PoŠtnina plačana v gotovini Ixhaj a v ponedelj ek in petek ob 17. Stane mesei'no po post! 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7"50 Din, za Inozemstvo 20 Din Lačun prJ poštnem čekovnem zavodu St. 10.666. Jiova jfßooa Cena 1 Din Redakcija in npravat Celje, Strossmayerjeva ulica št. t, pritličje, de.sno. Telefon Interurban štev. 65. Rokopfsl se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rofropisi M sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov ie nvaiujejo le po moinosti. Štev. 44. Celje, torek 5. junija 1934. Leto XVI. Mogocne jadranske svečanosti v Celju Naše lepo Celje je v soboto in ne- deljo na veličasten način proslavilo Dneva Jadranske straže in na izred- no mogočen način manifestiralo :sa jugoslovenski nacionalni pomorski program. V soboto so v Celju in bližnji oko- lici zaplapolale neštete državne za- stave, mnogo trgovskih izložb pa je bilo okrašenih v smislu propagande pomorskega programa Jadranske straže. Preko glavnih ulie so bile raz- bbešene pestre vrste zastavic, pred- stavljajočih zastave pomorskih držav in pomorske znake. S popoldanskim brzim vlakom sta prispcla U Sputa predsednik izvršnega odbora JS g. g. dr. Ivan Tartagiia in glavni tajnik .IS g. dr. Ivo Rubie. Slavnostna akademija Uvod v svečanosti je tvorila zelo dobro obiskana slavnostna akademi- ja, ki jo je priredilo Celjsko pevsko društvo s sodelovanjem drugih kul- turnih društev v soboto zvečer v Mestnem gledališču. Akaderniji so prisostvovali tudi gg. predsednik iz- vršnega odbora JS dr. Tartagiia, glavni tajnik JS dr. Rubič, predsed- nik ljubljanskega oblastnega odbora JS podban dr. Pirkmajer, zastopniki organizacij JS iz Maribora, Celja in drugih krajev ter predstavniki civil- nih in vojaških oblastev in uradov, mestne in okoliške občine, sol in na- eionalnih in kulturnih društev. Or- kester Glasbene Matice pod vod- stvom g. ravn. K. Sancina je preeiz- no in učinkovito izvajal Haydnovo otroško simfonijo. Mešani zbor Celj- skega Zvona pod vodstvom g. M. Mo- čana je nato z izvrstno dinamiko in tehniko zapel štiri pesmi. Šost članio podinladka dry., roalno gimnazije je eksaktno izvajalo glasbeno točko s plesom iz Tijardovičeve operete »Ma- la Florammy«. Moški zbor »Oljke« pod vodstvom gosp. M. Videčnika je učinkovito zapel dve pesmi, nato pa je dijaški godalni kvartet Glasbene Matice v Celju z veliko popolnostjo in fineso zaigral Haydnovo serenado in Dvofakovo humoresko. Akademijo je zaključil mešani zbor Celjskega pevskega društva, ki je pod vod- stvom pevovodje gosp. Peca Šegule skladno in z veliko rutino izvajal tri skladbe. Sprejem gostcv V nedeljo ob pol 7. zjutraj je prire- dila celjska železničarska godba bud- nico po mestu. Ob pol 8. sta prispela poseben vlak z gosti iz Maribora in osebni vlak iz Ljubljane. Ob prisot- nosti vclike innozice obeinstva je predsednik celjskega krajevnega od- bora JS župaii g. dr. Goričan prisrč- no pozdravil došle goste, ki so se na- to z godbo mariborskih poštarjev na čelu podali v Narodni dom. Dopoldne je bil pred kolodvorom promenadni koncert. Ob 10. so prispeli z vlakom gostje iz Zagreba, ki jih jo na kolo- dvoru pozdravil tajnik celjskega kra- jevnega odbora JS g. Geiianc. Za po- zdrav sc je zahvalil g. magister Pe- i oš iz Zagreba. Ustanovitev mornarske sekcije v Celju Po prihodu jutranjih vlakov je bi! na vrtu Celjskega doma ustanovni občni zbor mornarske sekcije JS v Celju. Zborovanjo je vodil v imenu pripravljalnega odbora g. Rudolf