi rati bolezni. Žrtve ti bolezni krvave iz ust, nosa in oč •ter postanejo poptoibvoma mene 1 teku par tir. SAMOMOR ROJAKA ! MATIJA PETERNEL-A —! i v Chisholm, Minn, se je obesil ro- ] jak Matija Peternel ter zapn-i stil ženo in štiri nedorasle otroke. — Vzrok samomora so baje; družinske razmere.^ _j Po listu ''The Lhilnth Herald'?j posnemamo: j • Dne 26. decembra) so se igiraili otroci v bližini hiše št v. 311 "WV. Dirch Street. Ohilvhoin. Jlinm.. in < našli v drvarnici obeienega Matt.! Petemela. ObvestaW st> policijo, ki « je dognala, da je bil Peternel že več ur mrtev. j- Peternel se je obesil tako, da je'" vrgel vrv preko močnega trama ■ pod stropom drvarnice, stopil na lesen zaboj ter vtaikn.il vrat v zanj-ko, nakar je z nogo zaboj izpod-bil. Zadnjfič so ga -videli živega na božični večer. Splošno prevladuje mnenje, da si je vzei življenje za-«tran dstnižanskih raizmer. Bil je ■ član S. II. Z. ter društva št. 110 1 S. N. P. J. iZapušča ženo in štiri otroke, katerih najstarejši je star deset let. NOVA BOLEZEN V DVANAJSTIH DRŽAVAH. Washington, D. C., 29. dec. — Boj med znanostjo in naravo, med življenjem in smrtjo, je prišel na dan na grafi Čem način na predvečer sestanka American Association for the advancement of Science in sicer potom obvestila, da je izbruhnila nova nsiodepobia bolezen, ki že divja v dvanajstih državah. Nova bolezen, katero imenujejo turalaemua aili "zajčja mrzlica" ;e prva nalezljiva bolezen, ki se je loitfila človeštva v zadnjih petdesetih letih. Ta bolezen se je po javila v California, Utahu, Wyoming. Idaho, Nort Carolina. Tennessee, Montana, New IVIexico in Vdrginiji. Tekom preteklih par mesecev se je razširila na zadnje tri države. Zdiravnikd, ki tskušajo dognati •zvor in postanek bolezni, pravijo, da je naleizeJl vsak posamezni ^draAinik mrzlico, da pa mi dosti smrtnih slučaje^'. Dr. Francis, uslužbenec United States Public Health Service, je izj-arvil, da se do\»i bolezen A*sled zavživanja kuhanih kuncev ali vsled »pikov komarjev ala inficira-nih mrčeisi. MOKROTA ZA DIPLOMATE. Boston, Mass., 29. decembra. — Parnih 1' Scytliiam' \ iki je prišel semkaj iz Evrope, je imel na krovu tovor opojnih pijač, namenjenih za poslaništva Francije, Anglije. Italije, Argentine, Belgije in Španske za Silvestrov ve'eer. Dragoceno blago bo poslano v Washington. Med tovorom je 14 zabojev šampanjca, šest zabojev Port-vina, 21 zabojev brinovca. 44 za.bo.jev na\ adnega žganja, 23 zabojev različnih vin in še več drugih dobrot. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. . Kdor ga hoče imeti, naj ga talcoj naroči, 'ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. - 8LOVKNIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., K. T. C. BENITO MUSSOLINI IN ! FASISTOVSKI UREDNIKI ■ i Italijanski ministrski predsednik je pozval k sebi nad sto urednikov fašistovskih listov ter je imel dolgo pridigo, v kateri je pral svojo politiko. Rim, Itailija, 29. decembra. ~ Danes se je vršil tukaj sestanek fašistoveslkih urednikov. Navzočah ; je bilo n«ad sto urednikov ter dosti senatorjev an poslancev. Poglavitno besedo je imel seve-da minis.trs.ki predsednik Benito 1 Mussolini. Izjavil je, da bo nova volilna volilna reforma omogočila faši- -stom nadadjno zmago in da je tre- . ba predlogo glede te reforme na vsaJc način sprejeti. Fašistsniim največjim neodvisnim napravam v Gonnellsville okraju je postalo nemogoče vzdržati nizko mezdno lestvico iz leta 19.17, in po posvetovanjih z uslužbenci je bilo sklenjeno, da se zopet uveljavi lestvico, ki je bila pra-vomočna dne l! septembra, leta 1920. Pričakovati je, da se bo stem tudi izboljšalo stališče linijskih premoga rjo v v pittsburškem okraju in da bodo izboljšane v doslednem Času tudi plače v neunijskih premogarskih poljih West Virginije. Neodvisni lastniki premogovnikov v Gonnellsville o-kraju so skrčili plače svojih uslužbencev maja iti junija meseca tekočega leta na lestvico, ki je bila v veljavi novembra meseca leta 1917. Skrčenje je znašalo trideset do tri in trideset odstotkov. jšnja mezdna lestvica, znana kot Frick lestvica, je bila uveljavljena avgusta meseca leta 1922, da se prilagodi mezde v neunijskih rovih z onimi v linijskih ter prepreči vstop neunijskih delavcev v premogarsko unijo. Sedaj uveljavljeno povišanje znači naslednje. Plača za drivers in pit helpers je povečana od $5.0" g na $7.55 na dan. * Premogarske družbe, ki ^o privolile v povišanje, so Orient ^oal and Goko Go., Ilecla Goal and Goke Co., Frick Goal & Coke Co. in druge naprave. Zopetno uveljavljenje plač neunijskih premogarjev v tem okraju znači, da bo treba zvišati plače v vseh neunijskih premogovnikih, ker bi se drugače neunijski premo-garji pridružili organizaciji. Wilkesbarre, Pa., 29. decembra. — Komitej za pritožbe prvega distrikta ITnited Mine Workers je sklenil ]>reložiti na poznejši čas stavko 60,000 premogarjev. Naprosil je krajevne unije ter okrajne uradnike, naj skličejo takoj posebno konvencijo, ki bo uvedla takoj . preiskavo tukajšnili drazmer. ki so dove die do izprtja i 11,0000 premogarjev Pennsylvania Coal Co. in do izklju-- Čitve teh delavcev iz premogarske unije. Delegati so pokazali, da so pripravljeni sklicati svojo lastno konferenco, svojo lastno konvencijo, če bi se ; zavrnilo njih zahteve. Neki član komiteja, George Molosk, je vzbudil sen ~ zacijo, ko je izjavil, da jih je distriktni predsednik sam j najprvo pozval, naj proglase stavko. t Storil je to baje v treli slučajih ter zagotovil Ijn-. dem svojo pomoč. David Fowler, neki organizator, je svaril navzoče i pred vsakim stavkarskim gibanjem, ker bi to lahko ško-I dovalo premogarjem v West Virginl.fi, kjer se vrši od-r ločilni boj za premogarsko organizacijo. Državna milica in težko oboroženi šerifi so bili poslani včeraj iz Scrantona v Throup, v kojega bližini se nahajajo rovi s stavkajočimi delavci. Ta oborožena sila J ima seveda namen pomagati premogarskim baronom, ki na vse mogoče načine prizadevajo zlomiti stavko več kot enajst tisoč premogarjev. Dosedaj pa ni prišlo med stavkarji in zastopniki , "postave" še do nikakih konfliktov. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: jugoslavija: 1000 Din. — $16.10 2000 Din. — $32.00 5000 Din. — $79.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tiaoi dinarjev rsčnname posebej Iff centov za poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni tefcoral and". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. 200 lir ..........$ 9.60 500 lir..........$23.00 300 lir .......... $14.10 1000 lir..........$45.00 Pri naročilih, ki znašajo maig kot 2M lir rafcmamo posebej pe 18 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za pošiljatve, ti presegajo rETTISOČ DINARJEV ali pa D VATI S OČ LIR dovoljnjenio po mogočnosti 6e poseben popust, frednsst Dinarje« in Liram sedaj ni stalna, meaja m n^iai In mp» Uma«; is tega razloga nam al isgsle podati —tnnfae eene vaapra '•šnnamo pe ceni tistega dne, ke na pride psslsni decar t reke. POSUjJATVE PO BKZOOAYNBM PISMU IZVRŠUJEMO » ^ajkbajšem Času teb računamo za stroške n.* Denar nam Je peslatt najbolje pe DoowsOe Festal Meney Order aH pe New York Bank Draft. FRANK SAESEB STATE BANE __ 82 Cortlandt Street, Haw York, N. Y Telephone ! Oortlaadt «MT. j" G LAS NARODA" I i H4VW M|LV| NMI AIM PubllahM •> W rial ■ Pmbliihing Oonn (A Corporation) 'HAWK lAMiH Pr—!