primorski dnevnik
je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 206 (13.437)
Trst, četrtek, 7. septembra 1989
Načrt predvideva ukrepe tako proti trgovalcem kot uživalcem mamil
Bush pozval ameriško ljudstvo na odločen boj proti mamilom
Predvidenih je enajst tisoč milijard lir - Deljene reakcije na Bushev načrt Očitki demokratov, da bo šlo več denarja za zapore kot za prevzgojo mamilašev
VVASHINGTON — Ameriški predsednik George Bush je napovedal vojno mamilom. V svojem prvem govoru v neposrednem televizijskem prenosu je Bush v patriotskem tonu pozval ameriško ljudstvo na križarski pohod proti glavnemu zlu današnjega časa. Načrt, ki ga je ob tej priložnosti predstavil in obrazložil, predvideva enajst tisoč milijard lir. Ta denar naj bi uporabili za brezkompromisni boj proti vsem tistim, ki trgujejo z mamili, pa tudi proti tistim, ki mamila samo uživajo. Skratka, Bush je izrekel pravo bojno napoved ter pri tem pozval na splošno ljudsko mobilizacijo.
O Bushevem načrtu se bo moral sedaj izreči ameriški kongres. Prve reakcije na njegove napovedi in pozive pa so bile dokaj hladne. Prva in osnovna kritika na Bushev načrt zadeva uporabo denarja, ki naj bi ga nakazali za boj proti mamilom. Preveč denarja je namenjenega gradnji novih zaporov in premalo za zdravljenje narkomanov, se glasi splošen očitek in pri tem se odpira osnovna dilema, ki prav tako kot v ZDA razdvaja duhove tudi drugod po svetu in v Italiji še posebej. Gre namreč za dilemo, ali zaslužijo kazen samo trgovci in razpečevalci mamil, ali tudi navadni uživalci. Bush se je odločil za drugo varianto, kot se je v Italiji za to varianto odločila Craxijeva socialistična stranka. Sploh pa je Busheva filozofija bojevitosti proti mamilom prepojena bolj z represivnimi vzgibi kot pa s potrebo
po korenitih socialnih prijemih in po prevzgojnih sistemih.
V ameriškem javnem mnenju je zaradi vsega tega čutiti nekakšno razočaranje nad ukrepi, ki jih je napovedal Bush. Prestižni New York Times je svoj včerajšnji uvodni članek naslovil s pomenljivimi besedami "Vedno ene in iste stvari«. Bush je v bistvu na novo preoblekel stare programe, ki se niso izkazali za učinkovite, meni del ameriškega javnega mnenja. Dokaj ostro je reagirala demokratska stranka. Demokratski senator in izvedenec za probleme mamil Joseph Biden razočarano ugotavlja, da je samo 30 odstotkov napovedanih denarnih sredstev namenjenih prevzgoji narkomanov, medtem ko bo šlo kar 70 odstotkov sredstev v represivne namene. Zelo kritično so se izrazili še številni drugi demokratski predstavniki, kar pomeni, da bo v kongresu zelo vroče in da Bushevi programi ne bodo sprejeti kar tja v en dan.
Bushev govor je bil nasprotno zelo všeč konservativnim krogom, ki vidijo v kriminalizaciji uživanja mamil novo veliko priložnost za novo moralno križarsko vojno.
Kritike prihajajo tudi na račun ameriške podpore Kolumbiji in Peruju za boj proti trgovalcem z mamili. Nekateri izvedenci za zunanjepolitična vprašanja zatrjujejo, da bi vojaško pomoč južnoameriškim državam znali izkoristiti za boj proti gverilcem in ne proti trgovcem s smrtjo.
Odgovor z atentati
BOGOTA Medtem ko je ameriški predsednik Bush predstavil po televiziji svoj načrt za boj proti mamilom, so v glavnem mestu Kolumbije ter v Me-dellinu, gnezdu trgovcev z mamili, odjeknili novi bombni atentati. Kolumbijska mafija je s tem ponovno opozorila ZDA in domače oblasti, da se z njo ne gre šaliti. Nočno tišino so pretrgale štiri eksplozije. Pri enem od teh atentatov je bila ubita žena nekega kolumbijskega polkovnika, skupno pa je bilo ranjenih trinajst ljudi, med katerimi tudi dva ameriška novinarja. Vse to dokazuje, da so poleg sodnikov in političnih predstavnikov na muhi kolumbijske mafije tudi domači in tuji novinarji.
Trgovci s smrtjo iz Medellina so včeraj vsekakor doživeli občuten udarec. Policija iz Medellina je namreč sporočila, da je med široko zasnovano akcijo zajela 21 ljudi, ki so tako ali drugače vpleteni v trgovanje z mamili. Med njimi naj bi bile štiri pomembne mafijske osebnosti, katerih imen pa še niso povedali. Policija je tudi sporočila, da bodo danes izročili ameriškim oblastem enega od glavnih voditeljev mafije iz Medellina, to je EdUarda Martineza Romera.
V Rimu in Parizu aretirali 10 domnevnih teroristov RB
RIM — Italijanski karabinjerji in njihovi francoski kolegi so včeraj aretirali še štiri domnevne teroriste Rdečih brigad in tako zaključili prvi del razvejane preiskave, ki je privedla so skupnih deset aretacij. Prvi je padel v roke karabinjerjev Giuseppe Armante, ki je bil že pet let na begu. Preiskovalcem je bilo dobro znano, da je Armante, igral ključno povezovalno vlogo med RB v Italiji in Franciji.
V Parizu so v torek aretirali pet vidnih zastopnikov oboroženega krila RB, med temi pa izstopata Simonetta Gi-orgieri in Carla Vendetti. Preiskovalci so odkrili tudi pet skrivališč, v katerih so našli dokumente, ki pričajo o načr-tvoanju atentata, orožje ter milijardo in pol v italijanski devizi. Po uspehu pariške akcije so posegli karabinjerji v Italiji, ki so v Viareggiu aretirali Riccarda Mario Antoninija, v Neaplju pa Alberta Marina. V Rimu so aretirali tudi Caterino Calio in jordanskega državljana Birawija Thamera Hasana, znanega pripadnika Abu Nidalovega revolucionarnega sveta.
Slednjega so prvič aretirali 1985. leta v ZRN, ko se je na frankfurtskem letališču sprehajal z desetimi kilogrami eksploziva v torbi. Izročili so ga italijanskim oblastem, ki so ga pustile na svobodo, ko je iztekel čas preventi-nega zapora. Ni povsem jasno, kakšno vlogo je imel Thamer Biravvi v organizaciji italijanskih Rdečih brigad, vendar kaže, da v Rimu, kjer je stanoval, ni zahajal v družbo bližnjevzhodnih teroristov.
Zasedanje se bo končalo danes ponoči
Vrh neuvrščenih viden uspeh diplomacije SFRJ
BOGO SAMSA
BEOGRAD — Veličastno zasedanje neuvrščenih gre h koncu. Včeraj so iz Beograda odpotovale prve Uradne delegacije, vendar pa se sedaj zaseda še vedno noč in dan. V noči med torkom in sredo so predsedniki republik in vlad bdeli vse do tretje ure zjutraj, ko je pakistanski predstavnik odločno zavrnil afganistanskega predsednika, češ da pomaga upornikom. Obtožil ga je, da je na oblasti, ker mu ena izmed supersil dnevno pošilja na tone orožja.
To je seveda samo ena izmed mnogih polemik, ki Pa ne šibe splošnega, prepričljivega vtisa in ocene, da J6 gibanje neuvrščenih naredilo resnični globoki rez s Preteklostjo in ob bistvenih prizadevanjih jugoslovanske diplomacije in politike stopilo na novo reformistično, pragmatično in moderno pot sodelovanja.
, Zasedanje se je namreč v resnici pričelo že prej-*uji teden v petek z razgovorom zunanjih ministrov, ki so se v noči med soboto in nedeljo (ob 3.30) dogo-v°rili za skupno zaključno izjavo. Ta je resnična no-v°st: napisana je s preprostim jezikom na enajstih straneh, predvsem pa ne obtožuje nikogar, temveč se Zavzema za stvarne, dosegljive stvari. Vsebino tako Pomembnega mednarodnega dokumenta je v bistvu v sv°jem pozdravnem govoru briljantno povzel predsednik jugoslovanske republike Janez Drnovšek, zato m bomo v naši jutrišnji številki objavili skoraj v celo-j tudi zato, ker je Drnovšek govoril v slovenščini potnemu, na tako pomembnemu zasedanju, zbrane-
j Gre za bistveni premik, za priznavanje dejstva, da J? Proces ukinjanja kolonialnega sistema zaključen, a se dve veliki sili pogajata (ZDA in SZ sta omenjeni om enkrat in še to s pozitivnim predznakom), let , Veda so tako moderna in pomirljiva stališča na-i: ,,a na odpor. Predvsem odpor nekaterih real-socia-'*nih držav, ki še niso zrele niti za perestrojko rvr !ftskGga tipa kot so Severna Koreja, Vietnam in žav i^em Kuba, in nekaterih najrevnejših afriških drhte’ s.e boje tuje intervencije in v katerih je notra-ptanje skrajno kritično.
