Znanstvene razprave --------------------~---------- GDK: 17 (497.12 • 06 Kočevsko) Nova spoznanja o rastlinstvu Kočevske in Bele krajine1 New Recognitions about the Flora of Kočevsko Area and Bela krajina (S, SE Slovenia) Marko ACCETTO* Izvleček: Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu Kočevske in Bele krajine. Gozdarski vestnik, št. 5-6/2001. V slovenščini, s povzetkom v angleščini , cii. lit. 35. Prevod v angleščino : Eva Naglič. Avtor navaja nova nahajališča 80, med njimi prvič opaženih, redkih in bolj poznanih rastlinskih taksonov, ki j ih je v zadnjih treh letih opazil na Kočevskem in v Beli krajini. Na Kočevskem je prvič odkril vrste Cladium mariscus, Euphorbia vil/osa, Hieracium umbellatum, Sieglingia decumbens ter taksona Juniperus communis var. intermedia in Tofieldia ca/yculata f. tusus ramosa ter v Beli krajini vrsto Viola elatior. Ključne besede: rastlinstvo, Kočevsko, Bela krajina, Slovenija. Abstract: Accetto, M.: New Recognitions about the Flora of Kočevsko Area and Bela Krajina (S, SE Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 5-6/2001. ln Slovene, lit. quot. 35. Translated into English by Eva Naglič. The author states new localities of 80 taxa, some of them rare and some well), ~'-· ....... 1<. H "L ----n ',r- .......... ...... \ ~ \.- \..., f- /" ff """' \.... f---, f ~ IJ ( SLOVENIJA ,....- :/ [\..., :') 1 !-'-.. / ......... be ~ 'V ,r ~ CRO 1 • o o to 2:0 ~o kr~ ~ ril Visoka vijolica (Viola elatior) {slika 1) je med enaindvajsetimi v Sloveniji rastočimi vijoličevkami (Vio/aceae) ena izmed najvišjih vijolic, ki sodi med široko razširjene vrste (HEGI 1965). V Evropi raste izključno na vlažnih rastiščih ob večjih rekah, medtem ko se drugod, na primer v Rusiji, pojavlja tudi v stepskih območjih (ibid.). V Slovenij i smo jo razen v alpskem in preddinarskem svetu opazili v vseh drugih območjih (RAVNIK, v: MARTINČIČ et al. 1999). Skoraj povsod uspeva na vlažnih traviščih, barjih in grmiščih {ibid.). Tokrat sem jo prvič našel tudi v preddinarskem svetu, to je v Beli kra- jini. Najprej sem jo opazil na mokrem trav išču ob reki Lahinji jugovzhodno od zaselka Butoraj (0457/3, n. v. 155m, leg. & det. 1 O. 5. 1998), nekaj dni kasneje ponovno na podobnem rastišču ob Lahinji zahodno od zaselka lorenci (0457/3, n. v. 157m, leg. & det. 15. 5. 1998). Sledile so najdbe te vrste ob izlivu potoka Podturnščice v reko Lahinjo (0457/3, n. v. 159m, leg. & det. 15. 5. 1998), ob pritoku potoka Gošč v Podturnščico (0457/3, n. v. 160m, leg. & det. 15. 5. 1998), ob Lahinj i med zaselkoma Podlog in Brdarci (0457/3, n. v. 160m, leg. & det. 15. 5. 1998) in pri zaselku Mala Lahinja (0457/3, n. v. 161 m, leg. & det. 15. 5. 1998; LJU 128740). V Beli krajini je vezana na vlažna, spomladi tudi poplavljena travišča ob Lahinji in njenih prito kih. GozdV 59 (2001) 5-6 Karta 1: Razširjenost obubo- žanocvetnega šaša v Sloveniji (poln krog nova, prazen krog znana nahajališča) Map 1: Distribution of Care x dep- auperata in Slovenia (ful/ circle new, empty circle known locali- ties) 249 Slika 1: Visoka vijolica ( Viola elatior) Figure 1: Viola elatior 250 Slika 2: Navadna rezika (Ciadium mariscus) Figure 2: Cladium mariscus Navadna vodna zlatica (Ranunculus aquatilis) je v primerjavi s prej omenjeno vrsto še bolj razširjena. Dobimo jo kot izrazito pionirsko vrsto v stoječih in tekočih vodah v Evropi in na drugih kontinentih (DAMBOLDT, v: HEGI1974). Med petintridesetimi v Sloveniji in dvanajstimi v Beli krajini poznanimi zlatičnicami smo navadno vodno zlatico zaenkrat našli le v predalpskem, submediteranskem, subpanonskem in na enem nahajališču v preddinar- skem svetu, to je v Lahinji v Beli krajini (PODOBNIK, LJU 130928). Sedaj smo jo našli še na dveh krajih v Lahinj i: naprej med zaselkoma Podlog in Brdarci (0457/3, n. v. 158 m, leg. & det. 1 O. 5. 1998; LJU 128738) in nato severno od zaselka lorenci (0457/3, n. v. 160m, leg. & det. 31. 5. 1998). Navadna rezika (Ciadium mariscus) (slika 2) je razši~ena v južni in srednji Evropi do Skandinavije, sicer pa jo najdemo tudi na drugih konti- nentih, v severni Aziji, Južni Afriki, Ameriki in Avstraliji (SCHULTZE-MOTEL, v: HEGI 1966, s. 76). V Sloveniji smo jo zaenkrat opazili v vseh njenih fitogeografskih območjih , razen v dinarskem in subpanonskem svetu. Tokrat smo to, po sedanji vednosti ranljivo vrsto (WRABER 1 SKOBERNE 1989) opazili tudi na Kočevskem, ob Grivškem jarku (0555/1, n. v. 240 do 300m, SSE, SW, NE, leg. & det. 2. 7. 