SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: r> Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlclja > ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemfii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. V Ljubljani, v ponedeljek 9. julija 1894. Letnilc XXII ■na sedmi zedvii o&čni ž>$oz< „3Cato£. -bi^floim-e^a huyub\/oco t> že Meh cUie 26. 1$04 10- dcpotcUve ■u ve4i-hi dvorani j^o-r^H z. paia če. ved: 1. e gotjot ptedied.-n.ila. 2. oJaj-rtiflo-oo •pozočifo o od&oropem de?ot>awjiv -o ■mi-vicfc ivt htn »tceivciiv f e t it. Si. ffoiOMiMni -ptedfoiji*) -Uv naM>eti. Sjitfefjavvi, dne 9. jiii-ija 1894. HatHM-ava staviti fi&fi {>ta<^oi>oti od&onu do 22. t. m. »Lega nazionale." Gorica 5. julija. V nedeljo dne 1. julija je Lega imela v Gorici svoj občni shod. Letos je to društvo imelo 13 320 udov, 2264 več od lani. Leta 1893 dohodkov je le adrijanski oddelek Lege imel 29.039 gld. V otroških vrtih pazinskem, pri Mostu (soškem) in Podgori je leta 1892—93 obiskovalo 194 otrok. Osnoval se je vrtec tudi v bližini Ločnika. Delovanje Lege se LISTEK Brezbožniki so slabi domoljubi. (V »Vlasti« napisal Pohunek.) Herder, protestantovski superintendent, ki je pridigoval tako, da Kristusa niti omenil ni, napisal je o sebi, da je baje „!eideru ali .mit Bespect zu sagen", Nemec, nemške nacijonalce je pa proglašal za največje norce. Schopenhauer tudi ni bil tak, da bi ponujal domovini svojo službo in je pozneje še napisal izpoved naj vsak izv^, „da on zaničuje nemški narod zaradi njegove neizmerne neumnosti in da gaje sram, da je njegov sin." (Janssen o. c.) Tako Arthur Schopenhauer — in Gothe? Kot mlad mož je ubežal, da bi se izognil vojaški dolžnosti, in še kot weimarski minister je sicer potrjeval novake, ko se je pa šlo za zvezo nemških zemlja proti Napoleonu, pustil je mladega kneza, da je sam deloval, sam pa se je pečal popolnoma z .ljubeznijo" ; pisal je mej tem nenravne „Wahlverwandtschaften", o katerih pravi protestantovski zgodovinar Leo, da bodo ostale za vselej .ein Schaudfleck der deutschen Literatur". t W ■ h«. ^ razširja na južno Tirolsko in posebno na Istrijo in Dalmacijo. Izvanredno skrb so sklenili skazovati v bodoče — Devinu. Jeden govornikov je mej drugim rekel: .Kazati se moramo da smo Italijani. Dolžnost naša je. Malo nas je, a j edini v hotenju in navduševani od slavne preteklosti, kajti sinovi smo in deležni omike, ki je luč sveta in nikdar ne ugasne. Očetje in voditelji Lege nazionale so sinovi in deležni liberalne, brezverske židovske omike. Da bi ta bila .luč sveta, ki nikdar ne-ugasne" — mi katoliški Slovenci ne verujemo, ne moremo verovati. Tej .omiki", vsiljuj nam jo kedo tudivangeljskem jeziku poživljamo katoliške Slovence, naj vrata zapirajo, kjer le morejo Dalje je isti govornik rekel: .Danes nas spaja plemenita, visoka, da n a j v i š a misel, vzvišena nad vsako drugo strankarsko misel, ki je sposobna nas vse ne glede na verske in politične predsodke združiti misel, da je naša dolžnost braniti naš jezik in našo omiko." Da bi bil rekel napadati slovanski jezik, govoril bi bil resnico. Imena Le g in i h italijanskih zborovalcev in agentov a la Bombig, Valentinis, Vernig, Zottig, Oodermatz, Paglovich, Munich, Petris, Crismanich, Catarinich itd. pričajo, kedo je napadan in kedo napada. Narodnostna ideja je baje n a j v i š a ideja, sposobna združiti vse tudi ne glede na verske različne predsodke (!). Zdi se, da je ta zmota tudi v Italijane se globoko zarila, ker jo italijansko katoliško časopisje premalo pobija. Naj italijanski liberalci še tako jasno krivico delajo v narodnem oziru Slovencem — italijansko katoliško časopisje se komaj gane, da bi obsodilo tako po-čenjanje. Od tod ona vzajemna nezaupnost mej katoličani slovenskimi in italijanskimi — na kvar ka-tolištvu in na prospeh vedno bolj se razširjajočega V razgovoru z Ludenom je pokazal Gothe svoje načelo tako-le: .Grenko me je bolelo često, kosem se spomnil nemškega naroda, kateri je, kar se posameznih tiče, tako časti vreden, v celoti pa tako reven. Primerjanje naroda nemškega z drugimi narodi vzbuja v meni grenke čute, katere hočem preiti na vsak način; v znanosti in vedi sem našel krila, s pomočjo katerih se lahko povzdignem nad podobne stvari, ker znanost in umetnost spadata k svetu in pred njima se domovinske meje izgubljajo; tolažba, katero dajata, pa je vendar-le neprijetna tolažba in ne more nadomestiti ponosne vesti, biti namreč ud velikega, spoštovanega in mogočnega naroda." (Lerique: .Die Ideale" itd.) Ko je žugala Nemčiji že vsak čas katastrofa, ni maral tega Gothe, ni omenjal niti z besedo nesrečne domovine, ker ni bil neprijatelj njegove domovine (kakor pravi o njem posmehljivo Francoz Caro) po njegovem mnenju Napoleon, ampak — Newton, katerega optiko je hotel podreti. Po nesrečnem boju pri Jeni je pozdravljal Gothe Napoleona v Weimaru kar najbolj dvorljivo, prilizoval se mu je po suženjsko, prejel je od njega red, in je potlej študiral s prijateljem Kneblom .nauk o kosteh", ker je baje sedaj najbolj pripraven čas za to, ko so povsod cele kope mrličev (Knebel v pismu do Jean Paula)! Domoljub Gothe židovskega vpliva. No, ko nam židje in framasoni na tilnik stopijo, kakor so stopili pretekle mesece Mažarom, tedaj bode morda tudi v Gorici „Soča" dostojniše odbijala napade in .L' Ecco" ne bode le molčal, ampak tudi pozitivno Slovenee v narodnem oziru kakor pravica nese zagovarjal, da bi se le vspešen odpor proti skupnemu sovražniku omogočil. Se pred par meseci ni bilo niti misliti, da bi na Ogerskem bil mogoč shod, kjer bi se govorili poleg mažarskega še drugi jeziki. A sila kola lomi. Vladi proticerkvena politika je katoličane raznih narodov pod ogersko krono zbližala. Govorilo se je na katoliškem shodu v Požunu ne le mažarski ampak i — slovaški in nemški. Mi se komaj združimo, dokler ne dobimo še proticerkveniše vlade od se-dajne. A ko ta pride, bodemo edini — in tedaj sem prepričan, da bodemo na primorskem katoliškem shodu ne le italijanski ampak i slovenski govorili, ne da bi se kedo muzal ali soseda pod rebra suval. Ker pa bodemo takrat potrebovali veliko dvorano, priporočam goriškim italijanskem katoličanom, da si skoro osvoje mestno dvorano. Duh sedanjih očetov mestnih — ni nam ugoden, a tudi italijanskim katoličanom ne. Skupen sovražnik — toraj skupno delovanje . . . Kri, ki ni voda, bode delala res veliko zaprek, pa z božjo pomočjo in z lastnim zatajevanjem. . . . Politični pregled. V Ljubljani, 9. julija. Katoliško vseučilišče. V Solnogradu z vso resnostjo premišljajo o tem, kako bi se preje dalo osnovati katoliško vseučilišče. V mestnem zastopu je pa odbornik Mayer predlagal, da se naj začne proučevati vprašanje o ustanovljenju katoliškega vseučilišča. Mestni zbor je predlog izročil posebnemu odseku, da bode stvar proučeval in stavil primerne na- ni imel torej druge skrbi, nego da bi delal eksperimente s kostmi teh, ki so padli v boju za dom! Da, Gothe je pel o Napoleonu in njegovem tako rečenem kontinentalnem sistemu in kot prisego položil mu je lepo k nogam sebe, Nemčijo, Rim, Evropo, sploh celi svet; red pa, katerega je dobil od Napoleona, je tako čislal, da bi ga bil vedno nosil in ne bi ga bil odložil niti po zmagi pri Lipskem, ko bi ga ne bil prisilil grof Uolloredo („ein echter Enrage gegen die Franzosen", kakor ga imenuje Stei-nova), ki je pri njem stanoval. — Tako se je obnašal .Altmeister" Gothe, ki je v kritiki dela Son-nenfelsova .0 ljubezni do domovine" imenoval to ljubezen .eine Empfindung, die man in Deutschland weder habenkounenoch m 6 g e." In kakor ti velikaši, tako so mislili tudi drugi manjši duhovi, ko se je šlo za ljubezen do domovine. Tako n. pr. Karolina, znana z imenom .kulturna dama", je bila vsa navdušena za francosko prekucijo. „2e celih šest duij", pisala je 6. oktobra 1792, .pričakujemo tukaj vsak treuotek francoski napad — vsi plemenitaši so odstranjeni; starec (nadškof moguncijski) se je odpeljal tudi, in sicer v kočiji, raz katero je dal odtrgati plemenitaški grb. Francozi so že v Wormsu. Tukaj imamo že kokarde in trobojnice. (Dalje slšdi.) svete. Ker je upati, da razni drugi katol. občinski zastopi dovolijo za vseučilišče v Solnogradu primerne doneske, se utegne vseučilišče, ali vsaj kaka posamična fakulteta otvoriti v bližnji bodočnosti, Vrejenje vradniških plač. Ministerjalna komisija pod predsedstvom sekcijskega načelnika dr. Bittnerja peča se pridno z vrejenjem uradniških plač. Rešiti hoče to vprašanje jako temeljito, kar s polovičarsko rešitvijo bi ne bilo dosti pomagano. Češki Nemci. Ne le mej Cehi, temveč tudi mej Nemci na Češkem ni jedinosti. Te dni je dovolilo praško namestništvo novo društvo z imenom „Zveza Nemcev mej Češkem". To društvo osnovali so nemški nacijonalci. V oklicu k pristopu k temu društvu se naglaša, da nemški liberalci ne pospešujejo dovolj narodnega dela, da bi se dosegli kaki vspehi. Liberalni listi so jako potrti zaradi tega oklica, ter se boje, da jih nemški nacijonalei pri narodu pripravijo ob ves vpliv. Navajajo, kakšne vspehe so Nemci dosegli pod Belcredijem, Hohenwar-tom in grofom Taaffejem, ker so bili jedini. Nemške nesložnosti se bodo pač veselili le Cehi. Zanimivo je pač, da nemški liberalci sami priznavajo, da so pod Taaffejem vspehe dosegli. Dosedaj so navadno le tožili, kako da je nazadovalo nemštvo pod 141etuo Taatfejevo vlade. Sedaj se pa nakrat govori o veli-cih vspehih. Nemštvo pač ni moglo biti v taki nevarnosti, ako se more celo z velikimi vspehi