<■■>__L>il« MNIBIB, TUMuro Plooo o« SualnoM o« t ho Cor»orat1oa and A«rmn of Afeon Offlooroi *m Cortlow« troot, ■orougti o* Manhattan. Wow Varfc M», N. V. • • L A a NARODA" _(Vol— o* the PooptO)_ _oomoO Bhii Dar Kxcopt >undiy and WrtMay._ ca -m m— «olJa do* aa Amorlko .Zrn Now York aa oalo lan In Rtjarii .......... ia.0* I Za pol lota —....................W.»0 ca 00» lota . ...........KJO Zi Inozamutvo aa aalo Mi ITJt fo Mm 1«*, ... ti .M1 Za pol lota « » • WW »ubocrlptlon Yearly Advertisement on Agreement _____ _» ** N»r»<«- lahaja v«akt dan Irvzemil nedl) »rouniaoo_ •*»:• «rea po«ala» 1» toebnoatf ao na piiobčnjejo. Donar naj aa kltfOTOll »o-Montr Orter Pri iprtmcmbl kraje naročnikov, proalmo, da aa aaa »rejiaji »irallKe nuna ni da hitreje najdejo naalomllea_ "•LAt NARODA" wwl, Borough of Manhattan, a* a "Molom Cortland* tST• QLAS NARODA. 30. DEC. 19Ž4 ZANIMIVI iN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.) DAVKI, KI JIH STRIC SAM IZTERJA. Človek si navadno pod "federalnim davkom" predstavlja "dohodninski davek" in misli, da je eno in drugo ista stvar. To pa ni res, kajti "income tax" je le'eden izmed raznih federainih davkov. To napačno tolmačenje zlasti meti novodošleci v Ameriki se pa daje ; razlagati iz dejstva, da priseljen ci, ki so v pretežni večini mezdni-ki ali mali trgovci, so razun dohu-darine le malo direktno prizadeti po federalnih davkih. Treba prelistati federalni davčni zakon, takozvani Revenue Act od leta 1924. pa se bo našlo, da po le odstotkov na zneske čez -4^8000. .Toliko znaša dohodninski davek za letos, ki ga bo trelm plačati do prihodnjega 15. marca. 1 "Surtax'" pa je dodaten davek. | ki se nalaga po gotovi postopni ilestviei na vse dohodke čez 10 ti-'-.o-č dolarjev na leto. Ta dodatni i davek znaša 1 odst. na dohodke med $10.000 in $14.000. 2 odst. 'mod $14.000 in $16.000. itd. Na dohodke čez $500.000 znaša surtax 40 odstotkov. Kadar kdo umre (Amerikanec I al i inozemee, tukaj stanujoč a("i ne) in zapusti komu drugemu lastnino. nahajajočo se v tej deželi, [tedaj vlada ^Združenih držav iz-tirja davek na dedščino, takozvani "Estate Tax". Ta davek znaša gotov odstotek čiste vrednosti zapn ščine. Čim večja je vrednost za puščine, tem višji je odstotek. Ta znaša 1 odst. na vse zneske. ki ne pre »ga jo $50,000, 2 odst. do 100 tisoč dolarjev, itd. Največji od-stoteik je 40 odst.; ako zapuščina znaša deset milijonov ali več. Drug davek, ki je bistveno sli-čen zapuščinskemu davku in ima tudi isti davčni odstotek, je davek na darila (gift tax). Ta davek se nalaga, ako se lastnina prenese na drugega potom daritve. .Neki minimum pa je davka prost. Neti federaflni davek, ki je povzročil precej zmešnjave, zlasti INDUSTRIALS MIR _ 1 1 Klasično primero neizmernih uspehov, katere si je priborilo organizirano delavstvo Združenih držav, nam nudi Indianapolis v državi Indiana. > V Indianapolisn so glavni stani eele vrste strokovnih organizacij- . | Inrfiauapoliskn skupina predstavlja najmočnejšo skupino v American Federation of Labor, ker je več kot enkrat zmagala na konvencijah nad strojem, katerega je zgradil Gompers. 1 i Z izvolitvijo prejšnjega zakladničarja in tajnika pre mogarske zveze, (»reena, si je priborila indiana.poliška skupina glavno in najbolj merodajno stališče v American JPederatiou of Labor. | V t eni mestu koncentriranega biznesa je organizi-rano delavstvo brez dvoma velika sila. % Tako vsaj se glasi v splošnem. \ Kdor pa vrjame to, pozna slabo ameriško strokov-no delavsko gibanje. I Nekoč je bil čas, ko so imeli organizirani delavci v Indianapolisu tehtno besedo pri' ureditvi delavskih o dno šaje v s podjetniki. i A' poliiienem ozirn pa so predstavljali vedno nepoznano in nevpoštevano količino. Strokovno ie bilo pred dvemi desetletji organiziranih devetdeset odstotkov delavcev. Niso bili le organizirani temveč tudi pripravljeni na boj in spustili so se več kot enkrat v bilko s podjetniki. Sedaj pa so se razmere popolnoma izpremenile. Predstavljajo namreč ravno nasprotno stran položaja kot je bil p ved dvajsetimi leti. Takrat je bilo zaposlenih devetdeset odstotkov delavcev pod linijskimi pogoji, danes pa jih je komaj deset odstotkov v linijskih o-bratili. Indianapolis je postal "open shop ', v katerem lahko dobi dela vsak neorganizirani. Organizirano delavci so nezaželeni v večini podjetij. Zveza podjetnikov diktira delavske pogoje v Indi-anapolisu. kot v Minneapolisu. San Franeiseu in drugih mestih, ki so priča izginule slave delavskega gibanja. Indianapolis, glavni stan ameriškega fstrokovnega pbanja. prekata celo zloglasna "open shop" mesta San Francisco in Minneapolis. Indianapolis ima postavo proti stavkarskim piketom, katero je uveljavila občinska uprava na zahtevo delodajalcev. Kljub temu pa je rečeno, da vladajo v mestu 4e je / eno besedo postavilo na stališče podjetnikov ter izjavilo, da je vzdržanje reda izključno le občinska zadeva. I Orgamzaeije se sedaj lahko pritožijo pri najvišjem sodišču Združenih držav. Ob istem času pa >e morajo odpovedati svoji pra-. vici do stavk. Odločitve proti podjetnikom so bele vrane med odločitvami nnjvi-jega sodišča. Ostalo bo tako, kot je bilo dosedaj, dokler se delavci ne dvignejo ter uveljavijo svojih pravic, do katerih so ppravieeni po vseh božjih in človeških postavah. / Glavobol je Zginil. Čltajt* ka.1 plSe fi. G. Mmn, TVooster. O.: — "Veliko holje 51» počutim odkar Jemljem Nufja-Tone. Glava me nI vef bolela nad Sent tednov. Predno pa sem jerrsal Xupa-Tune me je bolela redno; vsak dan. Zdravnik je rekel, da imam ir!&vobol ru'JI slabih živcev. ! 1 Nafti '"itflt-Iji se bodo Oudili, kako hi-, tro Nujt-Tonc pomaga v takih slučajih. Ista povefa moč in krepkost, f iačl ^i^ce, kri in telo, daje oživljajoč spanec, stimulira jetra In uravna na nrij«. ♦en način felodec in črevesje. Nuga-Tone Je Jamčvna, da vas zadovolji a^i pa denar na saj. Jamstvo na steklenici. Nugs-Tone priporočajo, Jamčijo In prodajajo val Ukamajjl. all^pa poSlJIt* fl.OO narav-»cHrt na National Laboratory, 104« B. WabMb Ave-. CWcaao, U. —/.dr*t. BOLJŠEVTKI BODO PREVZELI WRANOLOVO BRODOVJE. Tunis, f>e\-erna Amer&a, 28. decembra. — Admiral Krilloff, načelnik fx».sebtaiega sovjetskega odposlanstva. je dospel s francoskim mornariškim poročnikom Arzurom v Bizerto. Tam bo prevzel brodov-je. s Ikaterrm je pro t. rb ol jš evi Sk i poveljnik general Wranged, pa-begnil iz Črnega morja. Sovjetska Rusija bo prtfvzela ladje kakor-hitro bodo popravljene. vsled precejšnje nejasno-rti zakonskega besedila, je pristojbina na vstopnine in prispevke (tax on admissions and dues). Zakon znaša čez 50 centov, -treba plačati takso ud 1 centa za vsakih 10 centov. Kaj je pravzaprav "zabavišče" (place of amusement), ni še ved-' no prav jasno, vzlic natančnim lavodilom davčnega urada. Davek na vstopnine tr<'ba plačati ned drugim za gledališča, kinc-jaatografe. cirkuse in o vstopnine. katerih čisti dobiček je namenjen izključno v korist vervkim. prosvetnim ali dobrodelnim zavodom in organizacijam, ki služijo altruistični svrhi. Naša društva plačujejo dostikrat davek na vstopnine, dasi je čisti dobiček namenjen za kako dobrodelno svr-ho. Mnogi ne vedo. da so v takem slučaju oproščeni od tega davkla-čati tega davka. Užitnine (exice taxes) so večinoma davek, ki ga iztirja država ali občina. Ali tudi federalna vlada nalaga nekatere užitnine. Med obdačettiimi podjetji naj omenjamo tovarnarje in uvoznike tobačnih produktov, avtomobile in motorna kolesa, fotograf ione aparate in pritikline. strelno orožje, narkotične snovi, kipe in stike (razun ako jih proda umetnik sam), dragulje in enake reči. Pristojbina je različna (od 2 odst. za avtomobilske pritikline. <*> 10 odst. za strelno orožje >. Dodatno k tem bolj direktnim užitninann se iztirjajo nekateri n^ posredni, posebni davki od vseh korporacij, ki poslujejo v tej deželi. Davek znaša £1 za vsakih £1000 delniške glavnice, odbivši neki oproščeni minimum. Tipičen federalni davek, ki je j ako star. je kolkovina (stamp tax), ki se nalaga na zadolžnict (bonds), deliiiiee, pogodbe glede prenosa lastciine (deed), vozne ilistkc (na pr. na parobrodne voz-| ne listke za Evropo), zavarovalne police, igralne karte in na ra>.