Pi- brave, ki je pozdravil dosle goste in vse udeležence in poročal o pripra- vah za ustanovitev mornarske sek- cije v Celju. Po kratki debati jo bil izvoljen prvi odbor nove mornarske s;ekcije s predsednikom g. Ulago, pod- predsednikom g. Wltavskini in taj- nikom g. Pibrovcein. Skupščini ljubljanskega in maribor- skega oblastnega odbora JS Ob K9. sta pričeli v Narodnem do- lnu loceno zborovati skupšeini ljub- ljanskega in inariborskega oblastne- ga odbora JS. Skupščino ljubljanskega oblastne- ga odbora je vodil predsednik g. pod- ban dr. Pirkmajer. Ljubljanski ot>- lastni odbor ima že 29 krajevnih od- borov in 28 poverjeniStev. Na 550 osnovnih ter 50 srednjih in strokov- nih šolah v dravski banovini je pre- ko 04.000 podmladkarjev. Pri volitvi je bil soglasno izvoljen upravni od- bor s predsednikom. g. podbanom dr. Pirkmajerjem. Po volitvah je prctt- sednik poročal o delovnein progra- mu, ki obsega zlasti tudi propagan- do za železniško in cestno zvezo Slo- venije z niorjem. Skupščina je med drugim tudi lmpravljala o pripra- vah za kongres JS, ki bo prihodnje leto v Ljubljani, in je tudi odobrila pravilnik za socialni sklad. Skupščino mariborskega oblastne- ga odbora je vodil predsednik mari- borski župan g. dr. Lipold. Maribor- ski oblastni odbor ima sedaj že 01 krajevnih odborov in 34 poverje- ništev. Novemu odboru zopet predse- duje g. dr. Lipold. Po volitvi odbora je predsednik poročal o programu bodoeega delovanja. Po sprejetju ne- katerih predlogov je skupščina odo- brila pravilnik o socialnem skladu JS. Slavncstno zbor o van je Po obeh občnih zborih se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma slavnostno zborovanje Jadranske straže. Predsednik mariborskega ob- lastnega odbora JS župan g. dr. Fra- njo Lipold je iskrono pozdravil vse številne udeležence in udeleženke, zlasti-pa gg. zastopnika bana naeel- nika dr. Breznika, zastopnika ko- mandanta dravske divizije polkovni- ka Golubovica, komaiulanta dravske- ga žandarmerijskega polka polkovni- ka Tartaglio, predsednika apelacij- skega sodišča v Ljubljani dr. Vranči- ča, zastopnike celjskih oblastev in uradov, višjega državnega tožilca N. Grasellija, zastopnika mariborskega škofa opata Juraka, zastopnika šum- ske direkcijo inž. Božiča, zastopmka poštne direkcije upravnika Boca, celjskega župana dr. Goričana, na- rodnega poslanca Ivana. PrekorSka, zastopnico Jugosl. učiteljskega udru- ženja šol. uprav. I. Zupančičevo, za- stopnika invalidskega. udruženja Ko- vača, zastopnike zagrebške »Istre«, Saveza emigrantskih udruženj v Za- grebu, Družbe sv. Cirila in Metoda, Društva jugosl. akademikov v Celju, Udruženja železničarjev in brodar- jev, Zdi'avniske zbornice, Sokola, »Soče«, Zveze Maistrovih borcev, za- stopnika Jadranske straže v Zagrebu mag. Peroša ter zastopnike Udruže- nja rezervnih oficirjev, Zveze trgov- skih zdiiiženj, društev »Jadrana« in »Nanosa« in Glasbene Matice v Ce- lju. Na pred log1 g. Lipolda je bilo z burnim odobravanjoin sklenjeno, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. prestolonasled- niku Petru. Živahno pozdravljen je nato spre- govoril predsednik izvršnega odbora JS g. dr. Ivo Tartagiia. Naglasil je, da Jadranska straža ni običajno kulturno ali turistično društvo, am- pak mnogo več, da vodi nacionalni pokret za naš Jadran, ki se je iz ma- lih začetkov mogočno razvil in zajel vse ozemlje naše države. Ppmen in veličina Jadranske straže pi-eveva ves narod, ki ve, da se ne more raz- vijati