pona-našati. Škoda, da ni mej Cehi jedinosti sedaj, ko se Nemci cepijo. Bolgarija. Glasilo sedanje vlade je priobčilo znamenit članek o politiki prejšuje in sedanje vlade. Glavni smoter bolgarske politike je ohranjenje samostojnosti dežele in s tem je ohranjenje prestola in linastije v zvezi Stambolov je v ta namen bil za "približanje trodržavni zvezi in zvezo s Turčijo, da si tudi ni popolnoma odkritosrčno težil po svojih lepih smotreh. Politika nove vlade ima jednake končne namene, kakor jih je imela politika prejšnje vlade. Nova vlada pa hoče delati za te smotre s sredstvi, ki so zares porabljiva, ne pa s takimi, ki so le na papirju. Trodržavna zveza bi gotovo ne vsprejela Bolgarije mej se, kakor ne vsprejme Rumunije, Bolgarija se ne more vezati. Ostati mora neutralna. Njenih 300.000 vojakov je komaj dosti za varstvo meja. Bojevati se na strani Rusije, bi v najboljšem slučaju nič ne koristilo, kar so skušali Rumuni. Zveza s Turčijo ni mogoča. Zanjo bi se v Carigradu nikdar ne odločili, majhna država ne sme velikih izzivati. Bolgarija mora čakati razvoja svetovne politike in ohraniti si svobodo odločitve. V Rusiji mora Bolgarija videti sovražno silo, če tudi glas ruskega naroda obsoja rusko politiko. Dokler Rusija ne vpelje ustave, ni upati sporazumljenja. Bolje je, da knez ni pri-poznan, nego bi izpostavili se intrigam ruskih diplomatov in nevarnosti, da se obnovi še dan 9. avgusta. — Ta članek gotovo izvira iz vladnih krogov. Jedra temu članku mi pač ne vidimo v napadu na Stambolova. Glavna stvar je, da Rusiji nova vlada še manj zaupa, nego je prejšnja in da ne upa priznanja kneza. Tako sovražno proti Rusiji niso pisala glasila prejšnje vlade. Sedaj se vidi, da so se motili tisti, ki so mislili, da sedaj Bolgarija nastopi drugačno politiko. Sprva so morda sedanji ministri v Sredcu tudi zares mislili, da se bodo dalo izposlovati priznanje kneza, ali zdaj pa že vedo, da ni mogoče, ako se Bolgarija ne misli odreči samostojnosti. Zato je pa sedaj taka jeza na Rusijo. Priznanju bolgarskega kneza ni bil na potu Stambolov, temveč le rusko teženje uničiti samostojnost Bolgarske. Proti jezuitski zakon v Nemčiji. Govori se, da misli zvezni svet na vsak način odkloniti sklep državnega zbora, da se jezujitom dovoli povrat v Nemčijo. Dovoliti se pa hoče na nasvet bavarske vlade, redemptoristom, da se smejo naseliti v Nemčiji. Te so bili le zaradi tega iztirali, ker se je zvezni svet izrekel, da so z jezujiti sorodna kon-gregacija. Poslednja leta so pa liberalci jeli zatrjevati, da je mej jezujiti in redemptoristi jako važen razloček. Verski odpadnik Dollinger, ki je veljal seveda pri liberalcih za avtoriteto v katoliških zadevah, se je izrekel, da ni pravega sorodstva mej jezujiti in redemptoristi. Najvažnejša razlika je to, da so redemptoristi podrejeni oblasti nemških škofov, dočim so jezujitje mejnarodna organizacija. To baje navaja zvezni svet, da bode dovolil redemptoristom povrniti se v Nemčijo, jezujitom pa ne. Sicer pa redemptoristi niso imeli nikdar veliko naselbin na Nemškem in zatorej bi njih dopust ne imel tacega pomena, kakor pa dopust jezujitov, katerih se zlasti boji protestantska duhovščina. Irski zaklad. Pokojni Parnell je bil po Ameriki nabral več tisoč funtov šterliugov, za politično borbo Ircev proti angleški vladi. Ta denar so ualožlli v pariški banki MunrcS in drugovi. Ta denar je bil vložen na ime Parnelovo in nekaterih drugov. Bilo je pa določeno, da sme Parnel si sam dati izplačati denar. Ko je Parnell umrl, nastalo je vprašanje, kdo ima pravico do tega denarja. Mac Carthy in drugi vodje irski, ki so bili vpisani za Parnellove sodruge, hoteli so dobiti denar, Parnel-lova vdova je pa temu ugovarjala. Tako je nastala cela vrsta pravnih pomislikov. Stvar je zatorej prišla pred sodišče, ki je odločilo, da imajo sedanji irski vodje pravico, si dati izplačati denar in sicer mora za jeden del pobotnioo podpisati samo Mac Carthy, za drugi del pa Mac Carthy in Egan. Irci dobri sedaj zopet denar za volilni agitacije. Potrebni 60 ga tudi bili, ker jih čakajo že hude borbe, predno si pribore avtonomijo za svojo deželo. Gladstone, ki je bil mej Angleži njih najboljši zagovornik, se je odtegnil političnemu življenju. Razgled po slovanskem svetu. Deželna razstava v Levovu. (VI. izv. dop) Paviljon ženskih ročnih del je lesen in obsega 355m2 prostora. Ljubko ti godi, ko vstopiš. Milo in domače se ti zdi sredi izdelkov, ki so jih izvršile roke naših Poljek. Kaj pač znajo! Vse. I to, kar rabi doma za vsakdanjo rabo, i to, kar gre za na razstavo, za lišp, za lagodnost, i za cerkev, za božjo službo, i za službo in prijetnost bogatinov, magnatov, za dorasle in za otroke, vse umejo napravljati ženske roke, toda le razumne, pobožne, delavne