-j ne dokumente. j Pregled federalnih davkov nn I bi bil popolen, ako ne rečemo pai besed o takozvani h poklicnih ali pravzaprav obrtnih, pristojbina! (cccupaticnal taxes). Tal«- prist o.; 1'iue iztirja večinoma država ali občina oziroma county, ali nekaj malo jih nalaga, tudi federalna 'j vlada. Izmed teh federailnih davkov fii a j omenimo obrtno pristojbino. ki jo morajo plačati nekateri mešetarji (brokers) — najin reč borzni sensali. zastavljalnice. brodili mešetarri in carinski sen J šali. lastniki keglišč, biljardnie j strelšč. jahalnic. najem ail c i vozov j jivovarfnarjih. de^tilatorji in trgovci alkoholnih pijač. Davek je letna pristojbina, ki znaša od keglišč do £1000 za trgovce alkoholnih pija»". Kašelj oslabuje sistem in je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč Severa's Cough Balsam. Teši razdraženje, odpravi pič-lost sluzov, olajša kašelj in može preprečiti dosti resnih bolezni. Csna ZZ :r. CO czr.tov. VprciajLa vsScga Zckemara. = Peter Zgaga Začetkom februarja bodo v Jugoslaviji splošne volitve. Vsaka stranka bo volila svoje kandidate, za poglavarja bo pa | Pašfč izvoljen. Kajti tako je bilo iiai bo. Jugoslavije si nihče ne moro predstavljati brez Pašiča kot si ni mogel milice predstavljati kajzer-; j a brez navitih muŠtac. * Nestrpno čakam listov iz starčka kraja in v njih podrobnosti! 0 aretaciji hrvatskega rabukarja! iiadiča. Če je Jugoslavija res prosta in svobodna država, ni prav, da je i tlal Pašič Radiča aretirati. Kljmb temu so pa Ju gosi o v a-! . ni d osni bolj kulturni kot so naši j sesedje Italijani in njihov capo Mussolini. j Pašič je toliko gentlemanski, da, da s\ojega političnega nasprotni-1 kil zapreti. Musoiini ga pa da umoriti. Matteotijev slučaj nam je to dokazal. i ! Nekateri ljudje najrajši poslušajo bučainje morja, grome in treske. šum viharja in divjanje zemeljskih elementov. ( So pa tudi drugačni ljudje, ki najrajši poslušajo slavčevo petje, šel est drevja v tihi spomladanski I noči ter komaj sl-išen vetriček. ki narahlo pripogiblje glavice evetli-cam. So pa tudi drugi ljudje, ki naj-poslušajo tiho ijubavuo pesem, zvoke flavte in stok vijo-line J So pa tudi drugi ljudje, ki najrajši poslušajo tiho molčanje svoje žene. ! In teh je menda največ na svetu. ★ j Iz Mehike poročajo, da se je poročil tam neki 105 let stari moški z 80-iletno žensko. | Najbolj čudno pri tem je, da more človek v Mehiki doživeti lepo starost 105 let. ★ j Mlado derfdc je tožilo fanta, ki jo je zapeljali, za odškodnino. . t Fant je zatrjeval, da je brez be-jsede pofcrtala njegova. 1 — Zakaj mu pa niste kaj rekli.' i -— j° je vprašal sodnik. . I — O takih rečeh vendar ne bom .! govorila ž njim. ker sem ga tedaj . še le prvič videla. :i * . | Bivši sodijartaSst ilerriot pravi, da J bo zatrl v Franciji svobodo tiska, j Herriot je mož takega kova kot j so večinoma vsi njegovi tovariši. ' [ Če si priidobe premoženje, po-. ^ stanejo kapitalisti. Če se povzpno .do moči, postanejo tirani. L| Če postanejo priseljeniški odpo- 1 slanci, pa molče kot grob. ★ ' Italijanskemu mlinistr. predsed-( niku Mussolini ju očitajo tiranstvo, ! ix>dkupovaai je, umor Ln vse druge j nečedne lastnosti, ki jih je zmožen neznača jnež. Na vse te napade je od govor ii z vzklikom: Živeli fašisti! če je ta odgovor pravilen ali ne, naj razsodijo čitatelji. Glede tega odgovora je Mussolini precej slJeen čikaškemu Ko-verti. Ko ve rta je namreč na vse, kar si> mu očitali, odgovoril z besedami. i Sveta vera ne bo propadla. i . * I Španski ipisaitelj Blasco Ibanez je pozval na dvoboj španskega kralja. j Španski kralj je izjavil, da je pripravljen dvobojev at i se, toda ne drugod kot na špaaiski zemlji. | Blaseo Ibatnez je pa od^Tnil, da se bo bil ž njim kjerkoJi hoče, samo na španski zemlji ne. i Ker še ni iznajden samokres, ki bi strefljal iz Madrida v Pariz, in iz Pariza v Madrid, se ni treba niti Ibanezu. niti kralju zaenkrat . še .ničesar bati. * Ali že imatte Sfovensko-Ameri-kanski Koledar za prihodnje leto? j- Če ga nftmate ga takoj naročite. V zalogi ga je le še par sto iz-t iso v. j Kdor ga ne bo hitro naročil, bo ^ brez njega prihodnje leto. ilugnslrtumtska 2CatnL S^bnnta i Ustanovljena 1. 1898 lnkorporirara L 190) GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAN, v33 E. 185 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 E »2nd Street. Lorain, o. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 9Ci, my. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN, «11 — lltk Art, Bast Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. SOS American State Bank Bid*. 101 Grant Street a| Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbori A.VTOX ZBASNIK. 4905 Butler St., Pitt «=bnrgh, Pa. iiOUOR MLADIC, 1334 W. 18 Street. Cnlcago, 1U. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver, Cola. Porotni odbor: LEONARD SLABODNTK. Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA. S10 Stevenson Bldg.. Pnyanop, Waak. FRANK IORICH, »217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. . Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda**. ■ Vse stvari tikajoče se uradnih «adev kakor tudi denarne poitljatee naj se poSUJaJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se polila na predsednika porotnega, odbora. ProSnJe ia sprejem no%-ia Clanor ln bolnlika spričevala naj se poSllja na vrho\*nega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška .Tednota se priporoma t sem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije naj se zgJasl tajnik« bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnite nt gl. tajnika. Novo dručtvo se lahko vstanovl z S člani ali članicami. To in ono Dioniz in Mar zijaš. Častniku Marži ju se je sanjalo, j da je odrezal Dionizu glavo. Pripo vcdoval je o sanjah svojim prijateljem, ti pa Dionizu. nakar ga je dal ta ob splaviti i, rekoč: ' ("e bi po- | dnevi ne bil mislil na to. bi se mu ponoči ne bilo sanjalo.'1 Nevarni občudovalci. Znamenit« angleški potovalec 11. j Buton se je mudil dolgo časa tudi; v Afganistanu, preoblčen kot m o- | hamedanskli fakiir. Zelo se je znal j ljudem priljubiti, povsod so ga' imeli radi in so ga spoštovali kol i kako višje bitje. V nek": vasi vprn J ša šejka: "Kaj pravijo ljudje n meni ?" — Pravijo, da si svet mož In iako zelo Te častijo, da ne pustijo nikamor drugam : večkrat -se tudi posvetujemo, ali ne bi kazalo umoriti Te. kajtii na grob tako svetega meniha kot si ii bi romali ljudje od vseh strani in mi bi postali bogati." Buxton je svojo sveto-t takoj prihodnjo noč nesel drugam. Starost grofa Gramonta. Grof Filibert Gramont (1621— 1707) je bil ed»'!'i naj luliovitejših mož na dvoru Lado vika XI V. Ime i je slabost, da .je rad prikrival leta. tudi v pozni starosti š Ko >o nekoč kosilli pri kralju in je bil navzoč tudi nadškof i/. Senlisa. vpraša kralj škofa : "Ali veste, koliko je Gramont star.'"