Pon 8 Vendar: Jugoslovani so vztrajno in potrpežljivo no avljali, da so osnovna stališča, globalna usmerje-Sp y korist vseh, da so realistična in da je treba zato lova 6t* ta stališča v celoti. Pri tem je odigrala jugos-Uiinnska diplomacija odločilno vlogo. Samo zunanji pre/ster Budimir Lončar je imel pred "summitom" hapr°.6(J bilateralnih razgovorov in je mnoge stvari v PLq J. uskladil. Tako se je na primer dogovoril s v ZriVv ne bodo uporabili izraza "sionizem" in res ga tem ^bučnem dokumentu ni, seveda pa je Arafat o tazPra sj*'0jem drugače usmerjenem govoru obsežneje
lončar je očitno užival podporo obeh velesil in t ha novo važno podporo ZDA in novega pred-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V letalski nesreči na Kubi umrlo 113 italijanskih turistov ter 19 domačinov
Zid hladnega zraku preprečil vzlet iljušina, ki je padel na vas Boyeros
MILAN —'V Italiji je že vse nared za sprejem prvih posmrtnih ostankov 113 italijanskih žrtev letalske nesreče, do katere je prišlo na Kubi v ponedeljek zvečer. Sorodniki nesrečnih potnikov bodo morali na prepoznavanje trupel na letališče v Mal-pensi, v Milanu pa so že odprli preiskavo, ki naj bi ugotovila, če je mogoče koga kazensko preganjati zaradi nesreče.
Kubanske oblasti so že včeraj sporočile italijanskemu veleposlaniku, da sta nesreči, ki je terjala 131 žrtev, botrovali slabo vreme in bližajoča se nevihta ter odločitev pilota, da kljub temu poskusi vzleteti. Najbrž je prav prekomerna gotovost kubanskega pilota, ki so ga pri letalski družbi Gubana de Aviacion imeli za izredno sposobnega, pripomogla k temu, da je letalo Iljušin-62 zaključilo svoj vzletni manever na hišah vasi Boyeros. Nad mednarodnim letališčem Jose Marti je namreč razsajala električna nevihta, ki je naznanjala padavine. Ko je pilot poskusil vzleteti, naj bi na letalo »udaril« zid hladnega zraku, ki je Iljušina nekako pritisnil k tlom. Ob koncu 4 kilometrov dolge vzletne steze je letalo
treščilo na hiše. Točnejši podatki o nesreči bodo na razpolago šele potem ko bodo v SZ izpisali vsebino registracij, ki jih hranita obe črni škatli.
Visoki ognjeni zublji so obdali razbitine letala in povzročili nemalo razdejanja v okolici. Šele ob zori so pričeli rešavalci odstranjevati ruševine stanovanjskih hiš in tako se je izkazalo, da je zaradi letala umrlo še pet domačinov, na desetine pa jih je ranjenih z obsežnimi opeklinami po vsem telesu.
Iljušin-62 je sicer redno letel na linijskih progah, v času poletnih turističnih premikov pa so se ga posluževali tudi za čarterske polete. Prav zaradi tega je bilo med potniki kar 113 Italijanov, ki so se vračali v Milan po enotedenskem letovanju na Kubi. Nesrečo je preživel Luigi Ca-palbo, ki pa se bori za življenje na oddelku za oživljanje havanske bolnišnice. Že včeraj so pripotovali na Kubo njegovi starši, z njimi pa je šlo tudi nekaj sorodnikov umrlih turistov.
Na krovu letala sta bila tudi dva kubanska potnika ter dvanajst članov posadke. Med Italijani pa so bili tudi nekateri zastopniki turističnih agencij, ki so prirejale letovanja na Kubi.
Mariani nepoškodovan
RIO DE JANEIRO — Sredi brazilskega pragozda, v bližini kraja Sao Jose do Kingu, je v noči na ponedeljek izginilo potniško letalo državne letalske družbe Verig. Na krovu je bilo 54 oseb. Šele v noči na sredo je skupini potnikov uspelo priti v stik s prebivalci, ki živijo v zaselkih v pragozdu, in tako se je zvedelo, da je moralo letalo zasilno pristati sredi džungle.
Trinajst potnikov je izgubilo življenje, mnogi od preživelih pa so težko ranjeni. Na krovu boeinga 727, ki je letel na progi Maraba-Belem, je bil tildi italijanski tehnik Giovanni Mariani, ki je nesrečo preživel brez hujših posledic.
Napoti ni več sam na vrhu lestvice
Po sinočnjem 3. kolu v italijanski nogometni A ligi sta Napolija na čelu lestvice dohitela Inter in Juventus. Na sliki (Ap) s tekme med Romo in Genoo
Po zmagi proti Škotski
Jugoslavija na mundialu
v Italiji
□ □ □
Žensko odbojkarsko EP
Italijanke danes za nastop v polfinalu
NA 14. STRANI
Danes predviden odstop predsednika banke Nesija
Škandal BNL povzročil pravi potres v italijanskem javnem življenju
RIM - Za italijanske politične in finančne kroge ne bo povratek s poletnih počitnic med najbolj mirnimi in prijetnimi. Za silno razgibano vzdušje, ki se ne bo zlepa poleglo, je poskrbel največji bančni zavod v Italiji, to je Banca Nazi-onale del Lavoro, oziroma njena ameriška podružnica v Atlanti (ZDA). Kaj se je pravzaprav zgodilo? Nenadoma je namreč izbruhnilo na dan, da je ameriška podružnica protizakonito dodelila Iraku 3.500 milijard lir posojil, ne da bi pri osrednjem vodstvu BNL (ter pri zakladnem ministrstvu, ki je glavni delničar BNL) sploh vedeli za to izdatno in neverjetno finančno operacijo, ki lahko odpre težko popravljivo luknjo v proračunu največje italijanske banke.
Nekateri so po zgledu ameriških vzornikov že preimenovali ta finančni škandal v »irakgate«. Vest o neverjetnem posojilu je dejansko povzročila pravi potres v italijanskem političnem in finančnem življenju. Vse stranke zahtevajo pojasnila od upravnega odbora banke in izražajo ogorčenje nad dejstvom, da v Italiji ni nihče vedel, s kakšnimi finančnimi operacijami se ukvarja ena od podružnic banke.
Na zatožni klopi sta predvsem predsednik upravnega odbora Nerio Nesi in glavni ravnatelj banke Giacomo Ped-de, od katerih zahtevajo politične stranke odstavke. Če bosta Nesi in Pedde ter ostali člani upravnega odbora to storili, bomo videli že danes. Nesi se je včeraj vsekakor sestal z zakladnim ministrom Carlijem in napovedal svoj odstop. Za 16. uro je namreč sklicana seja upravnega odbora, ki bo prav gotovo viharna in razburljiva. Afera je seveda na sa-
mem začetku zadobila tudi politično obeležje. Upoštevati je treba, da je Nesi viden predstavnik socialistične stranke, in sicer njene leve komponente, ki je v stalnih konfliktih s tajnikom Craxijem. V današnji številki socialističnega glasila Avanti bo izšel članek, v katerem je rečeno, da so »neizbežne takšne odločitve, ki naj zadevajo vodstvo BNL, kajti le na ta način bo mogoče zajamčiti mednarodni finančni skupnosti in italijanskim varčevalcem, da je položaj pod kontrolo«. To z drugimi besedami pomeni, da mora Nesi prepustiti svoje mesto nekomu drugemu. Govori se že o nasledniku. Kaže, da imata največ možnosti predsednik družbe IMI Luigi Arcuti in poverjeni upravitelj Credito Italiano Lucio Rondelli. Med kandidati velja omeniti tudi glavnega ravnatelja zakladnega ministrstva Maria Sarcinel-lija. Glavnega ravnatelja BNL Peddeja pa naj bi zamenjal podravnatelj Italijanske banke Antonio Fazio. Na seznamu kandidatov sta tudi Paolo Savona in Ercole Ceccatelli.
»Irakgate« je tako postal argument dneva. Na bojno polje sta se seveda takoj spustila zakladni minister Guido Carli in guverner Italijanske banke Ciampi. Eden od glavnih argumentov, ki jih bo treba razjasniti, zadeva vprašanje, če so v Italiji vedeli za goljufive operacije bančnega operaterja Drogoula iz Atlante. V finančno operacijo naj bi bilo namreč vpletenih dvanajst italijanskih podjetij, med katerimi tudi jeklarsko podjetje Danieli iz Pordenona, ki naj bi iz Atlante, preko videmske podružnice BNL, prejelo naročila za 100 milijard jeklarskih proizvodov, namenjenih Iraku.
Predsednik BNL Nesi bo danes najbrž odstopil
na zvezni ravni
SARAJEVO — Delegati konference zveze socialistične mladine Jugoslavije (ZSMJ) so na včerajšnji seji z javnim glasovanjem zavrnili predlog slovenske mladinske organizacije, naj se konferenca z glasovanjem izreče o tem, ali je ZSM Slovenije protisrbska, protijugoslovanska in protiarmadna. Ta predlog so slovenski mladinci sprožili po nedavno prekinjeni šesti seji konference ZSM Jugoslavije in razpravi predsednika kosovske mladine Redžepa Hodže.
