Gospodar In gospodinja LETO 1941-XIX 30. JULIJA STEV. 31 O denarju Denar — sveta vladar! Ta pregovor je danes tako resničen, kakor malo ka-1eri. Le nekaj zelo važnega je treba dodati: sveta vladar, če z njim znaš dobro gospodariti. Če ne znaš, ti je v pogubo. Zdajšnji čas je gotovo primeren, da tu in tam, ob takšni ali drugačni priliki spregovorimo kaj tudi o denarju. Bližamo se namreč dobi, ki nemara ne bo več hotela ustoličiti gesla: Denar —• sveta vladar. Zakaj to geslo je iz dobe liberilizma in iz njega rojenega kapitalizma, obema pa poje mrtvaški zvon. Prihajamo v novo dobo, kjer bo imelo veljavo pridno in vestno delo, zvesto izvrševanje poklicnih dolžnosti in sodelovanje vsakega posameznika pri prizadevanju za dobrobit skupnosti — pa naj bo ta skupnost družina aH stan ali narod. Denar mora iz gospodarja postati samo služabnik. Vendar je to zaenkrat še pesem bodočnosti. Mi pa živimo in se trudimo od včeraj na danes in od danes na jutri. Zato moramo o denarju še vedno govoriti kot o gospodarju, o vladanju, iskati pa potov, kako bi sami iz denarja — gospodarja napravili v svojem gospodarstvu služabnika, ki bi ne vladal, ampak služil. Če bi pred nekaj leti kmečkim ljudem pisali o denarju, bi zadeli v sršenovo gnezdo. »Še za sol in smrdljivec nimamo, pa pišejo o denarju!« Sedaj so se pa glede tega časi precej spremenili. Kmetijski pridelki so se v ceni sorazmerno mnogo bolj dvignili kakor druge potrebščine, ki jih kmet rabi za gospodarstvo in za družino. Razen tega ne smemo pozabiti, da se javne dajatve, pa naj bodo davki in doklade ali odplačilo dolgov «li takse itd. niso nič dvignile. Zato je v kmečke hiše začel — sicer polagoma — pritekati denar, ki so ga prej tako pogrevali. Da je to res, se je pokazalo pri zadnji zamenjavi denarja. Na dan je prišel denar iz takšnih bornih hiš in hišic, da bi človek skoraj ne verjel. Iz srca privoščimo kmečkemu sfanu to izboljšanje, želimo pa, da bi imelo trajno vrednost in kar največji učinek. Ker se torej zastran denarnih dohodi koi razmere za kmečko ljudstvo ne slab* šajo, se bomo danes pomenili o vprašanju: »Kam z denarjem?« Ne vzemite pa tega vprašanja tako, kakor bi hoteli reči, da je na kmetih denarja preveč in da ne veste kam ž njim! To ne. Pač pa je razumeti vprašanje tako, da je s tem skromnim denarjem, ki teče v naše kmečke domove, treba še prav posebno skrbno in vestno gosp>odariti, da se ne bi primerilo, da bi denar slabo gospodoval, namesto da bi dobro služil. Prvo je: Denar ne sme v nogavice! To pravilo velja vedno, danes je pa še prav posebno pomembno, ker živimo v izrednih, vojnih časih. Vsi dobro vemo, kako je z denarjem v takšnih časih. Razen tega je doma shranjen denar popolnoma neploden, nič ne donaša. In vendar je njegova naloga, da donaša, da služi. Bolje bi bilo, če bi ga dali v domačo hranilnico. A slišimo že vaš odgovor: »V hranilnici nam bo spet zamrznil«. S tem zamrzovanjem imamo slabe skušnje, zato rajši svetujemo takole: Denar porabljajte sproti za izboljšanje svoje kmetije. Vseeno je, ali je vaša domačija večja ali manjša — povsod je vse polno prilik in j>otreb, kamor se denar vtakne tako, da bo služil gospodarstvu. Da je potreb res veliko in da so tudi velike, boste vsi priznali. Pa je vendar tudi pri potrebah zelo umestno in koristno, če je človek gospodaren. Se pravi, treba je potrebe z ozirom na njihovo nujnost in gospodarsko važnost prav oceniti in glede na to oceno v pravi red spraviti.