2000; LJU). Na novih nahajališčih , to je na povirnih strmih do položnih pobočjih, se pojavlja z največjo srednjo zastr- tostjo v fi tocenozah, ki jih na osnovi sedemnajstih fitocenoloških popisov opredeljujem kot asociacije Euphorbio villosae-Ciadietum marisci. Ta se v primerjavi s številnimi do sedaj opisanimi asociacijami (Gč>RS 1975, BALATOVA-TULAČKOVA 1991 in drugi) močno razlikuje. Na to kaže že spodnji fitocenološki popis, ki je holotip asociacije: Kočevsko, Grivački jarek, n. v. 260m, SW, nagib 15 °, površina 25m2, 2. 7. 2000; E2 (2 %): Alnus glutinosa +, Frangu/a a/nus +; E1 (100 %): Cladium mariscus 5, Molinia arundinacea 2, Euphorbia vil/osa 2, Eriophorum latifolium +, Eupatorium cannabinum 1, Calamagrostis varia +, Epipactis pa/ustris +, Gymnadenia odoratissima +, Knautia drymeia ssp. drymeia +, Patenti/la erecta +, Leu- canthemum ircutianum+, Tofieldia ca/yculata +, Acer pseudoplatanus +; EO (1 %): Cratoneuron commutatum +. GozdV 59 (2001 ) 5-6 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu Kočevske in Bele kraj1ne 46 47 48 49 SB 51 SZ 53 54 55 56 57 58 59 6B 61 6Z 63 64 65 91 9Z 93 94 95 96 97 98 99 BB Bi BZ 93 94 95 '-., ~r--- '--?-- fJ / ./" / t ~ I < A '7} i'I """' ~ ~ E " .......... f-.... ....... ~'---.. r-......,._ h ,.) 1'-\ ' 1\ --./" R __...." _..-./ 1:::>- _... ,r-; ~ \...., "· ~ i;-' :r f-/ ----..., ...... ff" rL ·- ~ 1\ v (." -~ H "' 1<.. "t. ,_.....[ ',/' r-.... -." \ ~ "--., ..-.--V" ~ " ......., ./ ~ cl ( SLOVENIJA ""' ~ - IJ / r-v ~ ~ 'v-- v- ··. ~ CRO .. ..- o .. 20 oo kill ""\. /'-) Sedanja razširjenost navadne rezi ke na Kočevskem je razvidna iz are- alne karte 2. Na istih rastiščih rasteta tud i na Kočevskem prvič opažena dlakavi mleček (Euphorbia vil/osa) in posebna oblika navadne žiljke (Tofieldia calyculata t. /usus ramosa, herbarij LJU), ki se od navadne loči po dolgih cvetnih pecljih (slika 3) in, kot pove samo latinsko ime oblike, po rogovila- sti rasti. Izgleda, da ta oblika ni prav pogosta , saj sem jo na Kočevskem opazil prvič. Tu je tudi drugo nahajališče navadne močvirnice (Epipactis palustris) na Kočevskem in ne daleč proč še tretje (ob potoku Nežica, 0555/1, n. v. 350m, E, leg. & det. 16. 7. 2000). Dolgolistni pajetičnik (Pseudolysimachion barrelieri ssp. nitens) smo na Kočevskem prvič opazili v strugi hudournika pod Kuželjsko steno (Leg. & det. Peterlin 1959, LJU 42603, rev. T. Wraber, 1983), v dolini Bel ice in pri Bosljivi Loki (ŠTIMEC 1982). Novi nahajališči sem opazil v grapi studenca, ki se izliva v Nežico (0555/1, n. v. 350 m, E, leg. & det. 17. 7. 2000), in na grebenu med Mirtovičkim potokom in Kozjim jarkom v že ugotovljenem kvadrantu (0454/4, n. v. 400 m, S, leg. & det. 11. 8. 2000). Na Kočevskem je sedaj znan šele v treh kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore. Na povirnem kraju nad potokom Nežica (0555/1, n. v. 350 m, E, leg. & det. 17. 7. 2000) so še nova nahajališča poznocvetnega šaša (Carex serotina), sivozelenega (Juncus inflexus) in bleščečeplodnega ločja (Juncus articulatus). Razširjenost pravkar naštetih vrst je na Kočevskem slabo poznana. Črni sršaj (Asplenium adiantum-nigrum) je po splošni razširjenosti subatlantsko-submediteranska vrsta (OBERDORFER 1979). V Sloveniji je raztreseno do redko razširjen prav v vseh njenih fitogeografskih območj ih (DAKSKOBLER 1992). V Beli krajini smo črni sršaj zaenkrat našli v dveh kvadrantih srednjee- vropskega kartiranja flore (PODOBNIK 1 T. WRABER 1982). Nova nahajališča so v zgornjem delu strmega, zelo skalnatega in tera- sastega pobočja pod Veliko steno, to je med zaselkoma Radenci in Breg ob Kolpi (0556/2, n. v. 380 m, SW doW, leg. & det. 1. 4. 1997; LJU) na prevladujočih zgornjejurskih apnencih (BUKOVAC et al. 1984) z rožen ci v še ne dokončno fitocenološko opredeljenem črnem gabrovju. GozdV 59 (2001) 5-6 Karta 2: Razširjenost navadne rezike na Kočevskem (poln krog nova, prazen krog znana naha- jališča) Map 2: Distribution of Cladium mariscus in the Kočevsko area (ful/ circle new, empty circle known localities) Slika 3: Oblika navadne žiljke ( Tofieldia calyculata f. lusus ramosa) Figure 3: Tofieldia calyculata f. lusus ramosa 251 252 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu Kočevske 1n Bele krajine Sedanja navzočnost črnega sršaja v treh kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore kaže, da ga v Beli krajini ne moremo več šteti med redke vrste. Na Kočevskem smo črni sršaj zaenkrat poznali le z enega nahajališča pri Osilnici (ŠTIMEC 1982). Raztreseno razširjen pa je tudi v območju , kjer smo našli že omenjeni obubožanocvetni šaš (med Dolom pri Predgradu in Žago, 0556/1, 0555/2, 0455/3,4, 0456/3, n. v. 220 do 600 m, SSE do W, leg. & det. 9. 6. 2000; herbarij LJU). Novo nahajališče črnega srša ja je tudi pri zaselku Bezgarji na permskih peščenjaki h (0454/1, n. v. 480 m, E leg.& det. 10. 11 . 