— 'Veličanstvo, jaz imam 84 let; Gramont jih mora im'eti približno toLiko. ker sva skupaj šMidirala.'' Kralj se smejo; "Sedaj Vas pa imamo, tej priči nc morete oporekati." — "Prav lahko," pravi grof. "priča ni prava, kajti mfiti jaz niti škof nisva nikoli nič študirala." Luč in olje. Perikles in modrijan Anaksairo-ras sta bila jako dobra prijatelja. Anaiksagoras je bil tudi učitelj Periklejev. Ker se pa veliki atenski državnik vsled preobilih poslov ni mogel vedi. o zanimati v.ii m o drijana. st> je ta hotel usmrtiti. Perikles zve o tean. hiti k nekdanjemu učitelju in ga roti. naj se ohrani njemu in atenski državi. Odgovor je bil: 4'Če hočeš luč. moraš prilivati olja." Odgovor učenca. S Xapo3eon je bil na vojaški šoli •v Brienne. Neki učitelj ga je nr-'iprestano zbadal in mu dajal različne neprimerne priimke. Napoleon je bil razžaljen in je odgovarjal \ I zelo o-treni tomi: "Kdo pa >te. da i .... •-i drznet-' tako odgovarjat \! ire izvolite udeležiti te prireditvi«. Xa omenjeni večer bo le izžreban tudi krasen dobitek v vrednosti Š10.00. Pri vstopu v dvorano dobi vsak prišlec brezplačno eno srečko. Žrebanje se l»o vršilo torno oh '2. uri popolnoči. Srečna Številka bo veljavna le, če bo dotični(a) navzoč (a) do časa žrebanja : v slučaju. da dotičnika ni navzočega, se žrebanje vrši ponovno toliko 1 oliko časa, da dobi dobitek kari med navzočimi. Tor a j ne zamudite te prilike in pridite vsi. Začetek veselice ob 7. uri zvečer. Za mnogoštevilni poset se priporoča Odbor. Novo leto-nov začetek. Mnogo clobrili načrtov lahko izvedete v novem letu, posebno pa tega, da pričnete redno vlagati Vaše prihranke- "Vložite Vaš denar pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" kjer bo sigurno naložen in Vam prinašal 4% obresti na leto. i Vloge, katere bomo prejeli do 1Q. januarja obrestovale se bodo že s J. januarjem. DENARNE POŠILJATVE v staro domovino izvršujemo točno, brzo in po zmernih cenah. FRANK SAKSEB STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. I A. P. Čehov: * A g a f j a. GLAS-N^ftnm^, 3Q PEQ. Ift24 Ko se prebivaS v 15—kem okra- m jut sein pogostoma obiiskaval vrt- 01 narja Savo Stuikača ali kakor so ni tra na kratko poklicali: Savko. V m njegovih nasadih sera imal prilož- ča no&t loviti rrbe, tam sem našel /a že željen mir. pa tudi pogovor s Sav m ko in tihe poletne noči so bile tam h< zelo prijetne. M Savko je bil mladenič, star ka- o< kih petindvajset let. krepko vzra- je se L, /al in swlrav kakor bukva. Bil je pameten in omikan, vodko je pil ei le poredkoma. kot delavec pa ni pi bil bopvekaj vreden. Živel je v lastni koči 7. materjo, oral in. sejal tc ni. tudi nobene obrti se ni izučil. Živel je kakor pt ički pod nebom in A zjutraj ni nikdar vedel, kaj bo — imel /a kosilo. Ne morem reči da ni p' imel srca za lastno mater.ampak za delo ni imel veselja in tudi ni vj priznaval, da je koristno. y<. Najbolj je ljubil mir. Cele ure m vam je sedel negiibno in nepresta- V no gledal v ijfto točko. £>eveokol in ži- t< vel je slaslkše od beraJča. Seafcoiroa se mu je nabralo precej dolgov In lj mojega ljubega Savko so postavili — kot paznika v občinski vrt. P Nekega majskega večera sem bii ^ pri Savki na vrtu. Kakor se oporni-njam. sem ležal takrat tik polep z koče. ki je bila krita s slamo ; polep mene je bil pes. po imenu Kut j r ka. malo dalje Savka. Naše ud ice s so bile z vabo vred že davno na ^ svojem mestu v reka itn tako nama e ni preostajalo t ič mi ugaja — sem de- _ jal. Ali veš, da v dobi preseljeva nja ptičev ko>eo ne leta. ampak teka po remiji1 Samo morje in re- ~ ke preleti, vse drupo pa preteče p»*t». Vedel ->'m. da Savka rad pokuša. zato sem mu povedal vse. kar sem vedel o ptieah selivkah. Sav-ka se ni niti zga.mil in je ves žarel ^ od zadovoljs-tva. — Kateri kra.iii pa so jim ljubši, naši ali oati tam ? — je vprašal Sav ^ ka. — Naši. seveda. Saj s<* pri na* izležejo in odpoije mladiče; odlete pa le zato. k«-r bi tu zmrznili. — To je pa res lepo — je vzdih- ( nil Savka. — Kakorkoli govorite, je vse tako lepo. Vsaka reč ima svoj /misel. Verjemite mi, gospod. ' če lu bil vedel, da pridete vi, pa si , ne bi bil povabi* ženske sem. Prosila me je. če bi smola priti sedaj. —- Nič ne de, saj lahko ležem v gozd, — sem dejal. — Kajpak! Saj ne bo umrla, če pride jutri. — Ali pričakuješ Darjo? — No. imam zopet drupo. Apa-fja Strelčaha me je profila. Osupnil sem nad to novico. Agafja je bila mlada, devetnajst, ali dvajsetletna žena, ki se je bila pred letom dnil poroeila z železniškim kretnikom. mladim in poštenim lovekom. — Tele komedi je z ženskam i bodo slabo končale za te! — — Eh. pa kaj ! Kolnkrat sem jim že rekril, tem babnicam. pa nočejo« me slišati. — je rekel Savka. — Vidim ,gospod, da vam preseda ta reč. Pojdiva večerjat! in ne tla bi počakal na moj odgovor, je Savka zlezel v kočo, poiskal vodko in kozarec. kuhana jajca, presno maslo im še neka'j. Kruh je bil trd. maslo kakor guma. dišalo nama je pa le. — Odkod vzaimeš vse to? — sem pa vprašal dn pokazal na kozarec. — Ženske jim prinašajo. — In zakaj ti nosijo? — Iz sočutja. — Pa ne le jesfcvme. tudi Savko-va obleka je kazala sledove ženskega sočutja. Opazil sem pr.i njem nov pas in volblodje volne, krog vratu pa je w*ril 'križec na svilenem traku. Poznal sem slabost lepega spola napram Savki. vedel sem tudi, da on nerad povoa-i o tem in zato ga n'J nisem spraševal. Pa tudi nisem več se utegnil. Kutjka je nestrpno zaren- ne čala. V temi je bilo slišati drobne na ženske korake. Takoj sem jo spoznal. bila je Agafja Strelčiha. Pla- ^ ho je stopila k nama in pilohoko zadihala. Lovila je sapo. ne toliko ee od hoje kot od strahu in po nepri- na jetni ponočni poti. ta Ko je polep kuče opazila mesto se enepa kar dva. se je umaknila vsa ^ prestrašena. — Ah, ti si — je dejal Savka ter vgriznil v kruli z maslom. >e — Da. da, jaz — je zajec>jaila VT Agafja ter spustila sveženj na tla. le — Moj mož vas pozdravlja in vam ee pošilja to-le malenkost. — ^ — No, kaj bi lagala in se izpo ^ varjala na. Jakoba — se je zasme-jal Savka. — Saj gospod ve. pokaj si prišfla. Sedi da te popostimo. ki Veš. sem že mafcVd. da te ne bo. Ali boš pila malo vodke? Ti bo bolj ^ toplo pri srcu. — Neka j je prinesla—. je nada- rl ljeval Savka in rafevezovaLsveženj 'l — ženska ne more. da ne bi ka.i prinesfla. Pirope. krumpir . . . Dobro se jim poda. V vsi vasi imajo samo pri njih krompir od pretekle zimel " Zdelo se mi je, da Agafja ves ta ^ ča> rri pustila oči od Savko. Zato '' sem hotel oditi, da ju ne bi motil. 7A V tem hipu pa je pričel petri slav ček v gaju. — Ta je včerašnji — jo dejai c Savka. In že je stekel v pozd, od- " koder je prihajalo slavčevo petje. 1 — Počakaj, kaj misliš, da gh bos kar tako ujel? sem 'kričal za ^ njim. Toda on je naglo izginil a v temi. Ostal sem sam '/. Aga,šo. ki so s s-ii jele svetiti oči od vodke. P — Kako se imaš? scan j3 vpra- i' šal po daljšem premoru. — Ilvala Bogu, dobro — sa j nt- -bost«* nikomur povedali! je dodala s šepeta je. — Seveda ne — soan jo tolažil. ' — ali se ne bojiš da zve o tem -Ta- ' kob ? — Saj ne zve. — No. in če le? e — Ne. preje bom doma kot on — Sedaj je na progi in prodno pri pelje poštmi vlak. ki ga slišim odtod. boon že zoq>et doma. Agafja je pledala v ono stran. *-kamor je bil odšel Savka. "Bila je 1 nestrpna, Savke pa še ni bilo od nikoder. — No. kje pa je tako ddlgo. — je vzkliknila, — tako počne, ka- I kor bi imel vlak priti šele jutri. O- ' d iti bom morala. Reva se ni zmotila. V četrt ure je bil vlak tu. — Kam ga je le ne-' slo ? Verjemite mi, goispod, kar šla I bom. — Še eno minuto pa počakam. je vzdih nil a in sedla. K«neno se je iz teme prikaza' Savka. — Pomislite, če ni to sreča, sije zasmejal veselo. Splazal sem se k grmu, iztegnili roko in — imam pa. — In da -bi rešil situacijo, se je robato Okrenil k Agaf ji ter jo Objel krog pasu. Pri vsej svoji dobrosrčno^! je Savka preziral že- 3 ne. rj Gledal je nanje od25g- od vodke, nočnega vonja fin Savki-ne ljubezni, polep njega na zemlji ® in je krčevito stisikala obraz k nje-►g govim kolemom. Mojega prihoda e- ni niti opazila. — Agaša, čas je že, vlak je že la davno t«i — sem dejefl. — Seveda je čas. kaj se še steguješ, nesramnica ! — je dosta vil Savka. Agafia se je vzravnala, me pogledala 'in se je zopet stisnila k s njemu. Videl sem. da trpi. Za hip » se je hotela dvigniti, pa jo je zopet y, neka nevidna sila treščila Savki v r naročje. j — Njegova »naj bom — je vz- v kliknila nepremišljeno. t Odšel sem zopet k reki pogledat. z če se je kaj ujelo. Poiskal sem si h na bregu prikladno mesto in selci \ tam kakor v naslanjač: počival z sem dolgo, obujal spomine in pie- K dal v zveizde. 