Po večurni razpravi, v kateri je bilo slišati mnenja za in proti glasovanju o predlogu slovenske organizacije, so delegati konference ZSMJ sklenili, da ne bodo glasovali o tem ali je ZSM Slovenije protisrbska, protijugoslovanska in protiarmadna ali ne. Delegat slovenske mladinske organizacije je nato sprejeti sklep obrazložil s stališčem predsedstva svoje organizacije -torej, da je konferenca ZSMJ sprejela mnenja o mladinski organizaciji Slovenije in da bo predsedstvo ZSM Slovenije "prekinilo" kadrovsko udeležbo v organih ZSMJ vse do sklica seje nji-| hove konference, (dd)
Za časa neuvrščenega vrha politično zatišje v Beogradu
BEOGRAD — Z a "summit" so skušali Beograd polepšati in delno jim je tudi z velikimi sredstvi uspelo. Počistili so nekaj fasad, zgradili nove stavbe in prodajalne, vendar večina novih nalašč za to priliko grajenih hotelov še ne obratuje, predvsem pa je mesto kot običajno še vedno umazano, razbito in neurejeno, kot je bilo vedno.
Politično in drugače pa je izredno živahno, mnogo se dogaja in v ospredju so seveda običajni jugoslovanski spori. Začnimo pri Muževiču in policijskemu pendreku. Na veliko začudenje obiskovalcev v Beogradu nihče ne dvomi in ni nikoli dvomil, da so ga pretepli. To je običajno ravnanje policije, takih primerov je vsak dan množica, je splošen že kar zborovski odgovor. In nadalje, morda bo ta primer res pomagal, da se bodo stvari obrnile na bolje in da bodo možje v plavem včasih le premislili in nekoliko težje segli po pendreku.
Vendar je represija, uradna in brutalno stalinistična stalno prisotna. Zadnji skrajni primer je obtožnica Vllasiju in ostalim štirinajstim Albancem. Beograjski uradni tisk je soglasen v objavljanju obtožnice in onih odstavkov, ki naj bi ga bremenili, ki pa so v resnici vedno citati sodnika ali neke srbske (pa tudi te
so redke) obtožilne priče. Albanci obtožilno nastopajo samo tako, da je neki Srb slišal, da je neki Albanec nekaj rekel.
To je stalinistični scenarij, naravnost smešno naiven, če ne bi šlo za krvavo resne stvari, ki se po vseh namerah morajo tragično končati.
Na dan prihajajo tudi druge podrobnosti. Vllasija niso tepli, vsaj tega ni dejal ne ženi ne odvetnikom, bil pa je tri mesece v samici, popolnoma izoliran, brez najmanjše info-ramcije. Stiki z odvetniki so trajali samo nekaj minut in so bili zgolj formalni. Preiskavo je vodila Državna varnost (nekdaj tako znana Rankovi-čeva Udba) in to na tak način, da so albanske priče izolirali, jih v srbskih zaporih primerno obdelali, pa še iz vsega tega ni nič.
Predvsem pa nameravajo proces voditi v Titovi Mitroviči v majhni
dvorani, že so napovedali, da bodo v sodno dvorano spustili samo tri zveste in preverjene novinarje: agencije Tanjug, Rilinžije in Jedin-stva. Pa vsi ostali? Očitno ni prostora in s tem tudi nobene možnosti, da bi bil sodni postopek resnično javen, kot to velja za vse civilizirane družbe in kot je tudi predsednik republike Drnovšek pismeno zagotovil
Iz Kosova prihajajo vesti, da se Srbi pospešeno izseljujejo, da se ne vračajo, vrnilo se jih je manj kot lani v istem času, da se v podjetjih ne dela, vedno manj je denarja. Bolniki so celo umrli, ker ni bilo sredstev za zdravila. Rahman Morina in njegovi pa vidijo edino rešitev v še večji di-ferencijaciji, kar je kosovsko-srbska oblika za klasični stalinistični izraz "čistka".
"Čistko" pa pripravlja Miloševič v Srbiji in Vojvodini. Zelo se mu mudi z volitvami, ki bodo narejene po sta-
rih zakonih, tako da bo partija preko SZDL imela trdno v rokah kandidacijski postopek. V tem pa je tudi celotno bistvo, ko bodo volilci formalno lahko izbirali med dvema kandidatoma, ki pa bosta v resnici po starem klasičnem sistemu izbrana vedno v isti birokratski-kadrovski-partijski komisiji. Govori se, da je na udaru predsednik Beograda Bakoče-vič, pa predsednik srbske vlade Jef-tič in še vrsta drugih osebnosti, ki naj bi sicer trobile v skupni rog, toda dejansko postale preveč samostojne.
To politično usmeritev je formaliziralo tudi zadnje srbsko partijsko predsedstvo, kateremu je izvršni sekretar Vladimir Štambuk razložil, da je demokratizacija partije v večji trdnosti, enotnosti in s tem učinkovitosti. Le tako lahko tudi na osnovi načela demokratičnega centralizma v partiji kot avantgardi delavskega
razreda pridejo do izraza razna stališča. O tem bo sedaj govoril srbski CK, kar bo osnova tudi za zvezni CK, ki mora obravnavati pluralizem v družbi in to okviriti v program ZKJ za bližnji kongres.
Poročilo za zvezni CK ZKJ je pripravil predstavnik Slovenije Boris Muževič. lndiskrecij je malo, vendar se v Beogradu odkrito govori, da so poročilo že trikrat zavrnili in da še vedno ni določen datum zveznega centralnega komiteta na to temo. Ponovno bodo menda na partijskem predsedstvu o pluralizmu govorili v prvih dneh prihodnjega tedna. Sporna vprašanja pa so na dlani: ideje ločevanja partije in države, resničnega pluralizma, v katerem je partija dejavnik vendar brez monopola, na drugi strani pa unitarizem partije, ki se sicer uradno naziva "jedin-stvo" neuradno pa se v tisku in drugače vedno bolj zagovarja pravilnost in nujnost termina unitarizem, ki naj vse pripelje k enotnim in to je srbskim partijskim stališčem.
Beograd je trenutno dobro založen, izložbe so nekoliko uredili in blago ni povsod razmetano, kot je bilo. Do dne, ko se bo končal "summit", kaže, da je nekaj dni politično propagandističnega zatišja. V prihodnjih dneh pa se bodo stvari ponovno zaostrile.
BOGO SAMSA
Tri dni brez Primorskega
Uspeh jugoslovanske diplomacije
Primorskega dnevnika naši zvesti bralci žal tri dni zapored niso dobili v roke. Prišlo je do kratkega stika med upravo ZTT in predstavništvom delavcev fotostavnice. Ti so tri dni zapored stavkali. Spor je bil podoben tistemu, ki je v zadnjih tednih in mesecih bil v tiskarnah tržaškega II Piccolo in beneškega II Gazzettino. Ob tistih priložnostih so seveda bili prikrajšani bralci teh dveh dnevnikov, ki pa so imeli možnost vzeti v roke drug dnevnik. Vloga Primorskega dnevnika je seveda drugačna in za vso našo narodnostno skupnost zelo pomembna, saj smo, kot edini slovenski dnevnik v Italiji, vsakdanja vez med dogajanjem doma in v svetu in našimi zvestimi bralci.
Zaradi tega si skupno z novinarji želim in tudi upam, da bi se sedanji spor hitro rešil, tako da bi naši bralci imeli redno, vsak dan, v rokah Primorski dnevnik. Prav tako izražam upanje, da bi se čimprej rešile sedanje težave ZTT, zaradi katerih smo bili prisiljeni zmanjšati obseg Primorskega dnevnika in začasno prekiniti delovanje Agencije Alpe Adria.
Marko VValtritsch odgovorni urednik
Izjava ZTT
Eden izmed pogojev za izhod iz krize Založništva tržaškega tiska je, da se stavnica usposobi za uspešno opravljanje zunanjega, ekonomsko donosnega komercialnega dela. Brez zvišanja produktivnosti na podobno raven drugih časopisnih tiskarn in brez izpopolnitve v izkoriščanju vseh potencialnih možnosti, ki jih nudi kompjuterski sistem v stavnici, se oddelku pišejo hudi časi. Da bi ne šli v tako črno bodočnost, je treba usposobiti ekipo grafičnih delavcev. Zato pa so potrebni notranji tečaji, ekipno delo, ki edino zagotavlja uspešnost in rast strokovnosti v najkrajšem času. Tak interni tečaj bi moral steči v tem mesecu, to pa so predstavniki stavnice dobro vedeli.
Do sedaj je veljala praksa, da je tehnična direkcija določevala iz tedna v teden potrebno število prisotnih stavcev, sindikalni predstavniki pa so predlagali imena tistih, ki naj bi šli za tisti teden v dopolnilno blagajno.