ženske. Iz davna slove poljske žene zaradi delavnosti in domačega obrta. V 16. veku se je vse to izdelovalo doma, kar sedaj prepoceni izdelujejo tvornice, zato se tak obrt ne izplačuje več. Toda z iglo, s čopičem, s peresom more še sedaj domača hiša izdelovati vsega, če hoče in če ji ni preobrnila glave civilizacija modna, ošabna, prazna, ne imajoča pojma o pravem življenju. Vse te misli ti silijo v glavo, ko vstopiš v ženski paviljon. Pohvaljajoč moram omenjati, da se vidijo tu imena bogatih, delavnih gospej, in sicer jako veliko; pomanjkuje pa žen in deklet iz srednjega stanu. Iz tega se zdi, da je prazno brezdelje neumno posnemanje gospodije in »dobrega tona". Ta oddelek moremo imenovati »razstavo prirejeno od bogatih gospej ali od šolskih deklic, zavodov, tvor-nic, kjer delajo priprosti in meščanski otroci pod nadzorstvom gospej. Paviljon je poln, a vendar nikjer nič nabasa-nega, kakor tudi nikjer ničesar ne manjka. In česa tu ni? Vse je. Milo je v njem in dolgo moraš ostati notri. V sredi je velikansk postavec obložen z najrazličnejšimi izdelki. Okoli na mizah in stenah je vse polno stvarij. Tu vidiš turški, japonski, starinski poljski slog; pletenine, vezenine vseh vrst, podobe iz mahu, gobeline, slikane zabojčke in mizice, umetne cvetlice iz svile, žameta itd. Mej podobami vidiš Košcjuška, ko ga car osvobaja iz ječe, ko so se mu pozdravile rane ; cvetlice iz raznih skorij, podobe iz gline, posteljno opravo, volnate izdelke, slike na porcelanu, dela v marmoru, perilo, obleko, dela raznih zavodov iu sirotišnic, klobukov itd. Šola g. Niedziat-kovske je mnogo razstavila. Cerkvenih stvarij je tudi obilo: ornati, antipendiji, borze--Vse to je pa lično vrejeno in razloženo. Glej si in se čudi! Nekatere stvari so na prodaj. Tudi jestvine vidiš: kan-dovano sadje, konfiture, konserve itd. Veliko pozornost zaslužujejo tri vrejene sobe : 1. mlade žene; 2. matere mladih otrok; 3. dorasle dece. Vredila jih je grofinja Potočka. Misel je domorodna. Hotela je pokazati bogatim ljudem, da nikakor ni treba kupovati hčeri bale na Dunaju ali v Parizu, no da je možno doma dobiti jako lepo in okusno opravo za ceneje novce. Vsem zahtevam in željam zadostujejo domači izdelki. Glej n. pr. sobo mlade žene! Umetna oprava je iz Zakopanega; stene so z domačimi deli obite: perilo, srajce itd. je iz krasenskega platna, vezenina iz Rjmanova, umivalnik iz Kolomeje, rezbarska dela, majolike itd., vse je domače. Nad posteljo je slika Matere Božje Čensto-hovske, na klečavniku molitvena knjižica, Tomaž Kempčan in Filoteja. Mlada žena mora zajemati v tem berilu sil za svojo nalogo. Tudi drugi dve sobi sta samo z domačimi izdelki vrlo okusno vrejeni. Otroške igrače, knjižnica, i perilo, to vse je domače. Še jedenkrat poudarjam: je dobra, izvirna in modra misel. K«;. Lukaszkiewicz. Zveza slovenskih pevskih društev. V nedeljo 8. julija se je na pevskem sestanku ob priliki »S i a v č e v e" desetletnice v principu sklenila »zveza slovenskih pevskih društev", kakor jo je predlagal pevski zbor »Glasbene Matice" po svojem pooblaščencu g. prof. A. Štri-t o f u. Iz polurnega govora, v katerem je gospod govornik razvijal zgodovino predloga, namen, sredstva in organizacijo pevske zveze in nadaljnje formalno postopanje, da se zveza končno ustanovi, povzemamo nekare stvari, ki bi uteguile biti občega zanimanja. »Zveza" naj bi bila združitev vseh na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem že obstoječih in v bodoče še-le osnovanih slovenskih pevskih društev. Namen tej združitvi samo po sebi uraljivo ne bi smel imeti še sence ne kakega političnega značaja. Zveza se ne snuje, da bi se po njej morebiti lažje prirejale zdaj tu, zdaj tam veselice in zabave s programi, ki so često dvomljive vrednosti, tudi ne, da bi se »zveza" uporabljala kot stafaža ali kot pozavna drugim društvom ob njihovih veselicah. Zvezi namen mora biti vzvišenejši, idealnejši: zveza naj bi a) težila za vsem, kar zamore na višjo umetniško stopinjo povzdigniti slovensko narodno in umetno petje in b) skrbela, da se pri doseganji tega namena jednotno in vzajemno postopa. — V dosego tega namena naj bi služila ta-le sredstva : 1. Vsakoletna zavezna zborovanja, na katera bi vsako pevsko društvo po številu svojih članov odpošiljalo svoje zastopnike. Na teh zborovanjih naj bi se posvetovalo in sklepalo o vseh v namenu zveze ležečih stvareh in določalo skupno in vzajemno postopanje. — 2. Drugo sredstvo naj bi bile pevske slavnosti, ki bi se prirejale po prestanku 3—5 let. Značaj teh pevskih slavnostij bi moral biti strogo umetniški. Društva naj bi med sabo tekmovala v boljšem petji, nekatere reči pa tudi skupno pela. Ob teh prilikah bi se morale peti slovenske skladbe. — 3. Najznamenitejše sredstvo pa