2000). Drobnocvetni prstnik (Potentilla micrantha) je v splošnem razširjen v južni, srednji in jugovzhodni Evropi. Po Oberdorferju (1979) je submedi- teranska vrsta. V Sloveniji je razen v alpskem svetu razširjen tud i v vseh drugih fitoge- ografskih območjih (MARTINČIČ, v: MARTINČIČ et al. 1999). Nova nahajališča so vsa v dolini reke Kolpe, od zaselka Laze na Kočev­ skem do Ci rij v Beli krajini (0556/1, 2, 4, n. v. 170-400 m, S, SW, W, leg. & det. 2. 3. 1997), kjer se navezujejo na že poznana (PODOBNIK 1 T. WRABER 1982), in se nadaljujejo na strmih skalnatih pobočjih nad reko Kolpo med žuniči in Mil iči (0556/1, n. v. 190-300 m, Edo SE, leg. & det. 20. 4. 1997). Srednja medvej ka (Spiraea media) je bila v Sloveniji opažena v pred- dinarskem in submediteranskem svetu, medtem ko najdišča v dinarskem svetu niso zaneslj iva (MARTINČIČ, v: MARTINČIČ et al. 1999). Nova nahaja lišča v Beli kraj ini smo opazili na strmih skalnatih pobočjih nad reko Kolpo med Starim trgom in zaselkom Cirje (0556/1, 2, n. v. 380 m, SW doW, leg. & det. 29. 5. 1997) ter na Kočevskem na strmih kolp- skih pobočjih med zaselkoma Laze in Dol pri Predgradu (0556/1, 0555/2, 0455/3,4, 0456/3, n. v. 220 do 600 m, SSE doW, leg. & det. 9. 6. 2000). O razširjenosti in ekoloških zahtevah gorske bil nice (Festuca drymej a) v jugovzhodni Slovenij i sem nedavno že pisal (ACCETTO 1998 c, 1999 b ). Zato omenjam samo nova nahajališča, ki sem jih opazil na več krajih v območju Stružnice (0555/1, 0554/2, n. v. 700 do 800 m, vse lege, leg. & det. 19. 3. 2000) in v Poljanski gori, to je na Kočevskem in Belokranjskem (širša okolica Židovca in Kapetanjke, 0456/4, n. v. 600 do 800 m, vse lege, leg. & det. 15. 4. 2000). Tudi o razširjenosti in ekoloških zahtevah štajerskega pljučnika (Pu/- monaria stiriaca) v Beli krajini , kjer so zaenkrat najjužnejša nahajališča te srhkolistnice, sem nedavno poročal (ACCETTO 1999 c). Tokrat sem jo našel še na sosednjem Kočevskem, kjer uspeva na globokih nanosih tal nad cesto ob vznožju zahodnega pobočja Kapetanjke (775 m) (0456/4 , n. v. 540 m, W; Hedero-Fagetum s. lat., leg. & det. 27. 4. 2000). Že dokaj dobro znano razširjenost naše endemične j us ti nove zvončice ( Campanula justin iana) v Sloveniji (ACCETTO 1994) dopolnjujem z novim nahajališčem v jugovzhodnem delu Male gore, to je v manjših ostenjih Črnega vrha (0254/4, n. v. 900 m, NE; Neckero-Campanuletum j ustinianae neckeretosum crispaeAccetto 1995, leg. & det. 28. 6. 2000). Ob Račkem potoku, izrazitem hudourniškem, floristično manj proučenem območju, sem našel nova nahajališča navadne obročnice (Adenophora liliifolia, Rački potok, 0554/2, n. v. 350 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), v Sloveniji in na Kočevskem redke vrste. Prvič so jo opazili v Borovški gori, z zelo netočno navedbo kraja (BRAUNE, v: DESCHMANN 1871 ), in drugič v območju Be lice {ŠTIMEC 1982). Tokratno nahajališče je šele tretje na Kočevskem in četrto v Slovenij i. Raste v bukovjih, začetnih GozdV 59 (2001) 5-6 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu Kočevske in Bele krajine sukcesijskih razvojnih stopnjah gozda na meliščih in celo v vlažnih aste- njih. Druga nova nahajališča rastlin v območju Račkega potoka oziroma v kvadrantu 0554/2 (v nekaj primerih tudi izven njega) so zapisana po vrstnem redu od najbolj redkih do bolj pogostih v spodnjem pregledu: čvrsta kompava (Car/ina simplex, n. v. 400 do 600 m, N, NW, NE, leg. & det. 21. 7. 2000), ozkolistni pljučnik (Pulmonaria austra!is, n. v. 350 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), bavarska Janika (Thesium bavarum, n. v. 400 do 600 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), ki se pojavlja še nad Kozjim jarkom (0454/4, n. v. 500 do 800 m, W, leg. & det. 11. 8. 2000), skalna robida (Rubus saxatilis, n. v. 400 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), gorski glavinec (Centaurea montana, n. v. 350 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), vednozeleni šaš (Carex sempervirens, n. v. 350 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), ki gradi travišča tudi nad Kozjim jarkom (0454/4, n. v. 600 do 800 m, NNW, leg. & det. 11. 8. 2000), ruš nata zvončica (Campanu/a cespitosa, n. v. 300 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), veliki zali kobulček (Astrantia mayoragg., n. v. 280 do 600 m, N, NE, NW, leg. & det. 20. 7. 2000), ki raste tudi ob Grivškem jarku (0555/1, n. v. 250 do 400 m, vse lege, leg. & det. 2. 7. 2000), ob Toplem jarku (0555/1, n. v. 260 do 400 m, E, leg. & det. 18. 7. 2000) in ob potoku Vodena draga blizu zaselka Jesenov vrt (0455/3, n. v. 520 m, NE, leg. & det. 3. 8. 2000), fleischmanovo grabljišče (Knautia f/eischmanni, n. v. 400 do 600 m, N, NW, NE, leg. & det. 20. 7. 2000), kranjski petprstnik (Patenti/la carnio/ica, n. v. 350 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), velikolistna vrba (Sa!ix appendicu/ata, n. v. 350 do 600 m, N, NW, NE, leg. & det. 20. 