Tik pred začetkom tečajev pa se je zataknilo. Od šestih imen, ki jih je predlagalo predstavništvo stavcev, da se vpišejo v dopolnilno blagajno, jih je direkcija sprejela pet, ker bi šesti delavec moral začeti interni tečaj. Tako je direkcija vpisala za teden od 4. do 9. septembra v dopolnilno blagajno le PET od predlaganih ŠESTIH imen (in si je s tem naprtila tudi določeno finančno breme). Kaže, da je bila ta gesta direkcije deležna popolnega nerazumevanja, saj so predstavniki stavcev napisali v svojem sporočilu o proglasitvi prvega dne stavke, da »JE PODJETJE ODVZELO VSAKO MOŽNOST GLEDE ROTACIJE DOPOLNILNE BLAGAJNE«.
Stavka v fotostavnici je povzročila, da so morali prekrižati roke tudi delavci iz drugih oddelkov in jim vsilila določeno ekonomsko škodo.
S tridnevno stavko so bili hudo prizadeti zlasti naši zvesti bralci in naša javnost, za kar se opravičujemo. Z naše strani zagotavljamo, da bomo skušali še naprej dialogirati s sindikatom in z vsemi uslužbenci za čimprejšnjo izvedbo sanacijskega načrta Založništva tržaškega tiska in izhod iz kriznega stanja. Ta sanacijski načrt pa je podlaga, da nam oblasti sploh priznajo krizno stanje v podjetju in pravico do dopolnilne blagajne, predčasnih upokojitev in do drugih ugodnosti.
Založništvo tržaškega tiska
Pojasnilo tiskarjev ZTT
Direkcija ZTT je začela v nasprotju z že sprejetimi dogovori enostransko izvajati program za izhod iz težke finančne krize, ne da bi se posvetovala, kot je bilo domenjeno, s Tovarniškim svetom in sindikalnimi predstavniki. Zato smo bili uslužbenci tiskarne, fotoreprodukcije, korektorji in tehniki prisiljeni v znak protesta oklicati tridnevno stavko.
Mnenja smo, da je pot, ki jo je sedaj ubrala direkcija za rešitev kriznega stanja neučinkovita in da krivično oškoduje nekatere uslužbence.
Mi smo se odločno angažirali za čim boljšo in hitrejšo rešitev krize in smo za to tudi mnogo žrtvovali.
Naša zahteva je bila, da bi v nadaljnjih odločitvah sporazumno z direkcijo proučevali in premostili probleme, ki so se sproti pojavljali.
Ta naša zahteva pa je trčila ob zid popolnega nerazumevanja direkcije in tako nam ni preostalo drugega, kot da smo se poslužili edinega sredstva, ki nam je še ostalo - to je, da smo stavkali.
Upajmo, da bo direkcija spremenila dosedanje zadržanje in pokazala večje upoštevanje za naš dosedanji doprinos za izhod iz krize, kajti v nasprotnem primeru bomo prisiljeni nadaljevati z našim bojem.
Izjava sindikalnega odbora novinarjev
Novinarji Primorskega dnevnika in Agencije Alpe Adria izražamo veliko zaskrbljenost nad zaostritvijo sindikalnega spora med fotostavnico in upravo Založništva tržaškega tiska, ki je privedel do krnitve informativne vloge Primorskega dnevnika. Novinarji pričakujemo zadovoljiv sindikalni sporazum, ki bo lahko v tej težki krizni situaciji omogočil redno izhajanje dnevnika.
Sindikalni odbor novinarjev
NADALJEVANJE S 1. STRANI sednika, ki je bil ameriški predstavnik v OZN in ki skuša ublažiti mednarodne napetosti, to pa ni mogoče brez OZN, kjer pa ni nobene večine brez neuvrščenih. Tudi zato se mnogo govori o pismu Busha Lončarju in o njegovi obvezujoči vsebini.
Zasedanje neuvrščenih na vrhu poteka v generalni skupščini, kjer govore predsedniki držav in vlad in v dveh komisijah. Kljub vsemu vse kaže, da se stvari dokaj mirno rešujejo v politični komisiji. Zapletajo pa se v ekonomski.
Pa tudi predsedniki držav in vlad posvečajo predvsem dolžniški krizi največ časa in največjo pozornost. Dolgovi so postali tako neznosno breme, da same obresti onemogočajo razvoj večine neuvrščenih držav. Tudi glede tega je jugoslovanska diplomacija izdelala zelo stvaren predlog, kateremu posveča že okrnjena izjava pomemben prostor. Poleg tega pa so izdelali dva spremna dokumenta, ki sprecifično in s strokovnim jezikom govorita o mednarodnem gospodarskem položaju in o specifičnih problemih lajšanja dolžniške krize. Za oba dokumenta je značilna pragmatičnost: treba je zagotoviti splošni razvoj in na tej osnovi se bo lahko odplačevalo dolgove. Zato pa je treba nekaterim najbolj revnim državam dolg odpisati, drugim zagotoviti ustrezne plačilne pogoje, vsem pa omogočiti tehnološki, znanstveni in splošni razvoj.
Na "summitu" seveda ni manjkalo različnih stališč in polemik. Opažen je bil poseg Indije, da se ustvari svetovni fond za boj proti onesnaženju okolja. Za svojevrstno senzacijo pa je poskrbel Gadafi, ki se je najprej postavljal s štirimi kamelami in dvema iskrima konjema in ki živi v pisanem šotoru na Dedinju, obkrožen z dvema ljubkima policajkama in čigar stražarji so se stepli z jugoslovanskimi varnostniki. Končno je v dobro uro trajajočem govoru poslal Izraelce na Antarti-ko, dvoumno govoril o atentatih, zahteval odplačilo za kolonialno odvisnost, Italijo pa obdolžil, da je ubila dva milijona Libijcev.
Povsem drugačen pa je bil odnos jugoslovanske politike in vlade do istih italijanskih časnikarjev. V sredo jih je namreč sprejel predsednik jugoslovanske vlade Markovič. Podrobneje je orisal uspešno usmeritev jugoslovanske delegacije in prizadevanja za modernizacijo "summita". Govoril pa je tudi o bližnjem sestanku z italijanskim predsednikom vlade Andreottijem, s katerim se bodo skupaj z Lončarjem in De Micheli-som srečali v nedeljo, 17. septembra v Bujah. Na vprašanje "Primorskega dnevnika" je tudi pojasnil, da bodo ob tej priložnosti podrobneje in poglobljeno razpravljali o položaju obeh manjšin: slovenske in italijanske.
Neuradno pa se je izvedelo, da bo ta sestanek posvečen podrobnemu jugoslovanskemu poročilu o poteku in zaključkih "summita", s katerim je jugoslovanska diplomacija ponovno v ospredju
svetovnega dogajanja, jugoslovanska nepredna in moderna politika pa ima ponovno resnično svetovno težo. Iz tega zornega kota pa je treba ocenjevati tudi sestanek neuvrščenih v celoti.
Pogosto pozabljamo, ali že nočemo več slišati za nekatere resnične jugoslovanske dosežke. To je tudi primer sedanjega zasedanja neuvrščenih, katerega prehitro prekrijejo interni spori. Zasedanje je resnično izreden svetovni dogodek in svetovni politično-ekonomski preokret. Pomisli' mo samo na medijski odziv. Na tiskovnih konfe-rencah je preko tisoč tujih novinarjev (safflO neka ameriška televizija jih ima preko dvajset)-ki pišejo, v tem kontekstu, o Jugoslaviji izključ' no s pozitivnim predznakom. Takega "marketin-ga" si nihče ne more privoščiti, a tudi če bi ime-denar, bi bil neizvedeljiv. Zato pa bodo imel6 besede Markoviča in Lončarja tudi zaradi edine-ga nerešenega italijansko-jugoslovanskega vpra' šanja - manjšinske zaščite in diferenciranega P°' ložaja Slovencev v Italiji ali Italijanov v Jugosl8' viji - mnogo večjo težo in bodo postala kar naen' krat resnično pomembna.
Delo v komisijah
BEOGRAD — Konferenca neuvrščenih v skupščini in v dveh komisijah. V politični k misiji gre delo h koncu in so jugoslovans
predstavniki mnenja, da ni več težav, °*ra!ve. včeraj so napovedovali, da bodo končali z “v. lom in odobrili vse dokumente. Že prej P^Pja ljenim enajstim so se pridružili še novi, tako je sedaj 15 dokumentov.	. j0r
Resnična novost pa je na razne načine12 ^ ženo pričakovanje, da je bil narejen resen kor k reševanju libanonske krize. Ustanovili naj ^ namreč tristransko komisijo, Sirijo pa Prisl{‘ se umiku čet. Če bodo te novice potrjene in 6 go bodo, seveda napovedi in obveze uresnicn veliki uspeh konference ponovni mir v Lw a nu. V vprašanju je tudi komite za Palestino,, še položaj Paname, kjer se menda nekaj l^srl0jn-
Izredno zapleten pa je položaj v ej°,iniš-skem komiteju, ki obravnava predvsem do‘ ^g. ko krizo. Pripravljena sta bila dva specifičn kumenta, stvarna in jasna. Toda zadeva !ese boleča, prizadeva interese vseh držav, ki rav angažirale in prišlo je do prave poplave P P pekov, novih formulacij, novih resolucij, Pa , (j£r\i prav kov k popravkom, ki so imeli bolj P°l pto-značaj in so seveda vnašali v ekonoms* 0v-blematiko politični besednjak, z njim PalAs/ania(, ne zaostritve in žal tudi možnost nene$ xeltti* Vendar pa je treba tudi reči, da ni bilo n zfr!r pripomb, ni bilo oporekanja, bolj ogromn da. (bs)
V Kanalski dolini »obogatiti« pouk
slovenskega
jezika
Po uspešno zaključenem lanskoletnem tečaju slovenščine v Kanalski dolini (pouk je to leto potekal le v Žabnicah) smo na pragu novega šolskega leta. Na podlagi izkušenj iz preteklih dveh šolskih let pa je očitno čas, da v Kanalski dolini razmislimo o bolj ambiciozni zastavitvi pouka slovenskega knjižnega jezika.