naj bi bilo to: zveza naj bi se tesno oklenila centralnega slovenskega g 1 a s b e n e g a z a v o d a, »Glasbene Matice", in ga vsestranski podpirala, zlasti pa s tem, da bi a) povsodi se nabirale in »Glasbeni Matici" v izdajo pošiljale slovenske narodne pesmi in s tem dvignili oni biseri, po katerih bi nalik češki glasbeni literaturi tudi naša glasba izvestno se više popela; b) drugič s tem, da bi zveza gmotno podpirala »Glasbeno Matico" pri razpisih nagrad slovenskim skladateljem, v katero svrho naj bi vsako pevsko društvo za vsakega svojih članov plačevalo na leto malo svotico ; c) tretjič s tem, da bi se zveza oklenila prepotrebnega glasbenega lista, ki ga namerava izdajati »Glasbena Malica", da bi ga širila in podpirala duševno z glasbenimi članki in gmotno z naročevanjem. — Vodstvo zveze pevskih društev naj bi bil samostalen centralen odbor, ki bi se vsako leto volil na zaveznem zborovanju. — To je načrt »zvezi" v velikih potezah. Podrobno bode pravila sestavila petorica v pripravljalni odsek voljenih gospodov. — Koncem svojega govora je g. profesor Štritof še izrecno poudarjal, kar se je splošno odobravalo, da imej zveza slovenskih pevskih društev poleg svojegazgoljumet-niškega namena redno in povsodi lojalen in patrijotičen značaj. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. julija. (Osebne vesti) Knez Hugon Windischgriitz se je, vračaje iz kopelj v Gleichenbergu, v nedeljo mudil v Konjicah, kakor se nam od tam poroča. Knez si je, hvala Bogu, svoje zdravje 721etni starosti primerno utrdil. Na večer dne 8. t. m povrnil se je na svoj grad Haasberg pri Planini. Ondi ostane dalje časa. (Iz Kamnika) se nam poroča: Leseni most, ki je vodil iz našega mesta čez Bistrico proti Nevljam in Tuhinju so porušili prejšnji teden, zgradijo na njega mestu novega, kamenitega. Ob jednem so napravili na mestu prejšnje brvi vodeče v predmestje Novi trg, nov lesen most, s čemer je izpolnjena že davna želja Novotržanov. — Po ulicah kamniških nabite so že od meseca majuika sem lične ovalne table s slovenskimi napisi uličnih imen. Kamnik tedaj na zunaj stalno napreduje. Naj bi napredoval • / i I i ') tudi v katoliški zavesti! Prašnikarjevo voduo središče je obiskalo doslej uekaj nad 70 zdravja željnih. Pohod tujcev je letos slabši od lani. Temu bo najbrž uzrok neugodno vreme Doseglo se je vendar že nekaj lepih vspehov. — Preteklo nedeljo 8. julija smo imeli todi birmovanje. Vsprejem škofa in vpeljanje v cerkev bilo je častitljivo. Trije jezdeci korakali so sprevodu ua čelu od početka fare. Prostor pre d cerkvijo bogato okrašen ; večinoma vse hiše, koder se je vozil Prevzvišeui, bile so v zastavah. Birmancev skupno število 921. (Slavčeva" desetletnica.) Slov. del. pevsko društvo „Slavec" je v soboto in včeraj slavilo desetletnico svojega obstanka v krogu pevskih društev iz Hrvatske, Primorske, Štajerske in Kranjske, slavilo slovansko pesem in slovensko ime. Čemur pripisujemo posebno važnost, je to, da je slovenski delavec postal sotruduik pri narodnem delu, da si s sladkim spevom blaži srce, in značaj, laiša skrbi in oslaja vsakdanji trdi trud. Vspored slavnosti je bil obširen. V soboto zvečer je bil slavnostni koncert v deželnem gledišči. Vse točke so prav dobro vspele, posebno je občinstvu ugajal Nedvedov krasni »Popotnik" pod vodstvom g. S t e g n a r j a (solist gospod Meden), kojega je močni in dobro izvežbani moški zbor na splošno zahtevo moral ponoviti. Posebno se je odlikoval operni pevec g. N o 11 i, kateri je na občno željo ponovil Nedvedovo milo skladbo »Pred durmi". Orkester vojaške godbe je pričetkom sviral ouverturo iz opere „Prodana nevesta". Med drugimi odličnjaki je bil pri koncertu navzoč blag. g. dež. glavar D e t e 1 a z gospo soprogo. Ob 7,9. uri včeraj je v cerkvi sv. Jakoba veleč, gospod kanonik Zamejic daroval sv. mašo, pri kateri je »Slavec" pel Nedvedovo „Slava Stvarniku". Ob 7,11. uri se je pričel po mestu obhod z godbo na čelu. Deputacije pevskih društev iz Zagreba, Siska, Trsta, Nabrežine, Celja. Novega Mesta, Kranja, Bleda, Ptuja, Kamnika, Železnikov, Šiške, deputacija »Dolenjskega Sokola", deputacija iz Devina ; deputacije bralnega društva iz GSrij v krasni naredni noši, in litijskega pevskega društva. — „Sokol" in „Slavec" uvrstili so se z zastavami v dolg sprevod, ki se je ustavil pred mestno hišo, kjer jih je v krogu narodnih dam ljubljanskih pozdravila gospa dr. Tavčarjeva ter „Slavčevo" zastavo okitila s trakovi, a „Slavec" je zapel Forsterjevo »Naša zastava". Po sprevodu je bilo v redutni dvorani slavnostno zborovanje, v katerem poročamo na drugem mestu Skupni obed je bil pri Virantu. Zaradi dežja je morala velika vrtna veselica pri Koslerju izostati, pevski vspored so posamezna društva izvajala v