XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS V pričakovanju plime Ob sprejetju zakona o rezervatu Škocjanski zatok In expection of the tide "' An act on the Skocjan Inlet Reserve passed at last Pred sedemnajstimi leti smo v Acro- cephalusu (št. 7) poročali o prvem za- varovanem močvirju v Sloveniji. Ta- krat, leta 1981, je Skupščina občine Kranj z odlokom zavarovala glino- kopno močvirje Bobovek. Zdaj je Repu- blika Slovenija z z9konom zavarovala slano močvirje v Skocjanskem zatoku. Po tem bi lahko sklepali, da se močvirjem v Sloveniji godi vse bolje in bolje. Morda se bodo nekega pomlad- nega dne v prihodnjem stoletju kot mokrišča znašla celo v ustavi. Zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok, objavljen je v Urad- nem listu Republike Slovenije z dne 13.3.1998, zaradi dolžine ne bomo ponatiskovali, vsekakor pa si v našem uvodniku zasluži komentar. Z izdajo tega zakona je vlada presenetila vse, ACROCEPHALUS nenehno taktizirajoče lokalne politike, mencajoče regionalne naravovarstve- nike in celo za zavarovanje najbolj iskreno zavzemajoče se ornitologe. Mi- nister Gantar je tako v slovenskem varstvu narave potegnil potezo stoletja. Osupli lokalni politiki so pohiteli z ~javami, kot je bila ta, da pri urejanju Skocjanskega rezervata ne smemo po- zabiti na rekreacijske, parkovne in sprehajalne površine, s čimer so poka- zali, da še zdaj ne vedo, za kaj pri tem zavarovanju gre. Regionalnim naravo- varstvenikom je kot vedno tudi tokrat padla sekira v med, saj jim zakon kot državnim podanikom izrecno podarja strokovno varstvo. Naivni ornitologi pa si obetamo, da nam bo ostalo vsaj upravljanje rezervata, ki pa ima z ornitologijo bolj malo opraviti. Koncesi- ja za upravljanje bo namreč podeljena za povsem upravne naloge, kot so "izvajanje" varstvenega režima, pri- pravljanje letnega programa, sprem- ljanje in analiziranje naravnih vrednot, upravljanje zemljišč, vzdrževanje ob- jektov , izdajanje publikacij, zbiranje dokumentacije, sodelovanje pri med- narodnih projektih in organizacija na- dzorne službe. Le terenski obhodi bodo zanesljivo ostali v rokah amaterjev. 34 XIX - 87-88 - 1998 Pričujoči zakon je prvi zakonski pred- pis v državi Sloveniji, ki izrecno govori o vzpostavitvi primernih pogojev (jezi- kovno pravilno bi moralo pisati raz- mer) za življenje rastlin in živali in ne ponavlja floskul o teh bitjih kot indika- torjih ogroženosti nekih višjih organi- zmov. Kljub temu v zakonu pogrešam izrecno navedbo razlogov oziroma ci- ljev, zaradi katerih je bil rezervat usta- novljen. Videti je, da je zakonodajalec na to kratko malo pozabil. Tako je prav smešna 2 .točka prvega odstavka 11.člena v poglavju Varstvo, razvoj in upravljanje rezervata, kjer piše, da vlada Republike Slovenije sprejme "načine uresničevanja ciljev varstva in razvoja, določenih z zakonom", ko pa teh ciljev varstva in razvoja ni najti nikjer. Tako nikjer ne piše, da je rezer- vat ustanovljen med drugim tudi za ptice, da bi tu lahko nemoteno počivale in se razmnoževale. Sploh so ptice v zakonu omenjene bolj mimo- grede na enem samem mestu (v 6. členu). Prav tako pa ni nikjer v zakonu omenjen poglavitni krivec za nastale bedne razmere, v katerih se rojeva rezervat. To je Luka Koper, ki je tri desetletja krojila usodo zatoka s tem, Škocjanski zatok, junij 1991 (I. Geister) XIX- 87-88-1998 da ga je zasipavala z luškimi odpadki, refulom in gradbenim materialom in ga v prostoru, ki si ga je z 9grajo zamejila, zasipava še danes. Ce ne verjamete, pridite pogledat. Zato mi- slim, da je največja napaka tega zakona, da temu največjemu onesnaževalcu morskega obrežja na Slovenskem ni naložil povračila v pr- votno stanje. Seveda pri tem nimam prav. Luka Koper je onesnaževala naše morsko obrežje in ga še vedno onesnažuje s privolitvijo države in država je, kot je videti, tiho priznava- joč napako zdaj pripravljena plačati stroške čiščenja, če že vzpostavitev v prejšne stanje zdaj ni mogoče. Pač pa je na dveh mestih v zakonu omenjen drug poglavitni krivec seda- njega bednega položaja zatoka, čeprav res ne v vlogi pravnega subjek- ta, ki bi mu bila z zakonom naložena sanacija katastrofalnih razmer, tem več v vlogi prišepetalca. To je Mestna občina Koper, ki po zakonu vladi prišepetava tako pri sprejemanju pro- grama varstva in razvoja rezervata kot pri sprejemanju prostorskega izvedbe- nega akta. Tako pač razumem za- konsko formulacijo, da vlada te doku- mente sprejema 11po predhodnem mne- Škocjanski zatok, september 1997 (I. Geister) ACROCEPHALUS nju11 koprske občine .v Vsi, ki smo se zavzemali za zaščito Skocjanskega za- toka, najbrž ne bomo tako hitro pozabi- li, kakšno je bilo "predhodno mnenje" matične občine med desetletja traja- jočim uničevanjem tega naravnega fenomena. v Zakon o ohranitvi preostanka Skoc- janskega zatoka bo mestu Koper, ki ga je od nekdaj od vseh strani oblivalo morje, vrnilo vsaj kanček tistega predvčerajšnim, v obdobju fašizma in komunizma, zapravljenega dostojan- stva, ki se mu reče zgodovinska prepo- znavnost. Ko bi slovensko geografsko telo po drugi svetovni vojni ne bilo izgubilo mesta Trst, koprske luke sploh ne bi bilo treba graditi in bi bil Koper nemara ostal otok. Sedaj se na dobršnem delu izsušenega morja raz- prostirajo avtomobilske jasli in lenobno poležavajoča industrijska cona. Tako nam ne preostane nič drugega, kot da počakamo, da ta otroško puber- tetna doba mine. Potemtakem bi smeli reči, da smo v obdobju pričakovanja nekakšne pro- §torske zrelosti. Projekt renaturacije Skocjanskega zatoka je zato pravšnji izziv. Iztok Geister 35