Lani smo zaradi ovir tehnične narave tečaj organizirali le v vasi Žab-nice, leto pred tem pa je bil v Uk-vah. Obakrat so bili tečajniki osnovnošolski otroci med sedmimi in enajstimi leti, letos pa smo imeli tudi dva otroka v predšolski starosti. Kot je znano, je Kanalska dolina šti-rijezično področje, kjer ob prevladujoči italijanščini živijo še narečna slovenščina, nemščina in furlanšči-na. Žabniški tečajniki to pisano jezikovno sestavo prebivalcev doline bolje odražajo kot ukljanski. Ukljan-ski otroci-tečajniki ob večjem izhajajo iz družin, kjer govorijo domači slovenski dialekt, zato so imeli solidno in bolj enovito osnovo za učenje knjižnega jezika. Tečaj je v obeh vaseh obiskovalo tudi nekaj otrok iz italijansko govorečih družin, tako da smo jih v Žabnicah strnili v posebno skupinico in delali z njimi posebej. Ob teh pa so še otroci, ki doma govore tudi nemško. Na drugi strani pa žabniški tečajniki kažejo boljšo privajenost na knjižni jezik, saj imajo jezikovno kvaliteten slovenski verski pouk, kakršnega v Uk-vah ni. Ob povedanem je razumljivo, da imajo otroci kaj različno predznanje in pogoje za vajo v slovenskem jeziku. Ker je vsakokratni tečaj potekal le enkrat tedensko, otrok ni bilo mogoče ustrezno razporediti v skupine glede na kvaliteto predznanja.
Dobršen del teh težav bo letos mogoče odpraviti, saj v Ukvah seveda nista rešeni dve poglavitni slabosti dosedanjega dela: pouk enkrat tedensko je za jezik premalo, poleg tega pa tečajnikom primanjkuje možnosti, da bi svoje znanje preverjali in praktično uporabljali tudi zunaj učilnice. Zato smo se odločili, da bomo organizatorjem posredovali Pobudo za razširitev tečaja v obliki Igralnih in konverzacijskih ur, ki bi jih izvajal strokovno usposobljen Pedagog. V mislih imamo prebiranje slovenskih mladinskih del, postavljanje lutkovnih in gledaliških igric, Ugankarske in druge družabne delavnosti, ki pod vodstvom pedagoga °dlično simulirajo govorne situacije, kakršne so potrebne za kvalitetno učenje jezika pri otrocih, in ki jih tečajnikom v Kanalski dolini sicer •nanjka.
Hkrati pa se upravičeno nadejajo, da takšen krožek v okviru tečaja slovenskega jezika ne bo le obogatil utroškega družbenega življenja v uolini, temveč bo gotovo v večji juri kot dosedaj pritegnil tudi itali-laUsko in nemško govoreče otroke l® mladino. Tega si moramo prav gotovo želeti, saj poti k uspešnemu Sožitju govorečih v različnih jezikih U nosilcev različnih kultur nikakor j mogoče iskati v zaprtosti in kaki zključni »slovenskosti«, temveč v ži-vuhni dejavnosti, ki je zanimiva in °dPrta za vse.	IRENA ŠUMI
Z zaključne prireditve raziskovalnega tabora Rezija ’89
Rezija mora graditi nove perspektive
REZIJA — Mladi v Reziji so globoko navezani na svojo zemljo, zavedajo se izvirnosti in bogastva svojega jezika in kulture, vendar jih danes kot včeraj pomanjkanje delovnih mest sili v izseljevanje. To vprašanje, s katerim se Rezija sooča že vrsto let, je sedaj ključnega pomena za njen obstoj in razvoj. Dolina pod Kaninom šteje namreč po zadnjih podatkih 1386 prebivalcev. Naj za primerjavo povemo, da jih je bilo 1951. leta 3350. Pri tem velja poudariti tudi zaskrbljujoč podatek o staranju prebivalstva, čeprav je proti vsakemu pričakovanju nižji od drugih predelov naše dežele.
Poleg tega, da se loti vprašanja novih delovnih mest, Rezija mora graditi nove perspektive, nove pogoje za razvoj po eni strani s tem, da ohranja, goji in razvija odnose s številnimi Rezijani (vseh je približno 5 tisoč), ki živijo v svetu, po drugi pa s pospeševanjem takega razvoja na turističnem in kmetijskem področju, ki bo upošteval in vrednotil naravno in kulturno bogastvo doline.
To so samo nekatere ugotovitve, ki so prišle do izraza v petek zvečer v kulturnem domu na Varkoti, v Ravan-ci, na zaključni prireditvi 9. mladinskega raziskovalnega tabora Rezija '89. Ob prisotnosti dobrega števila domačinov, med njimi je bil tudi župan Pericle Beltrame, so mladi raziskovalci predstavili rezultate svojega desetdnevnega bivanja in dela v rezijanski dolini. Pravzaprav bodo morali nekatere podatke še obdelati in poglobiti. Delo, ki je bilo razčlenjeno po skupinah, je bilo namreč zelo široko zastavljeno in v pretežni meri se je opiralo na pogovore na terenu in na anketiranje. Tudi zaradi tega bo toliko bolj zanimiva brošura z bogato dokumentacijo, z grafikoni, slikami in risbami, poleg seveda poročil, ki jo bodo prire-
Mladl raziskovalci med svojim delom
ditelji tabora — Odsek za zgodovino pri NŠK, Slovenski raziskovalni inštitut in Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko — izdali in ki smo jih delno videli že v petek zvečer na zanimivi razstavi ob vhodu v rezijansko "kultursko hišo".
Zaključni večer se je po uvodnih besedah vodje tabora Milana Pahorja odprl z dvajsetminutnim filmom, ki ga je pripravil Naško Križnar. Sledila so, v slovenščini in italijanščini, poročila posameznih skupin in sicer arheološke, zgodovinske, etnološke, jezikoslovne, naravoslovne, geografske, sociološke. Pred poslušalci so počasi sestavljali mozaik rezijanske kulture, rezijanske stvarnosti tako kot so jo sami odkrivali iz dneva v dan. Kot že sama organizacija dela po strokah nakazuje, je skupina 42 mladih raziskovalcev
V Piranu prvi primeri denacionalizacije
PIRAN — Kaže, da postaja po dolgih letih zdaj vse bolj aktualna denacionalizacija. Vsaj v piranski občini se te dni upravni organi veliko ubadajo z dvema oblikama denacionalizacije. Najprej gre za izdajo prvih odločb o denacionalizaciji v skladu s četrtim členom Osimskih sporazumov. Jugoslavija in Italija sta se namreč že leta 1975 z Osimskimi sporazumi začeli dogovarjati o vprašanju nepremičnin nekaterih beguncev, ki so po vojni odšli iz nekdanje cone B v Italijo in zdaj v njej živijo.
Omenjene nepremičnine (gre za hiše in zemljišča) je Jugoslavija po vojni razlastila in nacionalizirala. V Osimskih sporazumih pa sta se državi dogovorili, da bo Jugoslavija nekaj teh nepremičnin vrnila prvotnim lastnikom, če bodo zanje prvočasno zaprosili. Tako so italijanski državljani, nekdanji begunci iz Istre oddali nekaj sto prošenj, Jugoslavija pa se je odločila, da bo vrnila lastnino 179 beguncem (gre za nepremičnine na območju občin Koper, Izola, Piran in Buje). Vračanje nepremičnin so lahko uredili predvsem za tiste primere, ko so bile hiše in zemljišča prepuščeni v uživanje ali upravljanje bližnjim sorodnikom lastnikov, prijateljem in podobno. V ostalih primerih bi to bilo veliko bolj zapleteno. Tako so v piranski občini s sklepom občinskega izvršnega sveta že odvzeli pet stanovanjskih hiš stanovanjski skupnosti, ki je doslej formalno upravljala z
Zdaj cesto gradijo zares
KOPER — Delavci SCT in SGP Primorje Ajdovščina so se zdaj že Povsem resno zarili v traso nove obalne štiripasovnice med ankaranskim križiščem in Žusterno. Zdaj čistijo zemljišče, sekajo drevje in grmičevje, odstranjujejo vse, kar pač lahko ovira gradnjo ceste, spravljajo plodno zemljo, kjer je to možno, utrjujejo traso s trdnim gradbenim materialom itd. Takoj ko bo vreme dopuščalo bodo stroji zarohneli tudi na njivah in poljih.