redutni dvorani. »Slavec" sme ponosen biti na to slavnost. Pesem slovenska naj ga blaži i v prihodnje v svetih idejalih, unemaj za vte lepo, dobro in blago na slavo domovini slovenski in čast slovenskemu delavcu! — Opomnje vredno je še, da je prijatelj »Slavca" na oknu hiše pred Škofijo napravil lep transparent z nastopno kitico: »Slava Slavcu! Danes deset je let — Kar začel si Slavec pčt — Bog Te živi, Bog ti daj — Vedno slogo, kakor zdaj !" (Iz Št. Jurja.) Prav lepo slavnost, prej ko ne prvo te vrste, praznovali smo pri nas v dan svetega Alojzija. Ob 6. uri zjutraj zbrala se je vsa naša šolska mladina broječa 150 glav v naši šoli in se potem paroma pomikala proti starodavnemu Tabru, naši podružnici. Po opravljeni sv. maši, med katero so šolarji prav spodbudno peli, bil je zajutrek za šolarje. Tudi druzih ljudi, se je mnogo zbralo vkljub seneni košnji, katero so imeli ta teden. Po kratkem odmoru pričele so se deklamacije, katere so presegale popolnoma naše pričakovanje. Otroci so govorili tako jasno, razločno in umevno pa tudi tako prisrčno, da se je prikazala marsikomu poslušalcev solza radosti na obrazu. Omenjamo tu samo prvi in zadnji govor teh deklamacij- Prvi nastopil je šolar doma iz Oerovega, ko je spadalo nekdaj kakor tudi še sedaj pod Tabor. Popisal nam je pomen taborov v turških časih, zlasti pomen tega tabora, v katerem smo se danes zbrali ter sklenil z besedami: tu so nekdaj prelivali naši pradedje svojo kri za vero, dom, cesarja. Po njihovem zgledu hočemo delati i mi: zato menim da govorim iz srca vseh, če kličem vneto vsem svojim tovarišem in tovarišicam : zapojmo pesem cesarsko. Pela se je nato navdušeno cesarska pesem. Slednjič je bil komičen prizor. Predstavljal ga je šolar naše jedno-razrednice tako dobro, da si bolje želeti nismo potem so bile igre na prostem. Vršile so se v uaj-lepšem redu. Mod tem je bil deloma kuhan, deloma pečen janc, katerega so šolarji slastno povžili. Po-ludne je že taborski cerkovnik odzvonil, a še se nismo mogli ločiti od prijaznega Tabora. Slednjič smo se vendar ločili od njega proti 1. uri s trdnim sklepom, da ta vesel ca ne sme biti zadnja. Vsi veseli vračali so se otroci zopet paroma okinčani s cvetlicami proti St. Jurju, kjer so se ustavili pred šolo, zapeli par pesem iu se razšli proti svojemu domu. Ponavljajoč iskreno željo, da bi ta veselica ne bila zadnja zahvaljujemo se prav iskreno v imenu učencev in učenk vsem darovalcem, ki so pripomogli k tej slavnosti ter kličemo : Bog povrni na priprošnjo sv. Alojzija vsem stotero ! (C. kr. višja gimnazija ljubljanska) je 7. jul. sklenila šolsko leto. Ob 8. uri je bila v stolnici slovesna zahvalna služba božja, nato so učenci dobili izpričevala. Obširno letno poročilo ima na čelu spis g. prof. dr. Jos. Soma: »Ueber deu Gebrauch der Priipositionen bei M. Junianus Justinus". Za obligatne šolske predmete je bilo 28 učnih moČij ; poleg tega so nekateri gospodje poučevali v francoskem in v italijanskem jeziku, stenografi|i, risanju, lepopisju, petju iu telovadbi. Javuih učencev je bilo koncem leta 643 in 1 privatist in sicer: 155 rojenih v Ljubljani, 881 drugod na Kranjskem, 11 na Koroškem, 25 na Primorskem, 43 na Štajerskem, 20 v drugih deželah tostrau Litave, 7 Ogrov, 2 ino-zemca. Po narodnosti je bilo 510 Slovencev, 124 Nemcev, 6 Italijanov, 3 Cehi, 1 Srb ; po veroizpo-vedanju 639 katolikov lat. obreda, 1 grškega obreda, 1 nezedinjen grk, 2 protestanta, 1 žid ; najstarejši je bil 23 let. Z odliko je zvršilo 89 učencev, s prvim redom 405, z drugim redom 47, s tretjim 17, skušnje bode ponavljalo 80 učencev; šolnine so vplačali 9210 gld., ustanov so prejeli 8909 gld, 36 kr. Prihodnje šolsko leto se začne dne 18. septembra s slovesno sv. mašo. (Ciril in Metodov večer.) Iz Bemšnika: Na predvečer sv. Cirila in Metoda je na Eemšniku gorelo nad 100 kresov in možnarji so pokali, da je med hribovi gromovito donelo v spomin in slavo prvih sv. slovanskih apostolov, ki sta nam prižigala luč sv. vere. To je isto luč, katera ljudstvo oplemeni in reši iz trinoštva in sužnosti. Sedaj po tisoč letih pa kažejo kresi vernega slovenskega ljudstva tudi tukaj v marenberškem okraju, da goreče, kakor so kresi, ljubi slovensko prebivalstvo sv. Cirila in Metoda, sv. vero, ki sta n?m jo oznanovala, in premili slovenski narod. Čudno lepo bilo je od daleč gledati, kako je na Remšniku, Breznemvrhu, Vesi in Radiu po 10 do 20 kresov na enem hribu plamteč švigalo proti nebu in se lesketalo kakor kopje nastavljeno proti sovražniku sv. vere in milega slovenskega naroda. Nenadoma so se v prsih čuti budili, do semkaj in dalje ne več naj ne prodira tujec; kajti kder kresi gore, je slovenska zemlja. Pri kresih pele so se tudi mile slovenske pesmi. Globoko v sred je segalo petje nekega petletnega fantiča, ko je začel peti pri bliščtčih kresih sedeč na slovenski zemlji: .Slovenec sem! — Tako je mati djala, — Ko me je dete pestovala — Zatoraj dobro vem: — Slovenec sem." Poslušaje majhnega fantiča glasove „Od zibelk' do groba — Ne gane moja se zvestoba" so šiloma solze v oči prisilile pre-miŠljevaje, koliko je takih Slovencev posebno v marenberškem okraju, ki niso milemu slovenskemu narodu zvesti ostali — od zibelke do groba. — Vendar kresi so nam dokaz, da še ni umrl slovenski rod ? tem okraju. 