7. 2000), alpsko grozdičje (Ribes a/pinum, n. v. 350 m, W, leg. & det. 21. 7. 2000), dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum, n. v. 300 do 600 m, N, NE, NW, leg. & det. 20 7. 2000), tisa (Taxus baccata, n. v. 300 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), ki raste tudi v grapi Kozjega jarka (0454/4, n. v. 300 do 800 m, W, leg. & det. 13. 8. 2000), srčastolistna mračica (Giobularia cordifo!ia, n. v. 300 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), zeleni sršaj (Asp/enium viride, n. v. 300 do 600 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000) in druge. Srčastolistno mračico, predalpski prstnik (Patenti/la cau/escens) in velikolistno vrbo sem opazil tudi v najbolj izraziti udarni jami pri Mozlju (Mozeljska staja, 0455/2, n. v. 432 m, (N), leg. & det. 13. 5. 2000). Tu so njihova nahajališča na najnižji nadmorski višini na Kočevskem. V ozki dolini Kozjega jarka in nekaterih hudourniških grapah, ki se izlivajo vanj, so še nova nahajališča tise (Tax us baccata, 0454/4, n. v. 300 do 800 m, W, leg. & det. 13. 8. 2000) ter ob najbolj strmi in razgibani hudourniški grapi tudi blagajevega volčina (Daphne blagayana, 0454/4, n. v. 450 do 900 m, W, leg. & det. 13. 8. 2000). GozdV 59 (2001) 5·6 11 1 l': ' 1. 1' Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu Kočevske in Bele krajine Karta 3: Razširjenost severnega sršaja na Kočevskem (poln krog nova, prazen krog znana naha- jališča) Map 3: Distribution of Asplenium septentrionale in the Kočevsko area (ful/ circle new, empty circle known localities) Slika 4: Severni sršaj (Asplenium septentrionale) (vse foto: Marko Accetto) Figure 4: Asplenium septentrio- nale (all photo: Marko Accetto) 254 91 9Z 93 94 95 96 97 98 99 BB 91 BZ Bl 94 95 46 47 48 49 59 51 SZ 53 54 55 56 57 58 59 69 61 6Z 63 64 65 R \ fr" - _!.._,. ....... t-J H ........ l.---" __,. b, .", ..... 1<-. ""'"'"" "7--- --.. ~~.. -- Il ',/' r--... f'J .._ .......... ,r;: " \ f""""': L_ _..--;-./ f: t-.,. \...- \...., >-"- /""' ~ ....... -- 1----t ~ """'"" !'-. " .--, f I A- ~ or-- cl ( SLOVENIJA k"< [\ ';:; 1-' "/"""' '-.... ) I'"'Jl 1./ v - 1 ([ - '"'"\ -..... / rv-~ ~ g ~ ' ········ 'v- v- 1\ //'' ·· ... [1 ; CRD o. \ o 'o to oo ka ~ ~"'"" .......... f"' ........ !-""' ~ "\. r-l Morfološki znaki brinov, ki sem jih v zadnjem času opažal na Kočevskem v proti jugu in jugozahodu odprtih ostenjih in njihovih zgornjih robovih, se najbolj ujemajo z opisom različka Juniperus communis L. var. intermedia. Ta je na splošno razširjen v Gorskem Kotarju, Dinarskem gorstvu, Karpatih, Sudetih in v Alpah (VIDAKOVIČ 1982). Na Kočevskem sem ta grm opazil v Poljanski gori (v ostenjih Židovca, 0456/4, n. v. 820 m, SW, leg. & det. 15. 4. 2000, Debelega vrha, 0456/4, n. v. 800 m, SW, leg. & det. 27. 4. 2000), v ostenjih pod Sv. Ano (0454/4, n. v. 250m, S, leg. & det. 13. 5. 2000) in nad Račkim potokom (0554/2, 500 m, N, leg. & det. 21. 7. 2000). V območju, kjer prevladujejo permski peščenjaki (SAVIČ 1 DO ZET 1985), iz katerih so v preteklosti izdelovali mlinske kamne, imajo nova nahajališča na Kočevskem redek severni sršaj (Asplenium septentrionale (slika 4), pod vrhom Velikega Mošenika, 0455/3, n. v. 700 m, S, leg. & det. 1. 8. 2000), ki smo ga na Kočevskem opazili šele drugič (karta 3), žajbljasti vrednik (Teucrium scorodonia, širša okolica Velikega in Malega Mošenika, 0455/3, n. v. 600 do 750 m, S, leg. & det. 1. 8. 2000), kobulasta škržo- lica (Hieracium umbellatum, širša okolica Velikega in Malega Mošenika, 0455/3, n. v. 550 do 750 m, S, SE, SW, W, leg. & det. 1. 8. 2000), savojska GozdV 59 (2001) 5-6 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu Kočevske in Bele krajine škržolica (Hieracium sabaudum, 0455/3, n. v. 550 do 750 m, S, SE, SW, W, leg. & det. 1. 8. 2000) in navadna trizobka (Sieg/ingia decumbens, 0455/3, n. v. 600 do 750 m, S, leg. & det. 1. 8. 2000). Kobulasta škržolica in navadna trizobka sta na Kočevskem sedaj omenjeni prvič in savojska škržolica drugič. Žajbljasti vrednik, pred kratkim tod še redka vrsta, je z zadnjimi opaženimi nahajališči pri Kačjem potoku (0455/2, n. v. 530 m, W, leg. & det. 16. 9. 2000), pri Brezovici (0454/3, n. v. 480 m, E, leg. & det. 10. 11. 2000) in pri Ribjeku ob Kolpi (0454/3, n. v. 400 m, W, leg. & det. 1 O. 11. 2000) sedaj poznan skoraj v vseh območjih Kočevske, kjer so razši~ene permske kamnine. Poleg obravnavanih ali zgolj omenjenih rastlinskih vrst smo na Kačev~ s kem oziroma v kvadrantu 0455/2 (v nekaj primerih tudi izven njega) opazili še nova nahajališča naslednjih, drugod splošno razširjenih rastlin: barvilna mačina (Serratula tinctoria), Kačji potok, Pekel, n. v. 500 do 635 m, vse lege; B/echno-Fagetum, Alnetum glutinosae s. lat., leg. & det. 16. 