0 lastniki teh njiv in polj že vedo, mnogi pa kljub temu še niso spravili Pridelka. Izvajalcem del se vsekakor mudi.
omenjenimi hišami, da jih bodo lahko oddali prvotnim lastnikom. Na ta način bodo omenjeni tuji državljani med prvimi tujci-lastniki nepremičnin v Jugoslaviji.
Drugo obliko denacionalizacije pa v piranski občini šele pripravljajo. Krajani Strunjana so že leta 1986 postavili delegatsko vprašanje, kako bo ukrepal občinski izvršni svet, da bi leta 1959 nacionalizirana kmetijska zemljišča vrnili bivšim lastnikom. Leta 1959 je velik del strunjanskih kmetijskih zemljišč prešel v družbeno lastnino, da bi jih pozidali (postala bi stavbna zemljišča), vendar se to ni zgodilo. Teh zemljišč niso pozidali, oziroma le delno, tam, kjer je na primer zrasel Hotel Svoboda. Zato je občinska skupščina iz Pirana že spomladi (na podlagi konkretnih zahtev 20 Strunjančanov) podala slovenski skupščini pobudo, da ta začne spreminjati zakonske predpise v zvezi z nacionalizacijo nepremičnin. S tem naj bi vrnili kmetom tisto razlaščeno zemljo, ki so jo predvideli za pozidavo, vendar tega namena niso uresničili. Zanimivo je, da je 20 Strunjančanov sprva prejemalo negativne odločbe na vse zahteve, ki so jih postavljali. Zdaj pa se zdi, da so v piranski občini s sprejetjem omenjene pobude pravzaprav podprli zahteve krajanov iz Strunjana. Seveda je za uresničitev teh zahtev potrebno sprejeti vrsto sprememb v zakonih.
BORIS ŠULIGOJ
O usodi Tomosa se bo odločalo jutri
KOPER -ga sodišča
LESENE ZASTEKLITVE
*5i
hobles
°kna vseh vrst in velikosti si lahko ogledate pri
ŽELEZNINI
TERČON
Zastopnik za Trst NABREŽINA 124 - Tel. 200122
Stečajni senat Temeljne-■ Kopru bo odločitev o uvedbi stečajnega postopka za koprski Tomos sprejel v petek, 8. septembra. Do takrat bo predlagatelj stečaja - Občinski komite za gospodarstvo občine Koper, ki je 27. julija letos predlagal uvedbo stečajnega postopka - moral pripraviti tudi predlog za stečajnega upravitelja. Tega predloga na včerajšnjem naroku, kljub temu, da ga je sodišče (upravičeno) pričakovalo, predlagatelj ni imel. Stečajna sodnica Nevenka Djurkovič pa je, po pregledu ekonomsko-finančnega stanja, ki ga je podal izvedenec Stane Kaluža (pred leti delavec Tomosa in kasneje tudi banke in dober poznavalec razmer v Tomosu ter odnosov z banko), menila, da se lahko stečajni postopek začne. Če se bo začel, bo znano v petek oziroma osem dni po sprejemu sodbe, torej tedaj, ko (taka ali drugačna) postane pravnomočna.	p q
(Foto Ferrari)
pod vodstvom 18 mentorjev obravnavala z multidisciplinarnim pristopom bistvena vprašanja rezijanske stvarnosti. Poudarek pa je vsekakor bil na tista dva pojava, ki sta najbolj vplivala, pogojevala Rezijo: izseljevanje in potres.
Tudi 9. mladinski raziskovalni tabor je za nami. Ponudil nam je tudi letos možnost se bolj približati enemu delu naše narodne skupnosti. Popestril je za dva tedna življenje samim Rezijanom, ki so skupino mladih toplo sprejeli in sodelovali z njo. Mladim je prav gotovo podaril zanimive iskušnje in doživetja. Predvsem pa jih je približal resnemu, raziskovalnemu delu na terenu. Pomen in vsebino pobude so pozitivno ocenili tudi na evropski ravni, ki je, kot smo zvedeli v petek zvečer, tabor finančno podprla.
Politična
kriza
v naši deželi je še vedno odprta
TRST — Politična kriza na Deželi se še nadaljuje. Tudi zadnja seja deželnega sveta, ki je bila v torek, ni razjasnila že itak zapletenega položaja. Še zdaleč ni znano, katere stranke bodo sestavljale novo večino in katere bodo neposredno zastopane v odboru. Že večmesečni konflikt med glavnima partnerjema dosedanje večine, KD in PSI, se namreč še nadaljuje, kar nedvomno zavira rešitev krize. Na torkovi deželni seji so predstavniki KD, PSI, PSDI, PRI, KPI, DP, Zelene liste, Zelenih, MF, LpT in MSI ponovno obrazložili svoja gledanja do te krize in predlagali možne rešitve. Reakcija opozicije do sedanjega stanja, ko se pogajanja brez uspeha zavlačujejo že toliko časa, je bila dokaj ostra, iz vrst strank dosedanje večine pa ni bilo znakov, da bi se sedanja politična kriza lahko v kratkem zaključila z izvolitvijo predsednika in novega odbora. Proti vsem običajem in pravilom je v razpravo posegel tudi sam predsednik skupščine, liberalec Solimbergo, ki je spričo številnih kritik, ki ne prihajajo samo iz vrst politične opozicije, pozval stranke, naj pospešijo pogajanja in čimprej rešijo ta problem, da bi Dežela ponovno imela polnomočno vlado.
Deželni svet se bo na predlog dosedanje večine ponovno sestal v sredo, 20. t. m.
V okviru pogajanj sta se včeraj sestali delegaciji KD in PSI.
Gospodarski dopis iz Slovenije
Prekinjena pogajanja
Že 30. junija se je iztekel finančni sporazum z Mednarodnim denarnim skladom (IMF). Pričakovati je bilo, da bo temu sporazumu, ki so ga popularno imenovali stand by, sledili nov, podoben sporazum. Toda pogajanja z mednarodnim denarnim skladom niso bila sklenjena, ampak preložena na jesen. V tem času velja zato poseben finančni sporazum med Jugoslavijo in IMF, da prispelih anuitet še ni treba vračati.
Zelo malo je znanega, kakšne so zahteve jugoslovanske strani in kaj zahtevajo pogajalci IMF. Velike pa so špekulacije glede tega, kaj pomeni prekinitev pogajanj in preložitev na jesen. Srbski krogi vidijo v tem znak, da Mednarodni denarni sklad jugoslovanski vladi ne zaupa kaj dosti in to ugotovitev uporabjajo pri naskakovanju Markovičeve vlade. Drugi komentatorji opozarjajo, da je do prekinitve pogajanj prišlo predvsem zaradi tega, ker tujim pogajalcem ni povsem jasno, kaj se bo izcimilo iz zdajšnjega političnega kaosa v Jugoslaviji. Komentatorji, ki zelo podpirajo vlado, pa trdijo, da jugoslovanski strani ni toliko do sklenitve novega sporazuma, saj so zdajšnje devizne rezerve bogate in država ne rabi na vrat na nos novih posojil mednarodnih finančnih ustanov.
Nekaj podobnega glede deviznih rezerv nam je zvezni minister za zunanjo trgovino Feri Horvat razlagal že takrat, ko so pogajanja še tekla (v začetku avgusta). Že takrat se je dalo razbrati, da novi sporazum ne bo sklenjen zdaj, ampak najbrž jeseni. Horvat je takrat dejal, da tudi IMF ne hiti s sklepanjem sporazuma, ker so jugoslovanske devizne razmere ugodne in da svežega denarja niti ne potrebujejo takoj. Na to sklepanje je vplivala tudi ponudba jugoslovanske strani Pariškemu klubu, da bi odplačali obresti oziroma celo namig, da bi morda kazalo odplačati že del glavnice.
Devizne razmere so zanesljivo najpomembnejši element, ki vpliva na pogajanja. Vedeti je treba, da gre tujim posojilodajalcem predvsem za to, da dobijo vrnjen svoj denar in obresti za posojila. To je osnovni motiv, zaradi katerega se IMF sploh vmešava v gospodarstvo posameznih držav. Ko je Romunija začela tekoče odplačevati svoje dolgove, se pogajalci IMF zanjo sploh zmenili niso več in ji niso skušali »svetovati«, kaj naj počne z gospodarsko politiko. Glede na
to, da so devizne rezerve Jugoslavije zdaj poskočile že na 4,7 milijarde dolarjev, IMF ni treba hiteti sklepati novega sporazuma. S tem se sklada tudi njihova ocena, da je prav izvoz najuspešnejši del jugoslovanske gospodarske politike. Dokler pa izvoz teče dobro, ni nevarnosti, da bi se devizne rezerve hitro zmanjšale.
Vendar pa ostali del gospodarske politike ni tako bleščeč kot izvozni. Velika ovira pri sklepanju novega sporazuma z IMF je prav gotovo stari sporazum: Jugoslavija namreč ni izpolnila tistega, kar je obljubila v tako imenovanem pismu o namerah in kar je vlada Branka Mikuliča želela izvesti maja lani. Inflacijskih sider se nismo držali. Letošnji pogoji, ki jih bo zahtevala tuja stran, bodo zato vsekakor strožji. Tu tiči najverjetneje drugi glavni vzrok za prekinitev pogajanj, saj je razumljivo, da si hoče jugoslovanska stran zagotoviti več prostosti, izvedenci IMF pa manj možnosti za izigra-nje dogovorjenega. Glavna težava je najbrž prav glede plač, saj so bili pri IMF doslej vedno trdno prepričani, da si inflacije ne da zadržati brez zadrževanja plač. Markovič pa hoče tudi na pdročju plač obdržati »tržno načelo«, da naj pač podjetja dajejo toliko za plače, kolikor realno zaslužijo.