2ivi še iu bo živel vedno močneje. Upamo, da bodo drugo leto ob godu sv. Cirila in Metoda plamteči kresi po vseh hribih razsvetili marnberški okraj. (V deželno bolnišnico) v Ljubljani je bilo v juniju vsprejetih 412 bolnikov, odpuščenih 237 ozdravljenih, 110 zboljšanih, 34 neozdravljivih, 16 jih je umrlo. Usmiljeni bratje v Kandiji so v juniju sprejeli 38 bolnikov, 28 je bilo ozdravljenih, šest zboljšanih, 1 je umrl. (Ustanove.) Deželni odbor kranjski je sklenil, da bode dovolil več ustanov za učence, ki se bodo na tukajšnji c. kr. strokovni šoli za lesno obrt učili pletarstva. Dalje je obljubil ustanove še posebe za učence iz Krope in Kamnegorice. Tudi kranjska hranilnica je v prospeh pletarstva dovolila za pet let po 300 gld., katere bode c. kr. deželna vlada razdeljevala kot ustanove mogli. Koncem ni mogel ponehati ne odobrujoči ^^('NJV11 spomenik g. baronu Schmidt-Zabierow-u.) smeh ni plosk zbranega občinstva. Po deklamacijahjfS Koroškega: Pa de reci kdo, da naši liberalci niso razdelila se je velika košara češenj in kruha ifil hvalježni ljudje, ali da jih ob gotovem času — luna ne trka ! Hvaležni so svojim mogočnim zaščitnikom, brez katerih bi bili itak pravcate ničle, ter jim kar živim postavljajo spomenike. Bes, da „de gustibus nou disputandum", ali kar uganjajo tukajšnji nemški mogotci in paše, to je res že premastno in slano I Znana je komedija zbog spomenika ob novi cesti na humberškem klancu. Pa tamočnja blamaža izvestne gospode še ni izpametovala. Mislili smo, da so bode g. baron Schmidt • Zabidrow z jednim spomenikom zadovoljil; saj se mu že radi tistega roga in Bmeje ves svet. Toda močno smo se varali I — Minulo nedeljo dne 1. t. m. dal si je v Smohoru odkriti zopet spomenik, kar drugi v teku kratkih mesecev! Šel je zopet sam tudi k odkritju, da gleda kar prvi sam sebe „in effigia". In bil je, kakor poroča „Ce-lovčanka" tudi v Šmohoru, kar ginjen in „tief er-griffen, mit von Thrtinen der Riihrung fast erstickter Stimme (!)" zahvalil se je, da so mu postavili spomenik. Da se živim postavljajo spomeniki, to se godi gotovo le redkokje in kedaj in celo liberalnim predsednikom samo na — Koroškem ! V ostalem pa je znamenito to, da se toliko proslavljenemu »dobrotniku" Koroške krohota že vsa dežela, celo listi sami, ki mu iz raznih nagibov postavljajo spomenike ! Omenim naj tudi še, da je v Smohoru za c. kr. okr. šolskega »inšpektorja" znani Hugo Moro, v Celovcu pa za okr. glavarja baron Mac Ne »in I —Prav značilno za glavnega junaka te „komedije" je tudi to-le: Pri pogrebu pokojnega poslanca Snablegerja na Trbižu odkrila se je vsa v jako obilnem številu došla gospoda, ko je duhovščina opravljala za pokojnika molitve. Samo gosp baron Schmidt-Zabierovv, je obdržal svoj, ne baš najlepši klobuk na visoki glavi. No, komur še živemu postavljajo spomenike, temu menda ni treba misliti na smrt ali se zmeniti za molitev ! —m— (Surovost vojakov — belgijcev.) Poroča se nam : | Danes po noči provzročili so podčastniki c. in kr. pešpolka št. 27 na Marijinem Trgu velik izgred. Ko je prišla mestna straža iu jih opominjala naj bodo mirni, odgovoril je eden vojakov da nima policija ž njimi ničesar opraviti in da imajo oni od stotnika naročeno, da vsacega civilista razsekajo. Vojaki potegnili; so svoje bajonete proti redarjem in ko je eden redar prijel za bajonet, vzel je med j: tem časom eden podčastnik redarju sabljo iz nožnice in odšel. Dva podčastnika sta se aretirala in potem izročila vojaški patroli. — Vprašali bi vendar slavno oblast: Kedaj bode vendar konec tem večnim po-nočnim izgredom vojakov-belgijcev? Poprej, dokler so bili Kuhnovci v Ljubljani, imeli smo tak lep mir v Ljubljani, sedaj pa je skoro ni nedelje brez pretepa. Je li to nemška omika!? (Ubegli kaznjenci). Iz Črnuč se nam poroča, da so videli včeraj zjutraj šest kaznjencev, ki so ubežati iz prisilne delavnice. Na vse zgodaj prišli so posamezni čez črnuški in čez železniški most. Jeden kaznjencev ustavil se je pri nekem mlinu; odprl je zaklenjena vrata ter zapisal na omaro besede : »Nič vkradel??" ter najbrže hotel s tem pokazati svoje poštenje ! (Goriške novice.) V bogoslovnici završe letošnje šolsko leto dne 21. t. m. s slovesno sv. mašo. — Gimnazijski