brez morja. Zato želi Jadran- ska straža, da se vsi naši kraji in ves naš narod ne samo duhovno, marveč tudi gospodarsko in materijelno po- veže z morjem, na katerem je bodoC- nost in veličina Jugoslavije. Maloka- tera krajina je tako spoznala važnost morja kakor dravska banovina. Tu je delo zelo veliko in uspehi so ogromni. Ce bi bili vsi kraji tako or- ganizirani, bi se bilo jadransko vpra- šanje že daleč odmaknilo. Obilno de- lo v dravski banovini dokazuje ve- liko število članstva, več desettiscv- čev podmladka, mornarske in ženske «ekcije. Tudi Celje mogočno nosi pra- por Jadranske straže. Predsednik je ob koncu svojega govora izrazil že- ljo, da bi dobila Jadranska straža kmalu svoj dom ob morju, kamor bi vsako leto pošiljala nekaj stotin svo- jega podmladka, ki naj nekoč doseže velike cilje Jadranske straže. Nato je predsednik ljubljanskega oblastnega odbora gosp. podban dr. Pirkmaje r prečital resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno. Resolucija ugotavlja, da je cilj JS, da v sveti in nesebieni službi za kralja in edin- stveno domovino z vsemi sredstvi propagande razvija srnisel našega naroda za naš Jadran in da učvršču- jo v narodu zavest o veliki važnosti morja za našo zemljo. Ker je mladi- na najvažnejši del naroda in njego- va bodočnost, zato poklanja JS vso pozornost njenemu nacionalnemu ju goslovenskemu oblikovanju in skrbi, da se zlasti v mladini razvije zavest o prvenstveni važnosti morja za našo zemljo. Gojiti hoče v njej ljubezen do tega morja kot najdragocenejšega de- la naše jugoslov. zemlje, da bo pri- pravljena vedno stati na braniku za kralja in domovino, ako bi se kdaj drznil kdo stegniti neprijateljsko' ro- ko po oiiem, kar je samo naše in bož- je. Zato hoče vse sile osredoto- čiti izvedbi socialnega programa ter s skupnimi močmi in žrtvami posta- viti ob morju svoj dom za vso drav- sko banovino. Delo obeh oblastnih odborov pa bo posveCeno tudi čim prejšnjemu zbližanju dravske bano- vine z morjem, in to s cestno kakor tudi z železniško zvezo. Slavnostni obhod Do 11. so mesto napolnile velike množicc prebivalstva. iz Celja in oko- lice. Ob 11. se je iormiral na Glaziji ogromen sprevod, ki je odkorakal po vsch glavnih ulicah pred mestni ma- gistiat. Sprevod je otvorila celjska železničarska. godba. Sledili so clani zagrebškega krajevnega odbora JS s krasniin prapoi'om ter člani morhaj-- skih sekcij iz Ljubljane, Maribora, Kranja in Celja, ki so vzbujali splos- no pozornost. Za njimi so korakale, iieprestano vzklikajoč in prepevajoč, nei^regled^ie vlrste podmladkarjev vseh celjskih šol z neštetimi malimi zastavicami, večjimi zastavami in pimboličnimi slikarni. Za njimi so stopali funkcionarji Jadranske stra- že z gg. dr. Tartaglio, dr. Pirkmajer- jem in dr. Lipoldom na čelu ter ostali predstavniki. Za godbo mariborskih poštarjev so stopale zopet nepregled- ne vrste podmladkaric vseh celjskih šol z zastavicami in slikami. Sledile so pestre ženske narodne noše, celj- ski Sokol s praporom, skavti, člani društva »Soče« in ostalih nacional- nih dništev. Sprevod so zaključili celjski in okoliški gasilci. Zbor pred magistratcm Ob ;l/il2. je bil stik pred lepo okra- senim magistratom. Prostor pred ma- gistratom je napolnila večtisočglava pestra množica si'edi morja zastavic in simboličnih slik. Ko se je nepre- stano vzklikanje mladino poleglo, je spregovoril predsednik celjskega kra- jevnega odbora JS župan g. dr. Go- r i č a n z balkona mestnega magi- strata, na