9. 2000, belkasta bekica (Luzula luzu/o/des), Kačji potok, Pekel, n. v. 500 do 635 m, vse lege; B/echno-Fagetum, leg. & det. 16. 9. 2000, bod ič asta glistovnica (Dryopteris carthusiana), Kačji potok, Kočarji, Pekel, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, borovničevje (Vaccinium myrtillus), Kačji potok, Pekel, n. v. 500 do 635 m, vse lege; B/echno-Fagetum, leg. & det. 16. 9. 2000, dlakavi vrbovec (Epi/ob/um hirsutum), Pekel, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, gorska krpača (The/ypteris limbosperma), Kačji potok, Pekel, n. v. 500 do 635 m, vse lege; B/echno-Fagetum, leg. & det. 16. 9. 2000, gozdne male tačke (Omalotheca sy/vatica), Kačji potok, n. v. 530 m, leg. & det. 16. 9. 2000, gozdni sitec (Lycopus europaeus), Kačji potok, Pekel, n. v. 500 m; Alnetum glutinosae s. lat., leg. & det. 16. 9. 2000, jesensko vresje (Ca/luna vu/garis), Kačji potok, Pekel, n. v. 500 do 635 m, vse lege; Blechno-Fagetum, leg. & det. 16. 9. 2000, lasasti dimek (Crepis capillaris), Kačji potok, n. v. 530 m, leg. & det. 16. 9. 2000, evropski macesen (Larix europaea), Kočarji, leg. & det. 16. 9. 2000 (kult.), migalični šaš (Carex brizoides), Kačji potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, mlahavi šaš( Care remota), Kočarji, n. v. 500 m; Alnetum glutinosae s. lat., leg. & det. 16. 9. 2000, močvirna samoperka (Parnassia pa/ustris), Kačji potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, navadna čeladnica (Scutellaria ga/er/cu/ata), Kočarji, Kačji potok, n. v. 500 m; Alnetum g/utinosae s. lat., leg. & det. 16. 9. 2000, navadna pijavčnica (Lysimachia vu/garis), Kočarji, Kačji potok, n. v. 500 m; Alnetum glutinosae s. lat., leg. & det. 16. 9. 2000, navadni gladež (Ononis sp/nosa), Kačji potok, n. v. 520 m, leg. & det. 16. 9. 2000, navadni trst (Phragmites australis), Kačji potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, navadno ločje (Juncus effusus), Kočarji, Kačji potok, Pekel, n. v. 490 do 500 m; A/netum glutinosae s. lat., leg. & det. 16. 9. 2000, orjaška bilnica (Festuca gigantea), Kočarji, Kačji potok, n. v. 500 do 550 m; Alnetum glutinosae s. lat., leg. & det. 16. 9. 2000, GozdV 59 (2001) 5-6 255 256 Accetto, M.: Nova spoznanja o rast11nstvu Kočevske 1n Bele krajine pepelnatosiva vrba (Salix cinerea), Kačji potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, plavajoča sladika (Giyceria fluitans) , Pekel, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, plazeči petprstnik (Potentilla reptans), Rajndol, n. v. 530 m, W, leg. & det. 16. 9. 2000, 0455/2, Pekel, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, poprasta dresen (Polygonum hydropiper) , Kočarji , Kačji potok, Pekel, n. v. 500 m, leg . & det. 16. 9. 2000, pravi kostanj (Castanea sativa), Rajndol, n. v. 530 m, W, leg. & det. 16. 9. 2000, puhasti hrast (Quercus pubescens), 0455/3, Mali Mošenik, n. v. 600 m, S, leg. & det. 1. 8. 2000, razprostrla zvončica (Campanula patula), Kačji potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, rebrenjača (8/echnum spicant) , Kočarji , Kačji potok, Pekel, n. v. 500 do 635 m, vse lege; 8/echno-Fagetum, leg. & det. 16. 9. 2000, sivkasta meta (Mentha longifolia) , Kočarji, Kačji potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, srčastolistna bolhača (Pu/icaria dysenterica), Rajndol, n. v. 530 m, W, leg. & det. 16. 9. 2000, studenčni jetrnik (Veron ica beccabunga), Koča rji, Kačji potok, Pekel, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, širokolistni rogoz (Typha latifolia), Kačj i potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, velika p reslica (Equisetum telmateia), Kočarji, Kačji potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, vijugasta masnica (Deschampsia flexuosa) , Kočarji , Kačji potok, Pekel , n. v. 500 do 635 m, vse lege; 8/echno-Fagetum, leg. & det. 16. 9. 2000, zdravilni jetičnik (Veronica officinalis), Kočarji, Kačji potok, Pekel, n. v. 500 do 635 m, vse lege; 8/echno-Fagetum, leg. & det. 16. 9. 2000; 0455/3, Veliki in Mali Mošenik, leg . & det. 1. 8. 2000. 