profesorji podarili so pretečeni četrtek po nagovoru g. ravnatelja Grossa msgr. A. Marušičn prelep .album". Preč. g. bil je znenadenja ginjen. — Dohodkov povodom tombole v Gorici je bilo 1410 gld. Troškov 591 gld. 49 kr. Ostalih 818 gld. 71 kr. porabili bodo za vzdržavanje zavoda osiro-čenih. — Za novo cerkev presv. Srca Jezusovega na starem pokopališču nabrali so do sedaj 4107 gld. in 58 kr. (Iz Št. Petra na Krasn) dne 7. julija : Na dan sv. Cirila in Metoda je v »Slovencu" razglašeno kegljanje v korist podružnice sv. Cirila in Metoda zaključil gospod predsednik z jedrnatim govorom ter med najboljše kegljalce razdelil določene dobitke. Družbi sv. Cirila in Metoda se je poslalo kot čisti dohodek od kegljanja 64 kron. Vsem udeleževelcem se izreka srčna hvala. (Slike sv. Družine.) Z ozirom na dopis iz Goriškega v »Slovencu" od petka javljamo, da oskrbuje gosp& Ana Hofbauer, založnica cerkvenih potrebščin v Ljubljani, Gledališke ulice umetno na platno izdelane slikesv. Družine, Opozarjamo na današnji inserat dotične domače tvrdke. (Iz Trsta.) Albrik Falk^ 37 let stari slikar iz Požuua, je prišel te dni sem v mestno bolnico in se je izjavil: »Čutim, da se mi mede v možganih in prosim, da me obdržite v opazovalni sobi", Ta 1$ menda jedini svoje vrste. Telegrami. Vsprejem nadškofa. Zagreb, 8. julija. Kakor poprejšnji dan škofa Strossmayr in Stadler tako je bil včeraj novi nadškof pri svojom dohodu v Zagreb vsprejet z neizmernim sijajem. Vse ulice od kolodvora do stolnice bile so praznično odi-čene z zastavami, slavoloki in venci. Ob 5. uri došel je posebni, z venci okrašeni vlak. Na kolodvoru so bili zbrani načelniki raznih oblastev. Župan Mošinsky pozdravil je nadškofa, izrazujoč naroda in stolnega mesta hrvatskega veselje, da so se mu spol-nile želje videti najvrednejšega svojega sina na prestolu zagrebške nadškofije. Posilovič odgovori: Zaupajoč na pomoč božjo pridem kot nadškof v Zagreb. Vse svoje moči posvetiti hočem narodu in njega prestolnici in zato prosim vsestranske podpore. Nato za-pojo zbrana pevska društva: Liepa naša domovina! Potem se prične sprevod. Ustavil se je pred kapelo usmiljenih bratov, kjer je stopil nadškof iz voza ter se oblekel v pon-tifikalno obleko ter pod baldahimom stopal proti stolnici. V stolni cerkvi sta ga pričakovala škofa Strossmayer in Stadler. Kapiteljski vikar Gugler pozdravi nadškofa: Molitev in želje hrvatske domovine so se spolnile: Nadškofa pozdravljamo kot vzornega duhovna in vrlega Hrvata. Blagoslov božji spremljaj njegovo delovanje! Nadškof Posilovič odgovori, da je vedno ljubil hrvatski narod ter da je pripravljen vse storiti zanj. Skušal se bode kazati dobrega očeta svojim sinovom. Slovesni Tedeum završil je v cerkvi S S 35-* 1 S a opazovanja zrftkomerft ▼ mm toplomera po Celzija 7 1. u. ijat. 2. u. pop. 9 ». zveč. 740-0 7385 737-8 19-4 26 6 20-6 sl. vzh. brezv. sl. vzh. jasno oblačno 000 8 7. u. zjut 2. n. pop. 9. a. zveč. 7361 737 1 736-5 18-8 22 4 17.4 brezv. sl. vzh. sl. zapad oblačno n dež 17-00 dež 3-4° in 0-7° nad normalom. za prodajainico mešanega blaga na Štajerskem, vešča slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, se išče. Kje, pove upravništvo. 374 3—1 Dunajske srečke po 1 krono. — Žrebanje že v sredo! 5il;i?niNi®ltj)i lin 10.000 Irtiii. 3 Srečke priporoča 315 18 „MERCUR", menjalnična delnična družba na Dunaju, Wollzeile 10. cfina dCofBamr založnica vsakeršnih cerkvenih potrebščin v Ljubljani, Gledališke ulice št. <1 priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v naročevanje slik sy. Družine naslikanih lepo na platno. Preskrbela je že tako od Nj. Svetosti papeža Leona XIII. potrjeno ročno umetno na platno Izdelano sliko za župnijo Zagorje na Kranjskem v vsestransko popolno zadovoljnost po primerno nizki ceni. Od 20. t. m. nadalje bode ta slika sv. Družine razstavljena v Izložbenem oknu prodajalnloe v Gledaliških ulicah. 377 1-1 Dotro se Izplaciiivi mir za itom V ZlatU obrestljivo in povračljivo. 6°|0no bolgarsko državno hipotekama posojilo. HinrtfpLnrnn zagotovljeno s prvo hi- lll|IUI< H. v. 3030 Akcije južne železnice 200 gld. sr 103 Papirnih rubeliev 100 134 „ - Si 20 50 25 75 | ST Nakup ln prodaja f vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. t Zavarovanje ™ zcnne liri irebantih. ori izžrebani zgube' pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. K o I a n t n a izvršitev naroftll na boral. Menjarnična delniška družba „!K ERCI R" Vfolizeile it. 10 Dunaj, liriahilfarstrasss 74 B. AJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visocega >bi*sto vanja pri popolni varnosti PV nn loienih glavnic, 'VS Izdajatelj: Dr. Ivaa laseifi. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tint H»t.iiiifr* "islm^o * Ljubimi