V IMF so s simpatijami sprejeli novo gospodarsko politiko zvezne vlade in jo podprli, čeprav očitno zahtevajo še močnejše protiinflacijske ukrepe. Zlasti jim godi močna liberalizacija v gospodarstvu, ki prinaša več tržne prostosti. Toda samo to je premalo zanesljivo jamstvo za nov sporazum. Izvedenci IMF so negotovi predvsem zaradi nejasnega političnega položaja pri nas: ne znajo napovedati, kam bo zaplula jugoslovanska reformna politika. Se nikoli doslej niso pokazali toliko zaskrbljenosti glede političnega položaja v državi, kot pri nedavnih pogajanjih, je na začetku avgusta ugotavljal Feri Horvat, s čimer je najbrž želel dejati, da bi se glede same gospodarske politike najbrž lahko sporazumeli, če ne bi bilo te ovire.
Kakšni so bili pravi razlogi za prekinitev pogajanj, bo najbrž znano šele ko bo zasedal IMF, saj takrat navadno pojasnijo, kaj so dosegli v pogajanjih in kako so se pogajali. Do takrat pa bo lahko vsakdo iz prekinjenih pogajanj koval svoj politični kapi-
taL	JOŽE PETROVČIČ
Šest slovenskih nižjih srednjih šol bodo vodili trije stalni ravnatelji
Ukinjanje poverjenih ravnateljstev je korak k združevanju nižjih šol
Zakonski osnutek svetovalca SSk Brezigarja
Dežela naj omogoči ureditev obeležja na bazovski gmajni
Kot strela z jasnega je prejšnji teden padla med ravnatelje slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem vest, da namerava deželni šolski nadzornik Ottaviano Čorbi, ki je istočasno tudi šolski skrbnik za Tržaško, uvesti že s tekočim šolskim letom 1989-90 zakonski odlok, po katerem se ne obnovijo imenovanja za poverjene ravnatelje na vseh šolah, ki imajo manj kot dvanajst razredov. To konkretno pomeni, da so nižje srednje šole Igo Gruden v Nabrežini, Srečko Kosovel na Opčinah in Simon Gregorčič v Dolini ostale brez ravnateljev in da jih bodo »prevzeli« trije stalni ravnatelji. To so ravnatelj Štefančič, ki bo poleg za šolo Cankar skrbel tudi za opensko šolo, ravnatelj Žetko bo poleg Ciril-Metodove prevzel šolo Gregorčič, ravnatelj ro-janske nižje srednje šole Pečenko pa bo prevzel nabrežinsko.
Za slednjo se bo položaj verjetno rešil čez nekaj mesecev, ko bo uradno imenovan za stalnega ravnatelja prof. Zvonko Legiša, ki je že opravil natečaj, a čaka, da računski dvor registrira njegov novi stalež. Ker je doslej opravljal posle poverjenega ravnatelja, je bilo pričakovati, da bo to delo lahko opravljal tudi v pričakovanju imenovanja, a skrbnik je zakon hotel izpeljati dobesedno.
Tudi mimo nabrežinskega primera je novost izredno huda, saj gre v bistvu za prvi korak k dejanskemu združevanju nižjih srednjih šol, proti kateremu so se lani že odločno izrekli slovenski šolski organi in šolniki. Člen št. 22 zakonskega odloka z 10. julija 1989 št. 249 res predvideva, da se na šolah, ki imajo manj kot 12 razredov, ne obnovijo imenovanja o poverjenih ravnateljih, vendar slovenski ravnatelji so bili uverjeni, da za slovenske šole — vsaj letos — to ne pride v poštev. Sredi prejšnjega tedna pa je skrbnik poklical ravnatelja Pečenka in mu kot predstavniku slovenskih ravnateljev sporočil svoj namen. Dal mu je možnost, da
bi se ravnatelji med seboj pomenili o tem, kdo bo prevzel drugo šolo, v nasprotnem primeru pa je napovedal, da bo sklepal sam. V takih okoliščinah so se ravnatelji zbrali in se pač domenili, kot smo zgoraj zapisali.
»Biti ravnatelj na dveh šolah bo za nas pomenilo velike težave, kajti če ima ravnatelj le eno šolo, se ji lahko popolnoma posveča in poglablja vse probleme, tako pa bomo lahko opravljali le administrativne in birokratske zadeve, kar pa je le ena od ravnateljevih nalog,« nam je povedal ravnatelj Štefančič. Rešitev bi lahko bila v razpisu natečajev za stalne ravnatelje, vendar se po Šte-fančičevem mnenju ministrstvo skuša temu izmakniti, ker hoče krčiti šolske stroške in to predvsem na manjših šolah. V vsedržavnem merilu je to lahko upravičeno, nikakor pa ne na slovenskih šolah, ki imajo svojo specifiko. »V tem primeru ne gre za tisto obliko združevanja, o katerem je skrbnik govoril lani.
vendar je praktično korak k temu,« je še povedal Štefančič.
Na višjih srednjih šolah pa kaže, da ne bi smelo biti problemov z imenovanji ravnateljev. Kot nam je povedal slovenski funkcionar na šolskem skrbništvu Tul, je bila imenovana za poverjeno ravnateljico liceja France Prešeren prof. Nada Perto-tova, a je zaradi napake v rimskem računalniškem sistemu uradno imenovanje še na poti. Zaplet, ki je izrecno tehnične narave, naj bi se rešil v nekaj dneh.
Dalj časa, verjetno več tednov, pa se bo vleklo vprašanje imenovanj za nekatere suplente na nižjih srednjih šolah. Zaradi birokratskih zamud za slovenske profesorje namreč še niso razpisali natečaja za prosta mesta na osnovi naslovov in dokler ni rešeno to vprašanje, je nemogoče imenovati suplente. Po Tulovem mnenju je profesorjev, ki imajo habilitacijo in bi se torej lahko udeležili natečaja, malo, vendar na nekaterih šolah bodo vseeno težave.	N p
Spomenik Ferdinandu Bidovcu, Franetu Marušiču, Zvonimira Milošu in Alojzu Valenčiču na bazovski gmajni je prav gotovo obeležje, ki najbolje simbolizira boj primorskih Slovencev proti dvajsetletnemu fašističnemu nasilju. Kamniti steber, ki so ga postavili takoj po vojni -po načrtu arh. Franja Kosovela - na kraju, kjer so ob zori 6. septembra 1930 padli pod fašističnimi streli štirje obsojenci na tako imenovanem prvem tržaškem procesu, je tudi danes zgovoren opomin proti obnavljanju vsakršne oblike fašizma, nasilja in nestrpnosti, in je zato pomemben ne samo za slovensko narodnostno skupnost, ki je v boju proti naci-fašizmu žrtvovala svoje najboljše sinove, ampak tudi za vse demokrate, ki so jim pri srcu vrednote miru, sožitja, enakopravnosti, družbene pravičnosti.
Odbor za počastitev bazoviških žrtev, ki je nastal kmalu po koncu vojne, si že nekaj desetletij prizadeva, da bi muče-niški kraj na bazovski gmajni dobil bolj dostojno ureditev. Že pred več kot desetimi leti je razpisal natečaj za spominski park, ki so se ga udeležili vidni arhitekti in na katerem je prvo mesto pripadlo okusno izdelanemu načrtu dr. Koširja iz Nabrežine. Toda takratni načrti so ostali
v predalih, saj odbor ni razpolagal s finančnimi sredstvi, da bi jih uresničil.
Poskus, da bi ta položaj pomaknili z že predolgo trajajoče mrtve točke, je sprožil deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar, ki je te dni vložil v deželnem svetu zakonski osnutek, po katerem naj bi deželna uprava namenila 300 milijonov lir za ureditev spominskega parka na bazovski gmajni. Ta denar naj bi šel Odboru za počastitev bazoviških junakov, ki ima že - kot rečeno - na razpolago ustrezne načrte in ki je, tudi kot pluralistični izraz zainteresiranega prebivalstva, najbolj angažiran v realizaciji dostojnega obeležja na kraju mučeniške smrti štirih junakov. Kot je sam Brezigar povedal na ponedeljkovi tiskovni konferenci, se je po posvetovanju s strokovnjaki raje odločil za tako rešitev, saj Tržaška občina ne daje dovolj jamstev, glede na njeno sedanjo politiko do vprašanj slovenske manjšine, da bi se dovolj učinkovito zavzela za izpeljavo načrta. Vsota sama je razmerona skromna, vendar bi omogočila realizacijo vsaj nekaterih del, pa tudi formulacija zakona je taka, da bi ga Dežela lahko refinancirala in torej dala na razpolago dodatna sredstva.