1 — Apaf j a ! — sem zaslišal pla s I iz vasi. Najbrže se je vrnil mož in t je vznemirjen iskal svojo žeinn. Tz z vrta pa je Lzvenel smeli žene. ki sc ] je spozabila in jc pijana kratke sre ] če iskala tolažbe za kazen, ki jo je t čakala prihodnji dan. Zaspal sem. j Ko sem se zjutraj prebudil, je se- < del Savka poleg mene. ( — Ali je Agaša že odšla ? — jc 7 bilo moje prvo vprašanje. ] — Tja poglejte — je pokazal vn Savka k brodu. i Zagledel sem Agaf jo. ki je z d vi ; rnjenim krilom, vsa razmršena, z 1 '•uto p<»strani, brodila čez reko. ■ Nope so se ji opotekale ... — Dobro ve, kaj jo čaka. je re- \ kel Savka strupeno. — Škodo bi i le! a le te ženske, pri tem so pa bojazljive kot zajci. jZdaj bo dobila, kar ji gre. jaz bom imel pa še z oblastjo opraviti zavoljo teh ?ensk. — Agafja je prebrodila reko ter I ;.la preko polja proti vasi. Spočetja je stopala hrabro, potem pa jo i c jel mučiti strah. Ustavila se :n se j^ sramežljivo ozrla. — Nič ji kaj ne diši — se je zasmejal Savka — mož jo čaka že vso uro. aH ga vidite ? Pri cesti je res stal Jakob in gle-, dal vrača jo čo .se ženo. Kaj r-u je pač mislil pri tem? Kakšne besede ji je pripravljal za sprejem ? Apa-ja se je zopot ozrla, kakor bi pričakovali! najine pomoči; nato je , stopala zopet dalje. Se nikoli nrsem videl niti pri pi-iancu. niti pri trezaiem človeku ta-. ke hoje. Opotekala holosti zelo zopern. Hotel ga j •e- ponnžati, odklonil mu je vsako pr na m j o in ga slednjič določil za deliv ti- »a mesa. Lizander mu pravi: 1 Do 1 ji bro znate po krivičnem poniževat je- svoje prijatelje ;" Agecilaj mu od da vrne: "Da. one gotovo, ki hoče j buti več .kot mi; onim pa, ki na že podpirajo, bomo izkazati drruge ča - sti." __________ Izpred IjuUjanskB porote; J uoi ozena sia oo-ieimi iu k ski mojster na Vrlmiiki Tomaž Šu- in P iteršič in 2o-lettni zidarski pomoč- gl 't nik Matevž Kenk iz Rovt. Obtož- so v niča jima očita sledečo goljufi- pa jo; Dne 28. septembra t. 1. sta pri- šk s- nsla posestiiikovemu sinu France- dc tu Petrovčiču v Hotederšico 2 ko- na t. zarca. v velikosti kozarcev za vku-si hano sadje, najiobijena z neko ničel vredno zmesjo. Steklenici sta bili zamašeni in zaj>ečateni. Obtoženca -- sta izjavila, da je v njih drag kokain, ki ga hočete iztrhotapiti v is Italijo. Pod obljubo visoke nagra- a; -'i de in soudeležbe piiL dobičku sta pj 7- znala Petrovčiča pridobiti, da sode- le 'C luje pri tihotapstvu kokaina. Ker K: re pa sta obtoženca rekla, da bo Pele trovčie le tedaj deležen dobička b >i- pri prodaji kokaina, če tudi en /1 e- de-nai-jem prispeva k nakupu češ. v da ?a obe steklenici kokaina tž jc morala plačati 132,003 K. Res ji Petroveič izročil obtožencema 11 tj alx(tisoč IDin. kot svoj del k nakup 1 rini. Ker se je Šušteršič izdaja1: - vi za "bogataša in sta. bila- oba lepo * z oblečena, je mislil Pe.trovčič. da 1 -O. ima oprav it i z dvema premožnima ^ tihotapcema. Obtoženca sta Pe- 3 t4- trovčiču po izročitvi denarja pn. ti bi stila dotični dve steklenici z nič ,(>- vredno zmesjo. Da bi Petrov, tč la. njuni slepariji ne prišel tako li'i- z ' z tro na sled. sta mu strogo naro- u 'h čila, da. ne sme steklenic1' jd maš iti ali pa lw^t" Obenean j cr 1 so se vsi trije dogovorili, da bo o e*t- Peitroa-čiič steklenico z namišijenim \ jo kokainom spa-a^-il čez državno me r jo v Italijo in da bo jih tam skril, r na kar bodo obtoženca in Petrov*- t za- čič šli v Italijo, da prodajo skup- s že no dotični kctkani nekemu Suštei- ^ šičevemu znaincu, kn bo o njih o- 1 lc- vem prihodu pra.volča.snio obveščeii. 1 je Potrwčič je takoj drugi dan. dne de 29. septembra t. 1. izvršil sprejeti j nalog in skril ctek'le: i'.ci pod neko j fl- skalo na italijanskih tleli. Čez nt- ( je kaj dni nato so odšli obtoženca in 1 Petrovčič v Italijo, da pa*odajo ko- -pi- kain. kakor ^so W bili že poprej ; ta- zmeriiiLi. Šušttršdč jf" kazal po bi gozdnih stranpoti h pot v smeri i ra- proti Novemiu svetu iu je šol kot še predstraža kakih 20 koa-akov naprej. Ko so prršli globoko v gozd. ent je Šušteršič pod lažnjivo pretve-le- zo. da prihajajo italijanski cariniki. zbežal. Tudi Kenk. ki je nosdl A- steklenici, z ničvredno moko. je ne pobegnil in med begom Steklenica i'c- nekam skril. Ko so se pozneje vsi •trije zopett sestali v dotionem goz-h 1>- d 11. je Kenk izjavil, da je na begu kor vrgel steklenici '•> kokainom proč. ake "\'kljub natančnemu Iskanju pa sc steklenici niste mogli več najti, sko ker ju je Kenk Skrbino skril, da bi Petrovčič ne mogel priti na sled 'ig- zvito napeljanemu načrtu golju-Sla fijc. Na povratbu iz It-aEje v Ju-, se goslavijo je Petrovčič oba obto-loči ženca hudo prijel, .ker je sumil, da fcta ga osle parila. Konično sta obtoženca Peitroi\-čdču tudii priznala, da sta ga hotela, le potegniti", toda 10,000 Din., Idi sta jih prejela od Petrovčiča in medse razdelila, pa *ga nista hotela več vrniti. Pe- Obtoženca priznata storjeno sle-tze- parijo v poflnem obsegu. Medsc-•liki bojno sta se oba sleparja, s pozna-je: la kot tihotapca, z mamu faktur-ikor Tiim blagom. ZupanSst^-i na Vrhni-i bo ki fin v Rovtah x>°ročata. da sta ako l obtoženca na slaibem glasu, delo-mu mdžna in znana tihotapca. *Ini- Obtoženi Šušteršič. ki je sprožil celo sleipaiujo. se liki Adam sklicu na neznano žensko, s katero lco. sta skupino tihotapila, da. ga je k da temu zapeljala in mu tudi izročila »vil: navidezni kokain. :o je Osleparjeni Fr. Petrovčič ,na-" — pravi vtis dobrodušnega in skrajša- no naivnega mladeniča. Vsekakor ijev, pa se je tudi moral b a viti tihotapstvom. ker je bil znan z obtožencema in ker se je zanimal za kokain. ilaju Iz prečitann.il pismenih izpoved radi se je izvadeio. da je obtoženi >su-ti in šterisdč v Hotederšaci prigovarjal »a je tudi -Jakoba Petkovška. naj sc 1 pro udelei kupčije s kokainom, pri če-eliv- mur se bo Amem.it no zaslužilo : Pefr-' Do- kovšek pa je »bil previdnejši in »vati mu ni nasedel. Pač pa je baje sle-1 od- perjema onoBhrah meje nasedlo >čejo par žrtev. Šušteršič je bii že dva-i nas krat kaznm-am zaradi soudeležba e ča- na tatvinah. Porotniki po - vprašanje glede liudodelseva goljufije (§ 197. 200 in 303 k. z.) za oba obtoženca soglasno potrdili, nakar je senat prisodil Šušteršiču 2 in pol. Kenku pa 1 lelto težke ječe in povrnitev škode. jZiiač-ilno za oškodovamčevo dobrodušnost je. da je sam prosil, naj oba sleparja milo sodijo. Borba proti bali kugi. V Evropi in Ameriki gredo zadaja leta oblastva odločno v boj proti tuberkulozi, tej nevarni bolezni širokih ljudskih plasti. Uspehi boja se že kažejo. Mednarodna konferenca za pobijanje tuberkuloze, ki je letos zborovala v LausannL je pokazala velik napredek v svojem humanitarnem stremljenju. . Iz podatkov, ki jili je objavila ta konferenca, je posneti, da je za injih 20 let je.tika precej nazadovala. Na Angleškem je padel odstotek umrljivosti za to bolezen 3d leta 1901. do 1921. za 46 odstotkov. v Zedinjenih Državah pa za 32 odstotkov. V Lvonu je umrlo \' tem razdoblju za. jetiko polovico | .^anj ljudi. Ko pa so začeli obolele t roke iz mest pošiljati na zdrav zrak na deželo, je od 2500 bolnih utrokov umrlo le sedem. Konferenca za pobijanje jetike je ugotovila, da je najuspešnejše orožje zoper tuberkulozo ustanovitev posebnih oddelkov za jetie-ne v bolnicah, nadalje da se pokliče zdravnik v vsakem primeru o-bolelosti. potem lekarne za revne - sloje, kjer prejemajo brezplačna zdravila, predvsem pa, da se pošiljajo bolniki 3u zlasti otroci iz mest na deželo. Upati je. da se. ako se v tem 1 pravcu nadaljuje zapoičeti boj zo-1 per to splošno ljudsko bolezen, vedno bolj zmanjša odstotek umrlji-1 vosti. ki je dandanes klju'b razve-■ seljiveniu nazadovanju tuberkulo-I ze še vedno ogromen. Dognalo se > je namreč, da umre na vsem svetu 1 še vedno polovica, ljudi za jetiko. r _ - Nova ruska gledišča. 