* Nihče naj ne bo hud, če posežemo za kakšnih 15—20 let nazaj in postrežemo s primeri, ki niso privlečeni za lase. Vna* ■ * Ne smemo spet delati starih падакЈ prej povemo, da jih ne gre jemati, kakor bi se bilo to dogajalo v vsaki kmečki hiši; povemo tudi, da imamo le namen našemu kmečkemu človeku koristiti. Kakšni so ti primeri? V času, ko se je po bivši svetovni vojni vse dobro prodajalo in je bilo na kmetih denarja razmeroma precej, so ljudje najslabše gospodarili. Iz tistih časov je bilo največ dolgov. Denar pa je šel za negospodarske in nekmečke stvari. V kmečke hiše se je začela štuliti meščanska moda v pohištvu, obleki, jedi itd., ki je bila zelo draga in zelo škodljiva. Kmečkim nevestam so za na kmete kupovali meščanske bale, v kmečke domove so prišle »kredence«, »zofe« itd., a lepe in kmečki hiši ter okolju primerne škrinje so romale pod streho. V oblačevanju je bilo treba čimprej in čim temeljiteje izbrisati razliko med mestom in deželo. Kdor bo še veljal za »kmečkega«?! Prosim, da me ne razumete nàpak. Nismo proti napredku po naših domačijah, dokler je koristen; smo pa proti takšnemu lažinapredku, ki je gospodarsko in stanovsko škodljiv. Kakšne so bile posledice zgoraj opisanega »napredka»? Prišla so leta težke gospodarske krize. Ko bi bili v časih denarja ljudje prej izboljševali svoje gospodarstvo, ga »modernizirali« in dvignili v donosnosti, potem pa šele mislili na ostalo »modernost«, bi bilo marsikaj drugače kakor je bilow A marsikje so kmetovali po starem, živeli pa po novem, to dvoje pa ne gre vkup! Ne pozabimo niti za hip, da bodo spet prišli Časi krize za kmetijsko gospodarstvo. To je zgodovinsko dognana nujnost. »Domoljub« — prijatelj našega ljudstva — ne bi rad, da bi mu pozneje kdo mogel očitati, češ, ko je bil čas, nisi spregovoril potrebne besede. Govorimo sedaj, govorimo jasno in odkrito: Naš kmet mora v dobi gospodarske konjukture (prospeva-nja) gospodariti v splošnem, posebno pa z denarjem drugače, kakor je gospodaril v bližnji prošlosti. Denar, ki je v kmečki L^i zmeraj trdo prisluien, naj se porablja res gospodarsko, t. j. tako, da bo čim bolje služil snovnemu napredku, nič manj pa duhovni rasti kmečkih družin. Zato bomo v prihodnje o denarju še katero rekli — pa brez zamere! Odpadanje sadja Mnogo sadja odpade še preden dozori. Že takoj po cvetju začno odpadati posamezni plodovi in včasih se nam zdi, da bo vse cvetje odpadlo. Kar težko nam je, ko vidimo po tleh vse polno komaj zastavljenih plodov in si mislimo: koliko sadja bi lahko bilo. Vzroki odpadanja so različni. Največkrat je vzrok pomanjkanje hrane ali vode, ali pa obojega. Narava namreč poskrbi za cvetje v toliki meri, da se ne sme vse oploditi. Če je vreme ugodno, se prav rado oplodi toliko cvetov, da bi plodovi drevo čisto izčrpali in polomili, če bi vsi ostali na njem. Zato je spet poskrbela sama narava, da plodovi sami odpadajo, v kolikor se cvetje v ugodnem vremenu le preveč oplodi. Za te odpadle plodove takoj po cvetju nam ni treba bili žal. Saj vemo, da preveč polno drevo ne more roditi zdravega in lepega sadja; pri vsem tem pa drevo samo dostikrat čisto opeša. Vse svoje moči da za pre-obili rod sadja. V hudi zimi tako izčrpano drevo prav rado pozebe^ če opešano sadno drevo napadejo zajedavci, prav pogosto v borbi z njimi podleže; zato ni prav, če je sadno drevo preveč obloženo s plodovi. V Ameriki so začeli in posnemajo tudi pri nas nekateri naprednejši sadjarji redčenje preštevilnih plodov. Vse slabše in manj vredne plodove iztrebijo, pustijo le popolnoma zdrave, lepo razvijajoče se sadeže in samo toliko, kolikor jih drevo brez škode za svoje zdravje in razvoj more prenesti. Tako