katerem so se zbrali ostali predstavniki. Iskreno je pozdravil v imenu celjske občine vse predstavni- ke Jadranske straže ter zastopnike civilnih, vojaških in duhovnih ob- lastev. Naglasil je, da je mladina naš up in poroštvo lepe bodočnosti, zato ji velja poseben pozdrav. Ome- nil je veliki gospodarski in nacional- ni pomen morja za našo državo. Zato moramo dvigati pomorsko zavest med narodom. Delati moramo, da se bodo naši zasužnjeni bratje vrnili pod naše okrilje. Ogromno dela so bo treba, da se uresničijo cilji Jadran- ske straže, potem pa bomo postali ena najbolj konsolidii-anih in naj- močnejših držav. Predsednik izvršnega odbora JS g. dr. Tartagiia je, burno po- zdravljen, naglasil, da manifestacija Jadranske straže v Celju, kjer so se celjski grofje pred 000 leti bavili z idejo, da zgradijo jugoslovensko dr- žavo, ki bi segala do morja, danes utrjuje vero v zmago jadranskih ide- alov. V imenu izvršnega odbora je iz- rekel globoko zahvalo za opravljeno delo v Celju, kajti ni kraja v državi, ki bi bil še bolje razumel pomen Ja- dranske straže za povečanje veličine našega naroda in države. Če bi ne bilo nasprotne prekomorske propa- gande, bi se bila naša država Že raz- vila v močno pomorsko državo. Ju- goslavija še vedno ni pomorska dr- žava. Od morja je odvisen razvoj na- še države. Še vedno ni uspelo, da bi vse naše kraje gospodarsko po- vezali z morjem. Večji del prometa še vedno ne gre preko domaCih, am- pak preko inozemskih pristanišč. Ja- dranska straža hoče razširiti in po- globiti pomorsko zavest v vsej drža- vi. Današnji dan dokazuje, da je po- stala akcija Jadranske straže velik jugoslovenski nacionalni pokret. V tern pogledu prednjači napredna Slo- venija. Podmladek jamči za trajnost dela po programu Jadranske straže ter bo z ljubeznijo do morja, domo- vine in kralja nekoč prevzel vodstvo jadranskega pokreta in izvedel nje- gove cilje v. cast in slavo nacije ter kralja. — Govor g. Tartaglije je bil sprejet z burnim odobravanjem in živahnimi vzkliki kralju. Predsednik ljubljanskega oblast- nega odbora Jadranske stražc pod- ban g. dr. P i r k m a j e r je poudarjal v svojem govoru, da izvršujemo s širjenjem organizacij Jadranske stra- že veliko in koristno nacionalno de- lo, ker kažemo s tern narodu nove Perspektive v sedanji depresiji. Pre- ko meje se oglaša naša kri, ki je ne moremo pozabiti, s katero nas veže- jo skupni ideali in s katero hočemo vedno ostati eno. HoČemo, da ji ob- varujemo narodni jezik, narodne obi- čaje, slovensko pesem in slovensko molitcv k Bogu. Naše delo je posve- ceno bodocnosti, mladini in domovi- ni. Z ustanavljanjem podmladkov Jadranske stražo Si rim o med mladi- no pomorsko ter nacionalno držav- no zavest. Slednjič je podban dr. Pirkmajer izrekel mladini globoko priznanje za njeno delo. Predsednik inariborskega oblast- nega odbora župan dr. Lipold je sporočil pozdrave s severne meje in izrazil željo, da bi bili sprejeti skle- pi današnjih skupšcin v Celju kma- lu in v polnem obsegu oživotvoi-jeni. Godba je zaigrala državno himno, nato je pa nagovoiil množice staro- sta celjske sokolske Župe br. Josip Smertnik, ki je v imenu jugoslo- venskega Sokolstva, zlasti še celjske in ljubljanske sokolske župe izjavil, da hoče Sokolstvo roko v roki z Ja- dransko stražo izpolnjevati svoje dolžnosti do kralja in domovine. V imenu Zagreba je pozdravil množico magister g. Peroä, v ime- Stran 2. »Nova Doba« 5. VI. 1934. Stev. 44. nu celjskih podmladkov