1 V zadnjem času sta nastali v ? Rusiji dve novi gledališki podjet-1 ji. Prvo se imenuje "Leningraj-1 sko eksperimentalno državno gledališče" in ima na repertoarju sa-3 mo en komad, ki inosi naslov "Ru-• ska narodna svatba". Predstava c traja dva večera iin prikazuje raz-l; ne svatbene običaje (na podJagi et-1 nografskelga gradiva iz severno-^ ruskih gubernrj. Svatbena revija l" ima ogromen uspeh in se igra že [* tri mesece dan za dfnevom. Kriti-ka in občinstvo sta jo sprejela z a enakimi simpatijami in za do volj-stvoan. Ocenjevalci namreč pišejo, a da se s tem polagajo prvi važni te« a melji za. rusko narodno dr am cr. fl Drugo novo gledališče je ''Gleda-a '.išče za socijalno in herojsko dramo". Otvoirili so ga 25. marca. Re-pertoar obsega, troje glavtnih sme-ri: družabno, dramo, herojsko tra-getlijo in ilmffo-igro. To gleda-r" lišče hoče pri svojem repertoarnem prizadevanju tpostati verno zrcalo :a današnje ruske dobe. o- _ Vsako delo je vredno plačila. m ___ ro Slavni pisatelj Dickens je ]>oto-k val po Ameriki. Dal je perilo perila ci in kota prinese nazaj, je manjkalo šest srajc. Vpraša perico, ka-a- ko to; ta pravi, da jih je oprala, ij- potem pa da so izginil le brez sledu or Gotovo jih je kdo ukradel. Dick-p- ens prosi samo, naj vprihodnjic n- bolj pazi. 'o- Par dni#pozneje prinese perics račun za svoje delo, poleg druge pd ga tuidi račun za onih šest srajc u- Dickens se vendar malo začudi It tal reče: "Kako pa je io? Najp^o iz sc pubim vslted vaše napa 7! j i vosti ( •e- s^-ojih najboljšib srajc, sedaj na, efr- pa še plačam zanje." in "Imate čisto prav," reže žena le- 'a pomislite, da so jih ukradli še ilo le potem, ko sem jih bila že opra ra- la. Tako grdi pa vendar ne boste be da bi ogoljufali revno žensko ta težko zasluženi denar." dej 1 Plačal je ie račun. ZA GOSPODINJE PUe ISABELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s pomočjo katerih znmore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili - članek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. AVODILO št v. 34. Kuharski recepti. Približna ena C-etrtina denarja ! izdanega za hrano, bi morala bili ZJ namenjena žitnim prozvodom. Žita h si» zelo redilna. V starem kraju m jedo ljudje črn kruli. riž. makarone' «]i in eela žita. ki so zmleta doma 111' ol katere se servira 7. mlekom. Te 11:1 j t; vade <0 preteč dobre, da bi se jih v; zavrelo. V tej deželi so stopili na ji mesto doma zmletih žit žitni pro-1 izvodi jKvsehnih kompanij. 1 »osti je n okusnih žitnih prozvotlov, ki so pri n pravljeni za zavživanje. tlospodinj' 11 je le treba odpreti zavoj, stresti n vsebino v skodelice ter servirati mlekom aLi smetano. Naslednji re s eept je izvanredno zdrav ter bi jra v Nilo treba jesti najmanj enkrat na i: teden. | Is OTROBI Z KIZKM IN SMETANO ^ čase otrobov 1 3 2 čaše riža 1 1 ča.šo vode i 1 čašo mleka ali smetane 'i čajne žlice soli Obrite riž ter ga stavite v dvoj j 110 posodo z eno čašo votle ter kti- ^ liajto. dokler st» v,ida ne o«>snši. Na ■ f to dodajte soli. otrobe in mleko ter kuhajte, dokler ni riž mehak. Seri, virajte s smetano in naribanim o , reščkem. ^ Nasveti za kuhinjo. Starega kruha ni nikdar treba vreči proč. Porabi se jra lahkih za pudinge ali pa zdrobi ter porabil drobtine za paniranje mesa. Zgostite omako s sladkorjem y, leseno žlico ter zbijte omako prediu j i dtKlaste sladkor. To vam prihrani, takozvani "elbow grease*'. Kadar r-istit«* ril)C ali i>erutnino vam bo delo zelo olajšano, če p«> kri jet e prste s soljo. < Iroba sol. nekoliko namočena ; jesihom. bo «M"istila emalirano p<> sooteni z enako množine mleka • vode. Nkdar se ne poslužite krtače ali vrele vode ter mila, kaj ti vsaka teh stvari bo uničila bar vo. Domača sredstva. I Tekoči vosek je idealna i>oliturn i za pohištva. Nudi namreč trdo. su-1 I10 in brezoljno polituro. katere se 1 ne more prijeti prah. Olajša tudi 1' ileio brisanja prahu. Zavaruje in » ohrani lakiranje ter podaljša za le-j ta njega življenje in lepoto. Poknjtr 1 vse razpoke in majhne praske ter i prepreči nadaljno pokanje, i Dobro blazinico za šivanke lahke L> napravite, če utaknete skozi sredino kos trdega papirja. To l>o pre ' prečilo i/gube šivank ter tudi ohra i nlio obliko blazinice. >] Bela svila ne bo postala rmenka • sta. č»» dinla čajno žlico jesiha [i v«Kli. v kateri se svilo zadnjikrat ;i iz|>ere. I Da omehčate star čopič, v katerrn" ' se je barva že posušila, zavrite ne-- koliko jesiha ter pustite, da se čo pič nekaj časa kuha v njem. Nato iz perite čopič v močni žajfniei in čo pič bo kot nov. Nasveti za lepoto. j. I ^ I Da obranite Jase čiste in v dobrem stanju, vam svetujejo izveden r ei. olnoma čisto nit so poslužite kastilskega mila ali kakega antiseptičnega mila. Malo 110 boraksa »loilaneira vo
  • rcil izpi ranjeni, bo ix»spešilo razkroj blata in prahu, ki se je nabral na koži )<->. Osebno zdravje. Knnstipacija je ena najbolj na vadnih bolezni v današnjih dneh .1 meil prebivalstvom Amerike. Človek sc ji lahko izogne s primeru« izbiro hrane. Konstipacijo j>ovzročn 7A premalo grobe hrane v naši dijeti u' Poorirano ilk'ko jc najboljše nadomestilo za. navadno mleko ali smetano. Samo razredčite Bordenovo Evaporlrauo Mleko z enako količino vode ter ga uporabljajte kot navadno mleko v steklenicah. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ' Znižan na M W% | A Znižan na $38.—r a n i n $38 - (Model: H) I ImU I W (Model: II) Ta cena je veljavna samo 30 dni. Dosti ljudi noče kupiti RADIO, boječ se, da so RADIO preveč komplicirani za urediti in ravnati. Te bojazni pa ni več. Na§ iu-Zinirski oddelek je po dolgotrnjnih izkušnjah ustalil in zavrsil in izvrsten in močan DOLOODISTANČNI tube ste (Model: II), ki je ta-takc PRIPROST za urediti in upravljati, da lahko vsak OTROK ravna ž njim. Ta POSEP.EN set vam zamore prinesti jasne glasove iz jakc oddaljenih postaj v okrožju 1000 do 1500 milj vstran. Ta Model - II RADIO je ravno tako dober, če ne še boljši kot so drugi, ki jih prodajajo za dosti višjo ceno. Naš RADIO je poceni ker: 1. Je USTALJEN. 2. Prodamo jih veliko MNOŽINO. / 3. Dobimo jili naravnost iz TOVARNE. nobenih trgovskih stroškov in profltov. 4. Prodajamo jih za GOTOVINO, da prihranimo knjigovodske stroške. R-VDfO da Človeku dc-st! ziba-.-e in zabaval vas bo. C« živite v mestu aH na daleč vstran na deželi. Pomagal vam bo nauCiti se resnično dobra anjjleSčine. Vzgajal bo vaSe otroke. To je najboljše DARILO. Je poceni Prvi stroSkf 2 njim. so zadnji stroški. Če ga naprej prodaste, dobite dosti zanj. Z vsa'cim RADIO pošljemo popolna navodila, kako ga Je treba poeta« viti in ravnati ž nJim. Cena t^sra značilnega MODEL. IT. RADIO Je $38.00 (0?>emintridest dolar-Jev.> Vklju guJe v.ta vstopili in sprejela jih je Betty, ki ni bila več zakrinkana ter jima rekla: — Moti gospod, marki j. še vedno spi. Pomagajte mi pri oblačenju in za nj< ga pripravite kopeij. Obe žen>ki e in ko je bila pripravljena, se je napotila v veliko dvorano, kjer .se je nahajalo že dorrti ljudi, ki so hoteli čestitati novoporfrfčenemu paril. Betty je lako dohro igrala svojo ulogo, da ni nikdo dvomil o njeni avtoriteti, kajti markij jim ni nikdar povedal, s katero obeh Angležinj se hoče poročiti. Ko je bilo opravljeno to. >e je vrnila v poročno >obo. katero je zaklenila za seboj. Tam je sedla na stol poleg postelje ter čakaiia najhujšega boja. hoja, od ka1ere»a je bilo odvi--.no njeno življenje. Morella se j.