so tudi dosegli, da jim sadno drevje mnogo bolj redno rodi. V naših razmerah nam sadno drevje rodi obilno komaj vsako tretje leto, potem pa spet prav malo ali nič. Z rednim gnojenjem in pravilnim gojenjem sadnega drevja se doseže, da drevo redno rodi vsako leto po nekaj. K pravilnemu gojenju je prištevati tudi odstranjevanje odvečnih plodov. Nikakor pa ne smemo pustiti, da lepo obloženo drevo strada. Poskrbeti moramo za hrano in vodo, če hočemo, da bo sadje lepo in da bo drevo imelo še kljub temu dovolj moči, da si pripravi že jeseni cvetje za prihodnje IeTo. Za Hrano în vodo najbolje poskrbimo z zalivanjem z razredčeno gnojnico. Zaliti je treba temeljito, tako da se zemlja napoji vsaj pol metra globoko pod vso krono. — Dobro je, da zemljo malo zrahljamo in s kakim ko-ličem napravimo do И m globoke luknje. Tako bo zemlja gnojnico tem lažje vpila. Dobro napojena zemlja drži vlago do 14 dni in samo zelo polna drevesa bi kazalo zaliti vsak teden. Od druge polovice avgusta naprej pa z gnojnico ni več dobro zalivati, ker drevo prebujno uspeva in les jeseni ne dozori. Nedozorjen les pa tudi v ne prehudi zimi pozebe. Drugi vzrok, da sadje odpada, so mnogoštevilni zajedavci in škodljivci ter bolezni. če je poškodovano listje ali deblo ali korenine, v vsakem primeru je prizadeta preskrba s hrano in hranilnimi sokovi, že nastavljeni plodovi odpadajo, da se vsaj drevo samo reši propasti. V tem času ravno odpada po zavijačih napadeno sadje. Zavijačeva ličinka (črv) je še često v odpadlem sadju. Šele kasneje bo zlezla ven in na drevo, kjer se bo v primerni razpoki ali v skorji zabubila. V kratkem bo nov metuljček — jabolčni ali hrušev ali kakšen drugi zavijač — z novo zalego uničeval sadje. Pri nas ima zavijač na leto dva roda. Črvi, ki sedaj lezejo iz plodov, se niso kar sami od sebe zaredili. Čudež bi bil, če bi kakšno življenje nastalo samo od sebe, pa čeprav je to življenje samo življenje najmanjšega črvička. Zavijač se je v plodu razvil iz jajčeca, ki ga je že pred več kot mesecem dni na še čisto mladi plod položila samica jabolčnega zavijača. Iz jajčeca je zlezla ličinka in se zajedla pod kožo, prav do mladih pe-ček. Luknjica za njo se je zarasla; na zunaj ni bilo mogoče opaziti nobene spremembe. V tem času pa opazimo, da sadeži v razvoju zastanejo in odpadajo; luknja v plodu je znak, da je črv že zlezel ven. Če pa na odpadlem sadju ni no- bene odprtine, je črv še v njem. Kar poglejte ga. Prerežite plod in v njem boste našli zavijačevo ličinko. Ko doraste (to je sedaj v drugi polovici julija), zapusti plod in se zabubi v varnem zavetju na deblu. Sredi avgusta se bodo pojavili v sadovnjakih metuljčki drugega zaroda; iz-leteli bodo iz teh bub. Tedaj bodo zanesli jajčeca na že prej razvite plodove, ki so že razredčeni po vseh drugih škodljivih vplivih in bo zato škoda povzročena po drugem zarodu črvov še dosti ob-čutnejša od dosedanje. Napadeni plodovi ostanejo do kraja na drevesu kakor drugi zdravi plodovi. Na zunaj se jim ne bo nič poznalo ali (pri bolj ranih sortah posebno) prav majhen rovič pod kožo. V jeseni pa bomo opazili, da nekateri plodovi bolj zgodaj dozorevajo. Če bi tak plod pogledali, bi v njem našli dorašča-jočo ličinko zavijačevo. Plod je črviv. Črvivo sadje zgubi mnogo na svoji vrednosti, v shrambi se slabo drži, prav rado začne gniti in tudi okus je samo polovičen. Prav gotovo se splača vse storiti, da zmanjšamo to škodo. Glede na zavijalčevo življenje razvi-dimo, kako mu bomo najlažje prišli do živega. Mnogo ličink prvega zaroda je mogoče poloviti v nastavljena