JS pa sed- mošolec M. Subic. Ob zaključku se je župan g. dr. G o r i č a n še enkrat spomnil zasužnjenili bratov. Po zboru pred magistratom je bilo v Celjskem domu skupno kosilo, pri katerem so govorili gg. predsednik dr. Tartaglia, župan dr. Goričan, pod- ban dr. Pirkmajer in zastopnik JS iz Zagreba. šolska akademija in tombola Popoldnc je priredil podmladek JS vseh celjskih šol akademijo na Gla- ziji s pevskimi točkami in rajalnimi nastopi. Akademija je bila zelo do- bro obiskana in je dosegla velik uspeh, ki je lahko vsem šolam in učiteljstvu v cast. Prireditve je zaključila rekordno obiskana javna tombola na Glaziji. Gostje so se odpeljali iz Celja s po- poldanskimi in večerniini vlaki. Mogočne svečanosti Jadranske straže bodo ostale vsem udeležencem v najlepšcm spominu in bodo dale novih pobud za razmah jugosloven- skega nacionalnega pomorskega po- kreta. Sreska skupšcina JNS v Celju (Konec.) Blagajnik gosp. šef postaje V ra- il jek je po svojem poročilu prejel razrešnico z zahvalo. Živahno aklamiran je nato spre- govoril narodni poslanec gosp. Ivan Prekoršek: Moje današnje poročilo bo krajše, nego morda pričakujete, ker sem bil ves čas z vami po organizacijah v tesnih stikih, udeležil sem se občnih zborov vseh strankinih občinskih or- ganizacij v srezu, imel pa sem tudi sicer mnogo prilike, da sem vam ali osebno ali pismeno dajal pojasnila o delu v Narodni skupščini in o poli- tičnem razvoju prilik doma in v Beo- gradu. Ne bom se danes ponavljal. Organizacijsko delo zimskih in po- mladnih mevsecev je za nami, zavzelo mi je od novega leta nadalje vse ne- delje in praznike, kolikor nisem bil zadržan po skupščinskem delu v Beo- grau. Za nami je tudi komasacija občin, izvedena v smislu novega za- kona o občinah vsled sklepa vlade gotovo preveč na hitro roko. Povzro- čila nam je mnogo dela in dosti ne- volje, rodila je mnogo nevšečnosti, ki še niso vse rešene, o katei'ih pa ne dvomim, da bodo rešene zadovoljivo v smislu potreb naroda, ako bodo ljudje opustili nezrelo hujskanje ter za dosego stvarno utemeljenih in upravičenih zahtcv začeli tudi so- delovati. Za nami so tudi jesenske občinske volitve, ki so zahtevale od vas, gospodje delegati, mnogo napo- ra in dela. Za vse to dclo nam ne more biti žal, saj smo doxegli izred- no lepe uspehe in iraamo danes v občinah našega sreza dobre občin- ske uprave, ki s požrtvovalnostjo vi- se svoje dolžnosti. Hvala vam vsem za vse to delo in za vso oporo, ki sem jo imel v vas. Moji napori od lanskega leta so šli za tern, da sem skušal glede na strukturo sreza, ki ga jc hudo zadela kriza industrije, izguba dela in za- služka in beda naših malih kočar- jev, odpomoči s sredstvi za javna de- la. V vso to mizerijo je prišla lani še katastrofa jesenskih povodnji, ki je uničila ogromno poljskih pridel- kov, razdejala mostove in ceste, na- pravila škode naindustrijskih napra- vah in zgradbah ter požrla ogromne komplekse njiv in travnikov. Tu sva s sodelovanjem z g. mestnim načel- nikom dr. Goričanom v osrednjem odboru za poplavljence dosegla prav izdatne uspehe, za kar izrekam tudi ob tej priliki zahvalo banski upravi. Omeuiti moram v tej zvezi tudi ve- likodušni dar Nj. Vel. kralja v znes?