- zganil. Sedel je lia posteljo ter pričel zrti krog sebe. Naenkrat je zagledal Bettv, sedečo pokonci. Vstala je. stopila k njemu, ga ]>oljubila ter rekla: — Moj mož. Se vedno napol omamljen ji je vrnil poljub. Nato je sedla mi za j ter pričela zasledovati vsako njegovo kretnja. Lice inarkija >e je izpreminjalo. Izražalo je radovednost, strah, presenečenje in konečno je vprašal v angleščini: — Betty, kje je moja žena? — Tukaj. — je odvrnila Betty. Zrl je nanjo. — Ne, jaz mislim Margareto, s katero ^eiii ve poročil včeraj zvečer. In kako prideš >emkaj Mislim, da si zapustila Granado? Betty je zrla nanj s h lin jeni m presenečenjem. — Jaz vas ne razumem, — je odgovorila. — Moja sorodniea Margareta je zapustila Granado. Jaz sean ostala tukaj, da se poro- Včim z vami, ko je bilo domenjeno z Inez. ► -Spodnja čeljust Morelle se je povesila. V- Domenjeno z Inez? Mati nebeška, kaj misliš.' — Mitslim — je odvrnila — Mislim, to. kar pravim. Gotovo ne 'boste skušali igrati z menoj kak nov grd trik. — Trik. — je mrmral Morella. — Kaj praviš? Ali so vse to sanje a!i pa sem blazen. " — Mislim, tla sanje. Da. morajo biti sanje, ker dobro vem. da se nisem včeraj poročila /. blaznežem. Poglejte, — je rekla ter mu pomolila pod im> poročno li tino, v kateri se je glasilo, da je oče Ilenriques poročil inarkija Morello z Elizabeto Dene iz Londona. Anglija. Marikij je dvakrat prečita! ta dokument ter omahnil nazaj na blazino. Par trenutkov nato pa je pričel dejanski divjati. Klel je. si gri-zel ustnici ter zrl naokrog, da vidi kak meč. a ni ga bilo nikjer. Ves ta čas je sede.'a Betty poleg njega kot poosebljena usoda. Konečno se je izmučil in prišla je na vrsto Betty. — Cujte, — je rekla.. — Tam v Londonu ste mi obljubili, da se boste poročili z menoj. Vašo pisano obljubo sem spravila. V dogovoru z vami sem pobegnila na špansko. S posredovanjem vašega sla ter prejšnje ljubice-je bil ta zakon dogovorjen med niania. In sedaj si drznete reči meni. svoji ženi. markizi Morella, da nisem vaša žena. Le pojdite ven ter objavite to in vaši lastni sužnji va;s bodo proglasili nečasJtnežom. Pojdite in povejte to svojim kraljem, svojim škofom in papežu samemu in videli boste, kaj bodo odgovorili. ČV prav .>te mogočen in bogat, vas bodo odvedli v blaznico ali v ječo. Morella jo je {»oslušal in v naslednjem trenutku je skočil proti njVj, v namenu, da jo zadavi. Ustavilo pa ga kot britev ostro bodalce. — t.njte me se erakral. — je rekla, ko se je umaknil. — Jaz nisem sužnja in tudi ne slabič. Ne boste me umorili ali Vrgli proč. Jaz sem vaša žena, vam enaka in močnejša kot ste vi po- telesu in duhu. Oh a mila si bom svoje pravice pred Bogom in ljudmi. — Gotovo, — je rekel z neke vrste nevoljnim občudovanjem. — nisi slabič. Gotvo si mi vse vrnila s pravimi židovskimi obrestmi. AH pa mogoče nisi tako pretkana kot domnA-am jaz, temveč le trdo-glav tepec in ona prokleta Tnez je poravnala svoj dolg. Če mislim na to. da sem -oroeeno ženo in potem izjavljaš, da bi se rad poročil z drugo žensko. Tiho. ali pa bom odklenila vrat ter poklicala fljudi. Morella kojega prva jeza se je polegla, je zrl nanjo pozorno in ne brez občudovanja. — Mislim. — je rekei. — da so ta vrata zaklenjena in da imaš ti ključ, kot imaš boualce. Hočem iti venn. — Kam ? — Pridružiti se Inez. — Kaj.' — je rekla Betty. — Ali boš že zopet ieta'1 za ono žensko? Ali si že pozabil, da si poročen? — £di se mi, da mi ni dovoljeno pozabiti to. Pobotajva se. -Ja/ hočem zapustiti Granado za nekaj leasa in brez škandala. Kakšni sol tvoji pogoji? Zapomni si, da sta dva pogoja, v katera ne bom nikdar privolil. Ne bom ostal tukaj s teboj in ti me ne boš spremljala. Zapomni si tudi, da bi ne brio zdravo predaleč gnati te šale. čeprav imaš bodalce. — Kot ste storili vi. ko ste me spravili na krov San Antonija. — je rekla Bertty. — No. majhni medeni tedni se niso pričeli preveč sladko, in ni mi mar. če odideš za nekaj ea„sa ter poiščeš Inez. Sedaj pa privezi, da mi ne boš sknšal napraviti ničesar zlega in da se ne boš umešaval v moje stališče v Granadi. Prisezi na raspelo. Vzela je srebrno razpelo ter mu ga izročila. Poznala je Morello ter vedela, da ne bo zlomil svoje prisege. — Ln če bi ne hotel priseči? — je vprašal mrko. — Patom. — je odgovorila ona. — boste ostali tukaj, ker si tako strašno želite oditi. Danes zjutraj ssem jedla, a vi niste. Jaz imam bodaice. a vi ga nimate. Vem dobro, da ne morerte vznemirjati nobenega, dokler ne bosta Inez in duhovnik na vatinem. — Dobro, dobro, — je rekel ter poljubil razpelo. — Lahko ostaneš tukaj ter vladaš moji hiši v Granadi in jaz ti ne bom storil niesar žal-ega. Če tpa boš prišla i zvon Granade, bova križala m!eče. (Dalje prihodnjič.) Oiluh, a ne mutast. Astronoma La Condamine (I. 1701—74) so sprejeli v francosko akademijo. Zelo je bil gluh. Na dan ■sprejema je napravil velike družbo in častiti družbi takole napil ; "Danes je sprejela nesmrtna družba La Oondamina v svojo sredo. Gluh je zares, tem bolje zanj — le]) poklon —. a ni mutast. tem slabše za družbo." Pričuj očnost duha. Znana igralka Sara Bernhardt, je govorila v neki igri dolg samo-govor. Na koncu monologa bi bil moral nastopiti zdravnik, a ga 111 bilo od nikoder. Tedaj stopi Sara k oknu in govo ri naprej kakor da bi njen mowv-Ion še ne bil končan : 'Ali. tam prihaja doktor, veseli me." A doktoj--ja še ni bilo. Ona pa govori kar naprej in boječe gleda v ono smeh. kjer bi se moral doktor pokazati: 'Poglejte, kako1 počat-li gre. kar nič se mu ne mudi. Sedaj fee je pa še u stavil in govori z neko damo. Kaj ima govoriti z njo ? Na. vendar gre naprej. Ne. še vedno ne, sedaj pa spet govori z nekim gospodom. Gospod doktor pozna menda celo mesto. No. hvala Bogu. sedaj je pa le prišel." Kavno ko je izpregovorila te besede, je doktor res prišel, a n<-oil oni strani, kamor je gledala Sara, temveč od nasprotne. Za trenutek je bila os-upnjena, potem pa da doktorju roko in mu popolnoma mirno reče: 'Kako ste pa vendar ?ako hitro prišli okoli ogla, gospod doktor ?*' Papež Leon XIII. ill slikar. Slikarji, ki študirajo v Rimu, ni koga raje ne upodabljajo kakor pa peža. Če le morejo, se mu približalo in ga prosijo, naj se da slikati. Leon XIIL ni take prošnje skoro nikoli odklonil. Tako ga je nekoč naslikal neki jako srednjenadaTje-ni umetnik. Ni mu pa bilo to zadosti. profil je papeža, naj se še podpiše in zapiše poleg podpisa z lastno roko še kak izrek iz sv. pisma. Leon maje z glavo, ko gleda s'liko: ,ni mu bila dosti podobna. Ker pa ni hotel umetnika, žaliti, zaipiše na sliko datum 29. aprila 1901.. zre-ven pa izrek iz evangelja sv. Matevža: "Nikar se ne bojte, jaz sem ! — Leon XIII.** Zanimiv obisk. Zadnje dni življenja so Goetheju prepogosti obiski že 'kar presedali in skril je pogovore kar je 1" mogel. Pase oglasi pri njem neki Anglež. Angležev se. je pa Goethe še posebno bal, ker so vsako njegovo besedo dali natisniti v časopisu. Zato se je nameiniil govorit i kolikor moigoče malo in še to samo o čisto navadnih vsakdanjih stvareh. Anglež pride, Goethe ga s pr>-klonom pozdravi, a ne zine besede; Anglež se pokloni in seveda 1m di molči. Goethe pokaže z roko na stol. Angle se molče vse de in čaka. kdaj bo Goethe začel. Preteče pet minut najglobljega molka, potem pa Goethe vstane in pokaže s tem. da je obisk končan. Ko pa pelje svojega molčečega gosta skozi predsobo, ga prime kes. pokaže na sobo iz marmorja in reče: '\Vai ter Scot t." Anglež pa napravi na Scotta samo rimo v nemškem jeziku. reče: "1st tot" in odide. Pa takrat Scott še iti bil mrtev. Razžalitev. < Frideriku II. je pravil minister, da neki BerOlinčauin hudo zabav lja čez njega, da ne govori o njem v nobenih drugih izrazih. kakoi trinog, despot itd., iz vsega se vidi veliko sovraštvo do kralja. "Kakšen človek je to?" vpraša kralj. "Piše se — " "Ne, z aime ni mi, rad bi samo vedel, kaj je." 4'Berolinski meščan. "Tudi to me nič