434
Novičar iz domačih in ptujih dežel
Iz Dunaja. Le se malo dni in končano je letošnje leto! Al kako jemljemo slovo od njega? Nezadovoljna je velika večina narodov avstrijskih se sedanjo ustavo ta in unkraj Litave, — ministerstvo avstrijsko v razponi, da 3 ministri (Taafe, Potočki in Berger) žele pogodbo se Sloveni in Tirolci) ter mislijo, da se morajo v ta namen primerni koraki storiti, 5 ministrov (Giskra, Herbst, Hasner, Plener in Brestel) pa je, ki so proti vsaki pogodbi ter hote energično vresničenje sedanje ustave in direktne volitve; ž njimi držijo ogerski ministri, ki pritiskajo na vso moč v to, da bi se pri nas nič ne premenilo, ker bi potem Hrvati, Srbi, Slovaki, Rumuni in Saksonci tudi pri njih hoteli premembo ustave. Ali še ni dosti Magjarom to, da je Avstrija tako tužna, kakor je žalibog zdaj?! V cesarjevih rokah je zdaj odločilo, ki je neki stvar odložil do adresine debate v državnem zboru. V modrost Njegovega Veličanstva trdno zaupamo, da obveljajo resnične njegove besede, ki jih je izustil stopivši iz ladije v Trstu, da tako ne gre naprej! — 8. dne januarja se snide odbor za posvetovanje adrese v prvo sejo. Gosp. S vete c, ud tega odbora, je dal resolucijo narodne večine kranjskega deželnega zbora v natis, da se razdeli med adresine odbornike. On se bo v odborovi skupščini trdno držal te resolucije.
— Omenili smo ob svojem času, da se je nad 20.000 delalcev zbralo pred zbornico poslancev prvi dan zborovanja in da so poslali deputacijo do ministra Taafe-a, ki je ostro tirjala tudi delalcem pravice volitev itd* Takrat so bili z lepo odpravljeni, zdaj pa so 9 voditeljev njihovih zaprli, eden — glavar — je policiji všel. Ta ukaz je veliko senzacijo včiuil med delalci, in teška bo „rotiti duhove, ki jih je klicala liberalna era".
Iz Dalmacije. — Iz Z a dr a 23. dne t. m. se piše „Wand/', da je došel podmaršal Rodic z voditeljem deželnega glavarstva pl. Fluk-om. Kakor je Dalma-tincem priljubljen Rodič, tako malo marajo za Fluk-a in posebno veliko nevoljo je izbudilo to, da on neki noče od službe odstaviti okrajnega glavarja Franc-a, na kterega ves sum leti-, da je najbolj kriv nesrečnega upora.
Iz Rima. — Povedali smo že, da se je vesoljni cerkveni zbor (to je dvajseti vesoljni zbor) pričel 8. decembra in sicer z veliko slovesnostjo. Naj danes povemo, kaj se je dosle godilo. Že 2. decembra v pri-pravljavni seji bilo je med zborove očete (tako se imenujejo tisti, ki imajo pravico glasovati v zboru, in teh, kakor smo že v 48. listu omenili, kaže izdani imenik 1034, dosle jih je iz vseh krajev sveta v Rimu blizo 800 (iz našega cesarstva in ogerskega 44 škofov), v prvi seji je bilo pričujočih 750 škofov) razdeljeno papeževo (apostolsko) pismo od 27. novembra. V tem je govor: 1) o načinu, kako se je vesti v zboru; — 2) o redu in pravici staviti predloge; — ta pravica gre papežu,   ki jo pa po posebnih pravilih prepušča očetom;
—  3) o tajnosti, ki se je imajo škofje držati v zborovih zadevah, a zborovi opravniki, ki niso škofje, tudi prisežejo, držati jo; — 4) o redu, v kterem sede škofje;
—  5) o odseku za preiskovanje izgovorov in škofjih pritožeb; — 6) o opravnikih, ktere naznanja po imenu;
—  7) o vesoljnih skupščinah, kterim bodo predsedovali po papežu izvoljeni kardinali; — 8) o očitnih sejah, v kterih zborniki glasujejo o sklepih storjenih v skupščinah, in to ali z besedo „placet" (po volji) ali „non placet" (nivpo volji); papež naznani le glasove zoper predloge. Škofje glasujejo sede in z mitro na glavi, opati in redovski generali pa stoje, razoglavi in pred papežem koleno uklonivši; — 9) o tem, da zborniki brez silnih vzrokov in brez papeževega privoljenja med zborom ne smejo iz Rima; in 10) škofom se dajč privoljenje, bivati zunaj njihovih škofij. — Prva seja je bila 8. decembra; druga bode na sv. treh kraljev praznik in pri tej utegnejo že ktere važne stvari na vrsto priti; ako skupščine dotle ne dogotove svojega posla, preloži se 2. seja. 14. dec. bili bi se imeli voliti 4 odborovi odseki (skupine), a vstreglo se je škofji želji m volil se je 20. dan t. m. samo verski odsek, in potem odsek za disciplinarne zadeve, kajti veliko časa je treba, da se volitev dožene, ako 750 škofov voli in vsak zapiše 24 imen (toliko udov ima vsak odsek), že sama ena votitev znese 18.000 glasov, namreč odsek za verske zadeve, za disciplinarne zadeve, za duhovne rede (samostane) in za jutrovi (orientalski) obred.