- ku 100.000 Din za naš srez. Pri vseh teh akcijah socialnega in gospodar- skega značaja sem v smislu vaših zahtev vselej in povsod branil sta- lišče, da se miloščina omeji le na bolne in za delo nesposobne, da pa si mora zdrav Clovek svoj kruh za- služiti s poštenim dclom. Izmed več- jili javnih del v nažem srezu ome- njam gradnjo cest Vojnik - Smartno in ceste St. Jurij—Sv. Jakob—Rebre, da vseh manjših del, ki so bila po srezu s sodelovanjem sreskega cest- nega odbora izvrSena, ne navajam. yprazanje regulacije Savinje in pri- tokov jo za Savinjsko dolino in celj- sko kotlino ono vprašanje, ki ne sine več z dnevncga reda. Preidem vso dolgo križevo pot, ki smo jo hodili, ki pa še ni končana, le prvi drobci so že padli za vzdrževalna dela na Savinji v območju mostu na Polzeli in občine Braslovč pri Prcserjih, kjer je voda lansko jesen in letos spo- mladi povzročila strahotna razdeja- nja. Mi narodni poslanci, ki smo bili na podlagi šestojanuarskega manifesta in ustave iz 1. 1931. izvoljeni v Na- rodo skupščino, smo bili tisti, ki smo dajali zaslombo za vse delo od ö. ja- nuarja 1929. do trenutka, ko je od- govornost za oblast v državi prešla na Narodno predstavništvo. Bili smo odločilnim faktorjem v državi neob- hodno potrebni in smo v najtežjih časih krize prevzeli nase ogromno odgovornost, ki je činitelji v Beogra- du sami ne bili mogli trajno nositi. To podčrtavam, ker smo danes na- rodni poslanci tisti, ki nismo v »un- terštamlih«, lnarveč smo izpostavlje- ni vsem strelom iz pušk in topov ter nismo niti zaščiteni, da bi se mo- gli braniti pred onimi, ki nas blatijo in nam hočejo jemati pošteno ime. Govorim vam o svojem poštenju, na katerega dam vse. Vlad ne postavlja stranka, ampak višji faktor. Seje Na- rodne skupščine sklicuje predsed- stvo Narodne skupščine v sporazumu z vlad«. Včasih mi je težko, ko vidim, da potekajo meseci in Narodno pred- stavništvo ni sklicano k zasedanju. Ta čas porabljam za delo med naro- dom. V zadnjem Casu smo doživeli v na- ši ožji domovini pojav, ki se označuje kot nekak nov evangelij prerojenja in očiščenja umazanih duš, spreobr- njenja ali pa odstranitve pokvarje- nih ljudi. Temu pojavu ne pripisu- jem važnosti in pomena, ker sem ta- ko neboljšljiv idealist, da ne bom nikoli veroval, da bo živelonekaj, kar je bilo v laži poi'ojeno. Organizacija bojevnikov je društvena organizaci- ja, ki jo mora po zakonu odobriti ban dotiCne banovine. Ta društvena or- ganizacija pa je takoj ob prvem na- stopu prekoračila društvene meje in prešla na politično polje tei" govori tako, kakor se naša stranka do da- nes še ni upala govoriti. Javno in odkrito grajam, da oblast so ni naäla moraine moCi, da to organizacijo raz- pusti. Ce v tej državi, v kateri ima- mo zakon o zaščiti države, sodimo mlade, nezaposlene ljudi, ki so zašli iz ravne ceste državljanskega življe- nja, če smo na podlagi istega zako- na nekoč razgnali komunistično stranko, potem ne razumem, kje je morala in vest, ki odgovarja za to zemljo, če smejo starejši ljudje go- voriti v takem tonu, kakor še ni go- voril noben komunist v tej državi. Včasih se mi zdi, da se je bojevniški [ pokret rodil zato, da bi mi ne videli i težav, vsakodncvnih skrbi za svoje življenje in odgovornosti za svoje posle, da bi se začeli prekljati in da bi pozabil na ono, kar je naše živ- ljenje in kar bi se moralo kot klic našega življenja vsikdar slišati v Ljubljani in Beogradu. Med bojevniki so gotovo tudi na- cionalno pošteni ljudje, a to v življe- nju še ni dovolj. Imeli smo v javnem življenju mnogo poštenjakov, a med njimi tudi mnogo nesposobnih poli- tikov. Glavno je, kdo so oni, ki jili vidimo povsod na bojcvniških zbo- rih in ki tvorijo 90 do 95% udeležen- cev. To so oni, ki so 6. januarja 1929. takoj sedli v vlado, dokler se ni nji- hov voditelj skujal. To so oni, ki so 1. 