ne briga. Radoveden sem samo, kaJkšna sredstva in pomoeke ima. Ali lahko spravi skupaj armado 200.000 mož?" "Tega seveda ne more, je čisto navaden zasebnik." "No. vidite, sedaj sem pa pomirjen. Vidite, če bi ta človek, ki me sovraži, zbral 'proti meni armado. potem bi že moral gledati, da , se ga ubranim. Ker je pa tako popolnoma brez vsake moči. naj pa le kar naprej zabavlja." Tigranes in učitelj. Ksenofon pripoveduje, da je imel armenski kraljevič Tigranes izvrstnega vzgojitelja ki -i je znal pri svojem učencu pridobiti veliko spoštovanje in ljubezen. Ko je pa kralj opazil, da ljubi s bi učitelja bolj kakor .njega, j • dal vzgojitelja takoj umoriti, češ. da ne trpi.! da hi učenei koga drugega bolj ljubili kakor stariše. Zadigova sodba. Bogat, babilonski trgovec jr umrl v Indiji. Premoženje je zapustil svojima dvema sinovima, vsakemu enako: vrh t -ra je ilohič:! trideset tisoč zlatov onemu izmed i njiju, ki ga ima rajši. Starejši mu sezida drag o-ilovno jahal na njegovem hrbtu. Vstopi španski poslanik tin se nemalo začudi. "Gospod poslanik, ali imate otroke," ga vpraša kralj. " Da, Veličanstvo." — *No, malček. po zan;. nemški knezi in tuji vladarji, povsod so ga odlikovali. Neko pride j ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOK Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PItEDKO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. __Telephone : Ever{rre*>n 530« DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA« COIN! SLOVENSKO GOVOREČ! ZDRAVNIK fcPEOIJALiST MOŠKIH iSOLEZNI. jt^^fV. Moj« rtrokii Je zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Jas •arr. že zdravim nad 25 let ter imam skušnj v vseh boleznih ■In ker znam elovensko, zato ven morem popolnoma razumeti ln aposnatl vaše belezni, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravje. Skozi «2 let eem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato ee morate popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je. tfa vat popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje. Jaz cidM'.i.fl zastrupljene kri. mazutje in lise po telesu, bolezni v grlu, !». padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne In bolezni v'mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico. revmatizem, katar,zlato žilo, naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do 8. popoldne; ▼ torek, četrtek ln sobot* od 8. dopoldne do t. arečer; v nedelja* ln praznikih od 10. dopoldne do S. popoldne. ^ Jk Posebna ponudba našim čitateljem! ^BmP^'" Pisalni stroj £20 — B strešico ra slovenske čr-ke,6,M- <;oiS22 'OLIVER' PISALNI STROJI 80 ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI — ■ » Pisat! na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lafi-ysak pil«. Hitrost pisanja dobite i Ta jO, BL0VENIC PUBLISHING COMPANY 97 Oortlandt StrMi M«w York, H. T. Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašan), zalo ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znankah ali gotov denar v zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 Oortlandt St., New York e^r1 Prečitajte parno oglase o novih knjigah. KNJIGARNA " O L A S NARODA" POUČNE KNJIGE: Kncippov domači zdravnik................... .$1.25 Gospodinjstvo................................1.00 Naša zdravila ...................................50 Nasveti za hišo in dom ....................... 1.20 Sadje v gospodinjstvu ..........................70 Zdravilna zelišča .............................30 Zbirka domaČih zdravil z opisom človeškega trupla .75 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ........................ 5 00 Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletršnik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani .. .^.10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7,00 Jugoslavija, 3. zveslri, zemljepisni, statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3,25 Mi plačamo poštnino. Kretanje parnikov - Shipping News o. januarja Aqultania, Cherbourg; Suffern, Havre >Jew Amsterdam. Rotterdam; America, Bremen. 6. Januarja: Columbus, Cherbourg In Bremen; Duilo, Genovo. 7. Januarja: Paris, Havre. 8. Januarja: Deutschland, Boulogne In Hamburg. 10. januarja: Majestic, Cherbourg: George Washington. Cherbourg in Bremen. 14. januarja: France. Havre. 15. januarja: Mongolia. Hamburg. Cosulich Line Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja $95. Tja in n.izaj $162 r>ruiri razred $135. Tja in nazaj $253. EDINA ČRTA IX> JUGOSLAVIJE. Pres-tierite Wilson 3. feb.; 24. marca Martha Washington 24. feb.; 14. aprila Vilobno potovanje. Kratka ji-jt z že leznico. PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. Y ponj vejvodova kočija, »la jra popelje v "Wolferabnettel; koeijaž Mi-jtli ]>riliaja1i ]>ritlikave;i. ki ga nc pozna, in pravi: "No, malček, ali hočeš tudi ti z namiConring po-. ve. kdo da .it*, kočija/, se nasmeje in odvrne : "To je pares odveč! C'enm sem pa vpregel Stari konje? j Vas bi lahko kar na rokah nesel v . Wolfewbuettel.* * ; Smo v e ^ rekorde ZA božič 23 (Sveta noč\ blažena noč. (Božično drevesce. 34 (Bnžifni glasovi. (Hrwiilo se j«» dete. j 17 fSlovenski podpurl. i Gc>kolsk;i. korainioa, voj. grodLa. IS (Lepa naša domovina. (K1o\1*ri. poštnino. Dobite te krasne n«ve ko^ad«: nri: VICTOR NAVINSH EK, 331 Oreeve Street Conemauah. Pa. i . Prav vsakdo— i kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v"Glas Naroda" Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda'* 17. januarja: Berengaria, Cherbourg: Pren. Roosevelt. Cherbourg. Bremen; Veondana, Boulogne, Rotterdam. 20. januarja: Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg. 22. januarja: Cleveland, Boulogne In Hamburg. 24. Januarja: La Savoie, Havre; Conte Verde, Genevo. 28. januarja: Parts, Havre: Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. 29. januarja: ilinnekahda, Cherbourg In Hamburg. 31. januarja: Majestic, Cherbourg; Ausonia. Cherbourg. j Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko, K«lor je namenjen potovati -stari kraj. je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljajri in druyih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamorem-dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam l>odo gotovo v korist; tudi priporočamo redno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem li>24, zamorejo tudi nedržpivljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi d?lj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniski komisar v Wash-J^ injrton, D. C. Prošnjo za tako do i voljenje se lahko napravi tudi a ' New Yorku pred od potovanjem, tei se poSlje prosilcu v stari kraj gla som nanovej.še odredbe. kako dobiti svojce iz starega kraja i Kdor želi dobiti sorodnika al ■j svojca iz starega kraja, naj nam j>rej jn.še za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuščenih v T'rihodnjih treh letih, od 1. julija 19-4 naprej vsako leto po 071 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem žene in otroke do IS. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo kvoto. Starimi in otrobi od IS. di * 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite z pojasnila. Prodajamo vozne listo za vse pro ge; tudi j»reko Trsta zamorejo Ju-i goslovaui sedaj potovatL i Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York - Koledar za leto 1925. _ Se nobeno leto nismo Koledarja j tako naglo prodajali kot ga letos, j Skoraj sleherni, ki g-a je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji. Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave. Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti". Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči. !----::- j ROJAKI, NAROČAJTE SE NA j 'GLAS NARODA' NAJVEČJI ; slovenski dnevnik v 1 ZDRTTŽ E NTTT DRŽ AVAR