skrivališča. Okrog debla v višini 1 m od tal se ovije slama ali valovita lepenka. Ko si ličinka išče primeren prostor, ga bo našla v tej slami ali lepenki in se tu zabubila. Nam ni treba drugega, kot od časa do časa ta skrivališča pregledati in škodljivce pobiti. Mnogo ličink se zabubi kar v odpadlem sadežu. Tako imamo spet ugodno priliko za pokončavanje. Vse odpadlo sadje je treba sproti pobrati. Sedaj je to že dobro za krmo svinjam. Če ga drugače ne moreš porabiti, ga sežgi ali globoko zakoplji v tla. da škodljivci nikoli ne bodo videli belega dne. Listje dreves kot hrana Živina predstavlja vrednost, katere ne smemo zanemarjati, ampak moramo stremeti za tem, da jo pomnožimo do skrajnih mej, v kolikor nam dopuščajo krmske razmere in prostor v hlevu. Krmske razmere se z raznimi merami vedno lahko iz- boljšujejo, dočim je prostor v hlevu enkrat odmerjen — stalna postavka, ki se v današnjih časih težko menja v prid živini. V zadnjih številkah »Domoljuba« so bili objavljeni članki o pridelovanju in lastnostih njivske krme. Danes pa si oglejmo ie neko drugo krmo, ki je važna zlasti v ovčjereji in kozjereji pa tudi za govedorejo je uspešna. Ta krma se sestoji iz listja različnih gozdnih pa tudi sadnih dreves. Listje kot krma ima svojo hranilno vrednost, ki je skoraj enako visoke kot jo ima dobro seno. Seveda je potrebno, da je listje spravljeno kot krma (posušeno) ob pravem času, to je takrat, ko je v polni življenski moči. Ponekod grabijo že odpadlo listje sadnih dreves in ga uporabljajo kot krmo. O taki krmi lahko rečemo, da veljà isto, kot veljà za prestaro seno: ima namreč mnogo vlaknine, ki je povečini neprebavljiva, procent beljakovin pa je znatno zmanjšan. Ako primerjamo seno in listje, dobimo po Kellnerju naslednje vrednote: I Prebavljivih Šk robna beljakovin vrednost ' Srednje dobro trav-\ niško seno 3.8% 31.— ( brezovo listje 3.9% 26.— j bukovo listje 3.4% 19.20 ! Približno isto vrednost ima tudi hrastovo, jesenovo, javorjevo itd. listje. Po podatkih od nemškega Reichsnahrstanda ima osušeno mešano listje (listje od različnih dreves) 5% beljakovin, škrobna vrednost pa znaša 33, torej isto hranljivo vrednost kot dobro travniško seno. Čas napravljanja listja za krmo ni tako strogo določen, kot je n. pr. za košnjo. Vendar je treba gledati tudi pri napravljanju listja na to, da se dobi dobra, hranljiva in obilna krma. Spomladi je listje mehko, vodeno in ima v sebi še malo hranilnih sestojin, v jeseni pa postane trdo in vlaknasto ter zgubi del svojih najhranljivejših sestojin. Najbolje v Čebele pred Letos s čebelami spet nismo mogli dosedaj biti zadovoljni. Neugodno vremenske in pašne razmere so spomladi zelo zavrle razvoj družin, ki so zaradi tega prišle v glavno spomladansko pašo nezadostno razvite in jo že glede na to niso mogle dobro izkoristiti. Po drugi strani je pa tudi v glavni (travniški) paši nagajalo vreme. Družine so se začasa glavne paše šele dobro razvile in zasedle prej zevajoče praznine v panjih — med tem so bili pa travniki pokošenis cvetje. je torej, ako napravi jemo listje za krmo poleti in sicer v mesecu avgustu do srede septembra, ker v tem času bomo dobili na beljakovinah najbogatejše listje. Listje se lahko osmuka z vej in se posuši ali pa se oklestijo veje in se suši na vejah, katere ponekod povezujejo v takozvane vejnike. Veje odnosno vejniki se pokladajo živini in ko ko živina obère listje, nam ostanejo suha drva. Pri napravljanju listja odnosno pri obsekavanju dreves moramo biti oprezni; kajti z brezobzirnim obsekavanjem in smukanjem, bomo