1931. pred svetom uprizorili ple- biscitno glasovanje, ali smo za ne- deljeno Jugoslavijo ali ne, ki takrat niso samo ostali doma, ampak so tu- di skušali preprečiti skupščinske vo- ČOKOLADA -ezerva, ki je znašala koncem preteklega leta G.G milijona dinarjev, kar je v razmerju z delniško glavnico 8 milijonov di- nai-jev gotovo lepa vsota. Pri tern so se posebno v zadnjih le- tih izplačevale delničarjem le skromne dividende po (> odstotkov. Recimo, da je delnica v nominalu po 100 Din pridobljena za 150 Din; po- tem odgovarja G-odstotna dividenda, ki se računa od nominalnc vrednosti (100 Din), le žtiriodstotnernu obresto- vanju nakupne cene po 150 Din. Ker je poslovanje pri tern zavodu zelo so- lidno in previdno, mu ni bilo treba, da se poslužuje zakonov in uredb o zaščiti denarnih zavodov, h katerim so se morali zateči dosti večji in re- nomiranejši zavodi, kakor je Celjska posojilnica. Pri tern izplačuje zavod stare vloge četudi obročno, pa vendar v iznosih, ki daleč presegajo obroCna izplačila pri drugih denarnih zavo- dih; nove vloge pa izplačuje neome- jeno. Stabilnost v upravnem svetu pa je potrebna, ker je upravnemu svetu iz- ročena skrb (glasom bilance za leto 1933.) za nad 31 mil. Din hranilnib vlog in za nad 23 milijonov Din na- ložb na tekoči račun. Glasom bilance za leto 1933. znaša postavka »dolžni- ki« 51.6 milijona dinarjev; od teh je zaščitenih po uredbi o zaščiti kmetov le nekaj nad 5 milijonov, iz Cesar zo- pet brezdvomno sledi, da za ta de- narni zavod obiika zadruge več ne odgovarja in je primerna edinole obiika delniške družbe. Pri Celjski posojilnici gre za iz- ključno narodni zavod, ki bi ga pa- triotski krogi morali podpirati, ne pa napadati in mu skušati žkodovati Pri tern načinu napadanja bi se konč- no doseglo, da bi prenehali vsi nacio- nalni zavodi in bi nadvladal le ino- zcmski kapital. DR. FR. MIŠIC: Po rebrih Tinjske gore (Konec) »Tnijsika.« recta, Ui DPilje ir/ Slov. Bistrice na »Htinj«, kakor pravi do- mace ljudstvo za »Tinje«, ima nekaj naravnost krasnih razglednih točk in znamenitosti. Koj za mestom leži gi-aSčina grofa Attemsa. V bližnji Zg. Bistrici, na vznožju Tinjske gore in Poh or j a, stoji tovarna za baker in žolto med. Za tovarno ni treba po glavni cesti navkreber, ampak po krajši stezi, ki vodi ob šumeči vodi navzgor skozi travniko in gozd. Ko se svet zopet odpre in se pokaže ce- sta, stojimo nepričakovano sredi ob- girnih vinogradov, ki se razprostira- jo na prisojnih južnih obronkih; med njimi pa se svetijo beli hrami: to iß vas Visovljc. Srcdi lepega vinograda stoji tu lep dom, sedaj kot solnčno- zračno zdravilišče urejen, z okusno teraso in krasnim razgledom na vse Grd nos zakaj Vam zagrenjujo življenje ? — Z aparatom »ORTHODOR« popravite zakrivljen debel, širok, dolg, top, gomoljast nos ltd. in dajete tako obrazu lep in plemenit izraz. »ORTHODOR« lahko precizno prilagodite vsaki obliki in velikosti nosu dam, gospodov in otrok. Din 90. Rdečico nosu in obraza odpravite danes enostavno in zanesljlvo s specialno kremo za bledenie »A« Din 50. — Originale SCHRÖDER-SCHENKE razpošilja »OMN1A« oddelek Nc-6. Zagreb, Gunduličeva 8. I. Poštnina pri plačilu v naprej 6 Din, po povzetju pa 12 Din] Podravje in yelik del Saviujskih p)a- nin, »Vošnjakov dom«, v katerem so se nekdaj zbirali rodoljubi in narod- njaki okoli pokojnega dr. J. Vožnja- ka, ki sedaj sameva v grobu malo