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS Nova nahajališča rastlinskih vrst smo odkrili na zelo različnih krajih in v zelo različnih ekoloških razmerah. Od takih, ki rastejo v vodi (Ranunculus aquatilis), v zelo sušnih (Care x depauperata ), najbolj skalnatih ( Campanula justiniana) rastiščih , do najbolj kislih (Asp/enium septentrionale) rastiščih . Vzrok za to je preprost. Po eni strani načrtno opazovanje območij s podo- bnimi ekološkimi razmerami, v katerih smo nedavno odkrili redke in ekološko zanimive rastlinske vrste, ter po drugi strani opazovanja doslej floristično najmanj proučenih območij Kočevske in Bele krajine. K temu je zagotovo , pripomogel tudi daljši čas florističnih opazovanj, četudi smo jih večino opazili v letu 2000. Novo odkrita nahajališča rastlinskih vrst niso nič nenavadnega, pre- seneča le pozno odkritje prvič opaženih rastlin, npr. navadne rezike. Naj- prej zaradi njene višine, saj gre za "orjaško ostričevko" in nato zaradi njenega količinsko obilnega pojavljanja. Fitocenoze asociacije Euphorbio villosae-Ciadietum marisci bi morali čim prej naravovarstveno zaščititi, saj so zaradi zaraščanja ogrožene. Pri vegetacijskem kartiranju kolpske doline (MARINČEK et al.1986) so navadno rezi ko skupaj s še drugimi tu rastočimi rastlinami očitno spregledali. Prav tako niso opazili obravnavanih vrst v GozdV 59 (2001) 5-6 AcceUo, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu Kočevske in Bele krajine območju Račkega potoka in drugod v dolini zgornje Kolpe (ibid.). Med drugimi opaženimi rastlinskimi vrstami so zaradi svoje redkosti zanimiva nova nahajališča navadne obročnice, čvrste kompave, ozkoli- stnega pljučnika in dolgolistnega pajetičnika. Vse smo našli blizu dosedanjih nahajališč. Ker sem v zadnjih nekaj letih pregledal že dobršen del kolpske doline, našel pa sem jih le v njenem zgornjem delu, lahko pričakujemo, da vednost o njihovi razširjenosti ne bo dosti večja od današnje. Večje število novo opaženih rastlin in nekaterih fitocenoz v razmeroma majhnem, težko prehodnem hudourniškem vodozbirnem območju Račkega potoka kaže, če izvzarnemo prvo najdbo tod odkritega in v Sloveniji redkega visokega grinta (Senecio daria, ŠTIMEC 1 WRABER 1983, LJU 110090), da ga floristično in fitocenološko še nismo podrobneje proučili. Iz fitoceno- loškega gledišča so tod zanimive tudi začetne sukcesijske stopnje razvoja gozda na meliščih ( Carici sempeiVirentis-Astrantietum majoris Accetto 1999 nam. prav.). Da je severni sršaj na Kočevskem resnično redek, govori njegovo, šele po stoštirih letih odkrito drugo nahajališče. Ker srno ga našli le na enem kraju na Velikem Mošeniku, prvega nahajališča (PAULIN 1896, LJU 00418) pa do sedaj ni potrdil še nihče, je ta praprotnica na Kočevskem resnično ogrožena. Presenečata tudi prvi ornernbi kobulaste škržolice in navadne trizobke na Kočevskem, saj sodita obe med splošno razširjene vrste v Sloveniji (T. WRABER, v: MARTINČIČ etal. 1999, s. 622). Na tako kislih tleh, kakršna so na območju Velikega in Malega Mošenika, bi med rastlinskimi kazalkami večje kislosti pričakovali tudi brusnice (Vaccinium vitis-idaea) in zaradi prisotnosti večjih skalnih blokov iz permskih kamnin tudi katero od tolstičevk (Crassu/aceae). Žal kljub podrobnemu opazovanju rastlinstva teh nisem opazil. Za brusnice so rastiščne razmere najverjetneje presuhe, medtem ko so predstavnice tolstičevk morda izginile zaradi močnega izko- riščanja kamnin v preteklosti (izdelava mlinskih kamnov), posledica česar je bilo tudi uničenje prejšnje vegetacije (kislega bukovja). Na to danes kaže sukcesijski razvoj gozda v tern območju, kjer prevladujejo resave s posamičnimi grrnovnirni in drevesnirni vrstami ali redko hrastovje z obilno plasijo orlove praproti, trstikaste stožke, borovnice in drugih vrst na zelo revnih in svetlih rastiščih. Upanje, da sem prej naštete vrste spregledal, ostaja še edina tolažba. Od vseh v tern prispevku obravnavanih rastlin smo večje število odkrili na Kočevskem. Med njirni je še vedno taksonomsko neovrednoten taksen Astrantia mayor agg., ki se količinsko obilneje pojavlja v sosednjem hudo- urniškem vodozbirnem območju nad Srobotnikom ob Kolpi (ŠTIMEC 1982) in tudi v podobnih fitocenozah (ACCETTO 1999 b). Na taksonomske probleme smo naleteli tudi pri določevanju brinov. V najbolj skalnatih višjih in ponekod tudi v nižjih krajih gre za osebke, ki jih ne moremo šteti rned navadne in med sibirske brine. Medtem ko jih imata VIDAKOVIČ (1982) in ŠILIČ (1973) za različek navadnega brina, to je Juniperus communis var. intermedia, pa tega ne omenjajo niti v starejših domačih (ERKER 1957) in tujih (OBERDORFER 1979 in dr.) niti v novejših botaničnih virih (T. WRABER, v: MARTINČIČ et al. 1999). Z novimi nahajališči rastlin na Kočevskem in Beli krajini smo dopolnili vednost o njihovi razširjenosti, ki je, kot sem že nekajkrat opozoril, še vedno bolj plod občasnih kot načrtnih opazovanj. Upajmo pa, da bomo v prihodnosti tudi izsledke teh občasnih florističnih opazovanj z vso do sedaj zbrano flori stično vednostjo strnili vsaj v grobem, prvem pregledu flore kočevskega ozemlja. GozdV 59 (2001) 5-6 '1 257 Accetto, M.: Nova spoznanJa o rastlinstvu Kočevske in Bele krajine New Recognitions about the Flora of Kočevsko Area and Bela Krajina (S, SE Slovenia) Summary The areas of Kočevsko