bolj spodaj na pokopališču pri sv. Venčeslju. Še lepši in obširnejši po- staja lazgied nad Visovljami; ko nas pelje cesta zelo napeto nad duhtečT- mi vinskimi goricami. Tik pod nami j leži Slov. Bistrica, za njo se razpro- stira Dravsko polje s Ptujem, obrob- ljeno od Slov. goric in vinorodnih Haloz z Donačko goro in BoČem; v ozadju pa se dviga Ivanjščica. Proti zapadu in jugu je odprta vsa Dra- vinjska dolina z neštetimi vasmi in cerkvicami, ki jih ščitijo strme, to- da zelene gore Paški Kozjak, Steni- ca in Konjiška gora. Tik pod selom Turiško vasjo, tain kjer se odcepi od glavne ceste kolo- voz na Tinje, toda na nasprotni stra- ni ceste, zapazimo na planem, neko- liko poševnem, sedaj popolnoma po- gozdenem obionku čudne okrogle „ASTRA" čevlji Celjje, Alekftnndrovs 4 nasipc in jarke, ki so višji in globlji tarn, kjer je dostop do njih po širo- kem hrbtu lažji, toda nižji in neznat- nejši na oni strani, kjer je dohod te- žak in strm. To so ostanki starodav- ne, menda že v predrimsko dobo, v eas Ilircev in Keltov segajoče utrdbe, kamor so se zatekali pozneje, ko so :'¦?¦ začeli divji Germani zaletavati ob meje rimskega impcrija, rimski po- daniki iz Petovija in iz dioigih riin- skih naselbin. Sedanja vas Tinje-je s takimi utrdbami takorekoč kakor v kolobaru obkrožena. Sledi druge take obrambne naprave opazimo tik nad vasjo v gozdu; tretja se dviga, siccr z grmovjem in drevjem porasla, na izoliranem oblem pomolku vzhod- no Jurišnje vasi; od treh strani ne- dostopna, visoko nad šumečo Bistri- co z dokaj dobro ohranjenim dvoj- nini nasipom, jarkom, vhodom in s tcmeljem štiiioglate hišice s prizida- no vežo. To so takozvana Tinjska »gradišča«, Kotnikovo, Ančnikovo in Babčevo. Ljudstvo pripoveduje, da sta se gospodarja prvih dveh med sa- bo dolgo vojskovala in si končno drug drugemu razdejala grad. Cetrto »gradiš.če« leži severozapadno četrt ure nad vasjo pod seliščem Repom z naravnost idilično in svečano lego na hribčku med dvema potočkoma, ka- terih voda goni majhen mlinčck. Tu je svet odprt na vse strani. SolnCni žarki ogrevajo ves dan stare hraste v okolici. Ni Cuda, da so naši romanti- ki domnevali, da je tu stalo staroslo- vansko svet.išče, kjer so poganski svečeniki in župani žrtvovali bogu svetlega solnca na žrtvcniku sredi okroglega nasipa, medtem ko je rao- ralo ljudstvo v znak spoštovanja pred posvečeniin prostoroin stati zunaj pi-ed in pod nasipom. In zares! Vsa okolica izgleda kakor nalašč za sve- tiSCe. Tarn, kjer segajo rebri Tinjske go- re pod Veliki vrh, stoji v sanjavem gozdnem molku na zeleni planini svetišče, ki so ga postavili potomci onih starih poganskih očakov, cer- j kev sv. Treh kraljev. Stanovaraje 1 soba m kuhinja s pritiklinami se odda s 1. julijem. Naslov v upravi lista. 2 prazni all meblovani s o b 1 se takoj oddata. Naslov v upravi lista. DobPQ ohponjeno pohištuo se po ceni proda. Poizve se na Qlavnem trgu 6/11 v Celju. Solnčno duosebno sfanoyanje s kuhinjo in vrtotn se odda s 1. julijem v Novi vasi St. 51 pri Celju. stanovanje z vsemi pritiklinami v Celju ali neposredni bližini išče mirna stranka brez otrok za takoj ali pozneje. Ponudbe z navedbo na- jemnine na drogerijo »Sanitas« v Celju. I>ve sobt v vttli v mestu se oddata 1. julija. Sobi sta soln- čni, parketiranj ter z elektr. razsvetljavo. Vsaka ima svoj vhod. Oddam tudi s hrano in vso postrežbo. Naslov v upravi lista. Molitveniki za birmo, rožni venci v veliki izbiri v knji- garni Jn trgovini s papirjem