in the south and Bela Krajina in the south east of Slovenia differ very much in a cli matic, geomorphologic, and geo-petrographic way, with an exception of the ir junctions in Poljanska Gora, southeast Rog, and partially the Kolpa River Valley. All of that features result in a diversity as well as similarities of vegetation introduced in this article, which informs the read er about new localities of ra re but already known vegetal speci es inside both of the areas that were noticed for the first time in the last three years. New localities of the vegetal taxa are introduced by their site, altitude, geographic position, the date of founding and determination of Mid-European mapping of a flora quadrant. Phytocenological listings were carried out by the Mid-European Braun Blanque method (1964). J Dried specimens of rare species were handed into the Herbarium in Ljubljana. Ferns and seedlings are named after Martinčič/Sušnik and co-workers (1984). Among numerous newly observed vegetal taxa, there are speci es of Viola elatior in Bela Krajina, species of C/adium mariscus, Euphorbia vil/osa, Hieracium umbeflatum and Sieglingia decumbens, and two taxa lt of Juniperus communis var. intermedia, and Tofieldia ca/ycu/ata f. lusus ramosa in Kočevsko that were observed for the first time. Among rare species with new localities are Adenophora liliifolia, Asplenium adiantum-nigrum, A. sep- tentrionale, Carex depauperata, G. serotina, Car/ina simplex, Centaurea montana, Daphne blagayana, Hieracium sabaudum, Juncus articulatus, J. inflexus, Pseudo/ysimachion barrelieri ssp. nitens, Pu/mona ria australis, P. stiriaca, Teucrium scorodonia, and Thesium bavarum and others in Kočevsko Area, and the species of Ranuncu/us aquatilis in Bela Krajina. Among better-known species with new localities are Astrantia mayoragg., Carex sempervirens, Campa- nu/a cespitosa, G. justiniana, Globularia cordifolia, Knautia fleischmannii, Patenti/la carniolica, P. cau/escens, P. micrantha, Rhododendron hirsutum, Ribe s alpinum, Rubus saxatifis, Salix appendicu/ata, Spiraea media, Taxus baccata and others in Kočevsko Area and the species of Festuca drymeja in Kočevsko and Bela Krajina. New localities of other, well-known species are listed on pages 255, 256. New localities of vegetal species discussed were discovered in very different locations or ecological conditions, simply because of planned observations of the areas with similar ecological conditions on one hand, where rare and ecologically interesting species were discovered recently, and - on the other hand, because of observations of, until now, floristically least studied areas of Kočevsko and Bela Krajina. A prolonged time of floristic observations has added to that, despite of the fact that most of the veg etal taxa were observed in the year 2000. Ala te discovery of the Cladium mariscus species is the most surprising among newly discovered localities of vegetal species, mainly because of its height and abundance, as well as the fact that a broad area of discovery has already been phytocenologically mapped in the past (MARINČEK et al. , 1986). Phytocenosis of the Euphorbio viflosae-Ciadietum marisci association should be protected in the environment as soon as possible as it is already endangered because of the overgrowth. Among other observed vegetal species, Adenophora liliifolia, Car/ina simplex, Pulmonaria au stra/is, and Pseudo/ysimachion barrelieri are the most interesting ones because of their rarety. All of the species were discovered in the vicinity of previous existing localities. Since the main part of Kolpa Valley has already been surveyed and these species were only observed in its upper part, we might expect their spread will not increase significantly in the future. Listed among floristic surprises are: a second locality of the Asplenium septentrionale species, which is among endangered speci es in Kočevsko Area and was rediscovered after 104 years; first mentioning of the Hieracium umbelatum and Sieglingia decumbens species that are more widely spread in other parts of Slovenia (T. WRABER, in MARTINČ IČ et al. 1999, s. 622). From all the speci es discussed, the high est number was discovered in Kočevsko Area and among them the Astrantia mayor agg. ha s stili not been taxonomically evaluated. We also came across taxonomical problems with determining junipers. ln the highest or sometimes lowest rocky places, specimens can not be listed neither among ordinary, nor among Siberian junipers. Their morphological signs are very much in accordance with a description of distinctive Juniperus communis var. intermedia. 258 GozdV 59 (2001) 5-6 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu Kočevske in Bele krajine With new localities of vegetation in Kočevsko and Bela Krajina, we complemented the knowledge about their spread, which is, as we already pointed out, stili mostly a result of the occasional over the planned observations. We do believe, the results of occasional floristic observations with all of the existing knowledge will be roughly summarized in the first review of flora in the Kočevsko Area in the future. Viri 1 References ACCETIO, M., 1991. Corydafido ochroleucae-Aceretum ass. nova v Sloveniji.- Razprave 4. razreda SAZU, 32, 3, s. 89-128. ACCETIO, M., 1994. Campanula justiniana Witasek v Sloveniji.- Hladnikia, Ljubljana, 2, s. 5-9. ACCETIO, M., 1995. Neckero crispae-Campanuletumjustinianae ass. nova v Sloveniji.- Razprave 4. razreda SAZU, 36, 2, s. 31-48. ACCETTO, M., 1996. Nova nahajališča: Potentilla carniolica A. Kerner.- Hladni kia, 7, s. 50-51. ACCETTO, M., 1998 a. Carex depauperata Goodenough in Curtis ex W!thering. New Species of Slovenian Flora.- Gortania, 20, Udine, s. 81-84. ACCETIO, M., 1998 b. Nova spoznanaja o rastlinstvu in rastju Kočevske.- Gozdarski vestnik, 56, 3, s. 157-167. ACCETIO, M., 1998 c. Dinarsko jelovo bukovje z gorsko bilnico v Kočevskem Rogu.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56, s. 5-31. ACCETIO, M., 1999 a. Floristična in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske.- Gozdarski vestnik, 57, 1' s. 3-22. ACCETTO, M., 1999 b. Novo in neznano o rastlinstvu in rastju z območja nad Srobotnikom ob Kolpi.- Gozdarski vestnik, 57, 9, s. 368-380. ACCETIO, M., 1999 c. Nova spoznanja o razširjenosti in rastiščih vrste Pulmonaria stiriaca Kernerv Beli krajini.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58, s. 85-104. BALATOVA-TULAČKOVA, E., 1991. Das Cladietum marisci.- VerOff. Geobot.lnst. ETH, Stiftung RObe!, 106, s. 7-34. BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie. GrundzOge der Vegetationskunde.- 3. Auflage, Springer, Wien-New York, 865 s. BUKOVAC, J./ ~U~NJAR, M./ POLJAK, M./ ČAKALO, M., 1984. Osnovna geološka karta 1 : 100000.- Tolmač za list črnomelj, L 33-91, 63 s. DAKSKOBLER, 1., 1992. Prispevek k poznavanju južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja.- Hladnikia, 2, s. 19-31. DAM BOLDT, J., Ranunculaceae, v: HEGI, G. 1974.-lllustrierte Flora von Mitteleuropa, 3, 3, 2. Aun., Carl Hanser Verlag, MUnchen, s. 309-311. DESCHMANN, K., 1871. Monatsversammlung des Musealvereins am 31, October 1871.- V: Aus dem Vereinsleben. Adenophora suaveolens (leg. Braune).- Laibacher Tagblatt, 4, No. 251, s. 3-4. ELLENBERG, H., 1991. Zeigerwerte der Gef8.sspflanzen Mitteleuropas.- Scripta Geobotanica,18, Erich Goltze KG, GOttingen, 248 s. ERKER, R., 1957. Opis gozdnega drevja in grmovja (Dendrografija).- DZS, 210 s. FLEISCHMANN, A., 1843. Obersicht der Flora Krain's.- 246 s. FUKAREK, P., 1959. Pregled dendroflore Bosne in Hercegovine.- Narodni šumar, GORS, S., 1975. Das Cladietum marisci All. 1922 in SOddeutschland.- Beitr. Naturk. Forsch. SOdw.-Dtl. Oberdorfer- Festschrift, 34, s.103-123. HE GI, G., 1958. ll!ustrierte Flora von Mitteleuropa, Brassicaceae (Cruciferae).- 4,1, Carl Hanser Verlag, MOnchen, 547 s. HEGJ, G., 1965. lllustrierte Flora von Mitteleuropa, 5, 1, Carl Hanser Verlag, MOnchen, s. 623-625. MARINČEK, L., et al., 1986. Vegetacijska in rastiščna analiza za g. e. Kolpska dolina.- Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, s. 60-121. MARTINČIČ, A. 1 SUtlNIK F., et al., 1984. Mala flora Slovenije.- Cankarjeva založba, 793 s. MARTINČIČ, A., et al., 1999. Mala flora Slovenije. Ključ za določevanje praprotnic in semenk.- Tehniška založba Slovenije, 3. ed., 845 s. OBERDORFER, E., 1979. Pflanzensoziologische Excursionsnora.- 5. Aun., Eugen Ulmer, Stuttgart, 1051 s. PLEMEL, V., 1862. Beitr8.ge zur Flora Krain's.- Drittes Jahresheft des Vereines des krainischen Landes-Museums, Laibach, s. 120-164. PODOBNIK, A. 1 WRABER, T., 1982. Mladinska raziskovalna tabora Vinica '79 in '80.- Ljubljana, 73 s. SAVIČ, D. 1 DOZET S., 1985. Osnovna geološka karta 1:100.000.- Tolmač za list Delnice, L 33-60, 60s. SCHULTZE-MOTEL, W., Cyperales, in: HEGI, G., 1966. lllustrierte Flora von Mitteleuropa, 2, 1, 3. Aufl., Carl Hanser Verlag, MUnchen, s. 1-80. ŠILIC, č., 1973. Atlas drveCa i grmija.- Zavod za izdavanje učbenika, Sarajevo, 217 s. ŠTIMEC, 1., 1982. Flora osnovnega polja 0454 Cerk.- Diplomska naloga, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza Ljubljana, 33 s. VIDAKOVIC, M., 1982. četinjače.- Morfologija i varijabilnost, JAZU, Sveučilišna naklada Liber, Zagreb, Ljubljana, 705 s. WRABER, T. 1 SKOBERNE, P., 1989. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije.- Varstvo narave, 14-15, s. 9-428. GozdV 59 {2001) 5-6 259