Zakonsko besedilo sestoji iz dveh samih članov. Prvi pooblašča deželno upravo, da da na razpolago Odboru za počastitev bazoviških žrtev ustrezna sredstva za realizacijo spominskega parka, drugi pa je birokratsko-finančnega značaja ter nakazuje, od kod naj bi črpali sredstva za kritje stroškov. Kakšne pa so možnosti, da bi bil zakon v doglednem času odobren? Sam Brezigar je na tiskovni konferenci izrazil prepričanje, da bi sredstva za ureditev parka lahko bila zagotovljena že v prihodnjem letu, ko bomo počastili 60-letnico ustrelitve bazoviških junakov. Sicer ni rečeno, da bodo ta sredstva dodelili prav na osnovi zakonskega osnutka, lahko bi ustrezno postavko vključili v finančni zakon za prihodnje leto, ali pa v zakonski osnutek za razvoj kraškega ozemlja, važno je, da si Dežela prevzame breme ureditve spominskega parka.
Tiskovne konference se je udeležil tudi predsednik odbora za počastitev bazoviških žrtev Filibert Benedetič, ki se je zahvalil deželnemu svetovalcu SSk za pobudo in izrazil upanje, da bo ta korak lahko bistveno prispeval k uresničitvi zamisli o spominskem parku, (tm)
19. septembra tudi pri nas vsedržavni dan boja
Upokojenci za boljše življenjske razmere
Tudi upokojenci naše dežele bodo 19. septembra uprizorili množičen protest, s katerim bodo pozvali vlado, naj izpolni zahteve, ki so jih njihovi sindikati že februarja predstavili De Mitovi vladi. Sindikati upokojencev CGIL, CISL in UIL namreč enotno zahtevajo zvišanje pokojnin, naj bodo pokojnine vezane na porast življenjskih stroškov in naj država poskrbi za učinkovite socialne storitve na teritoriju.
Bližnja protestna akcija je v naši deželi spravila na noge več kot 250 sindikalnih predstavnikov upokojencev (v naši deželi, ki je druga v Italiji po številu upokojencev, jih je namreč kar 420 tisoč), ki so se zbrali na včerajšnji skupščini na Pomorski postaji. Prisotni so bili deželni in pokrajinski tajniki CGIL, CISL in UIL ter sindikatov upokojencev, a tudi vsedržavna tajnica sindikata upokojencev pri CISL Maria Teresa Lodetti, ki so ocenili predvčerajšnje srečanje med ministrom za delo Donat Cattinom in vsedržavnimi tajniki sindikatov.
Deželni tajnik sindikata upokojencev pri CGIL Migliorini je v uvodnem posegu najprej dal duška svojemu razočaranju nad srečanjem med ministrom za delo in sindikati, saj — kot je znano — želi minister sanirati javne finance prav na račun upokojencev in dragih šibkih družbenih sektorjev. Migliorini je med drugim pozval krajevne uprave (občine, pokrajine, gorske skupnosti in krajevne zdravstvene enote), naj čim prej uresničijo socio-zdravstveni načrt Dežele, Deželo pa, naj sama preverja, kako in kdaj bodo omenjene ustanove izvajale načrt. V imenu vseh sindikatov je Migliorini še predlagal, da bi v sklopu deželne uprave ustanovili raziskovalno komisijo, pri kateri naj bi sodelovali tudi sindikalni predstavniki upokojencev in ki bi preverjala življenjske razmere v domovih za ostarele.
Lodettijeva je na koncu dodala, da se upokojenci ne bodo vdali, dokler ne bo država poskrbela za tako socio-zdravstveno skrbstvo, ki naj bo na ravni dragih evropskih držav.
iiiiiiiiri e 11
OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO PLIN IN VODO - TRST
OBVESTILO O NATEČAJU
Občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo v Trstu namerava razpisati natečaj v obliki zasebne licitacije - pogojene - za prisodi-tev zakupa, ki zadeva »dela in vse potrebno za gradnjo novih naprav javne cestne razsvetljave tako imenovanega "POSEGA GRLJAN" - druga tranša - na območjih "GRLJAN III": Ul. del Pu-cino (1. del), Ul. Livia in Ul. Pli-nio«.
Vrednost zakupa znaša 276.000.000 lir (dvestošestinsedem-deset milijonov) brez IVA.
Delo je finansirano s posojilom Blagajne depozitov in posojil.
Pogoj "suspenzivna" se nanaša na odobritev sklepa, ki zadeva zgoraj navedena dela.
Natečaj bo izveden po določilih 1. člena (odstavek c) zakona št. 14 z dne 2.2.1973.
PONUDBE ZA VIŠANJE NE BODO SPREJETE
Podjetja, ki so zainteresirana za udeležbo na natečaju, vpisana v vsedržavni seznam gradbenikov v kategoriji 16/1 za ustrezno vsoto, bodo lahko predstavila prošnjo za vabilo na natečaj (ki mora biti sestavljena na kolkovanem papirju) na ACEGA Trst - Služba za elektriko, Ul. Genova št.6, in sicer v roku 15 dni od datuma objave tega obvestila v Uradnem vestniku Dežele Furlanije-Julijske krajine.
Prošnja za vabilo k natečaju za upravo ni obvezujoča.
V dokazilo svojih tehničnih zmogljivosti bodo morala podjetja skupaj s prošnjo za vabilo predstaviti tudi seznam del, ki spadajo v kategorijo 16 (od "a" do "m") in so bila izvedena v zadnjih petih letih. Pri tem morajo za vsako delo navesti tudi glavne podatke (opis dela, znesek, kraj, naročnika itd.).
Posebni kapitolat zakupa s SEZNAMOM CEN in s PLANI-METRIJAMI si bodo zainteresirana podjetja lahko ogledala pri Službi za elektriko ACEGA - tajništvo (Trst, Ul. Genova 6, 2. nadstropje).
Trst, 31. avgusta 1989 GENERALNI DIREKTOR (prof. inž. Gaetano Romano)
iijiiivi'11
OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO PLIN IN VODO - TRST
OBVESTILO O NATEČAJU
Občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo v Trstu namerava razpisati natečaj v obliki zasebne licitacije - pogojene - za prisodi-tev zakupa, ki zadeva »dela in vse potrebno za gradnjo novih naprav javne cestne razsvetljave tako imenovanega "POSEGA GRLJAN" - druga tranša - na območjih "GRLJAN III": Ul. del Pu-cino (1. del), Ul. Livia in Ul. Pli-nio«.
Vrednost zakupa znaša 276.000.000 lir (dvestošestinsedem-deset milijonov) brez IVA.
Delo je finansirano s posojilom Blagajne depozitov in posojil.
Pogoj "suspenzivna" se nanaša na odobritev sklepa, ki zadeva zgoraj navedena dela.
Natečaj bo izveden po določilih 1. člena (odstavek c) zakona št. 14 z dne 2.2.1973.
PONUDBE ZA VIŠANJE NE BODO SPREJETE
Podjetja, ki so zainteresirana za udeležbo na natečaju, vpisana v vsedržavni seznam gradbenikov v kategoriji 16/1 za ustrezno vsoto, bodo lahko predstavila prošnjo za vabilo na natečaj (ki mora biti sestavljena na kolkovanem papirju) na ACEGA Trst - Služba za elektriko, Ul. Genova št.6, in sicer v roku 15 dni od datuma objave tega obvestila v Uradnem vestniku Dežele Furlanije-Julijske krajine.
Prošnja za vabilo k natečaju za upravo ni obvezujoča.
V dokazilo svojih tehničnih zmogljivosti bodo morala podjetja skupaj s prošnjo za vabilo predstaviti tudi seznam del, ki spadajo v kategorijo 16 (od "a" do "m") in so bila izvedena v zadnjih petih letih. Pri tem morajo za vsako delo navesti tudi glavne podatke (opis dela, znesek, kraj, naročnika itd.).
Posebni kapitolat zakupa s SEZNAMOM CEN in s PLANI-METRIJAMI si bodo zainteresirana podjetja lahko ogledala pri Službi za elektriko AČEGA - tajništvo (Trst, Ul. Genova 6, 2. nadstropje).
Trst, 31. avgusta 1989 GENERALNI DIREKTOR (prof. inž. Gaetano Romano)
Draga med sedanjostjo in preteklostjo
Letošnja Draga se je z razliko od prejšnjih izvedb še temeljiteje uveljavila kot vseslovenska kulturno-politič-na tribuna, ki čuti utrip časa in skuša gledati naprej, medtem ko je v preteklosti večkrat zrla samo nazaj. Nekon-formizmu, ki vseskozi označuje to prireditev, se je pridružila še intelektualna večplastnost pri obravnavi aktualnih vprašanj, kar je nedvomno obogatilo letošnjo Drago in ji tako dalo neko novo razsežnost, ki jasno zastavlja prireditelju, Društvu slovenskih izobražencev, nove izzive in tudi nove dolžnosti. Petkova otvoritvena okrogla miza, na kateri sta Tomaž Simčič in Ivan Verč uvodoma razmišljala, ali je naša manjšina žrtev ideoloških bojev, je kritično pogledala v našo zamejsko stvarnost ter odprla več žgočih vprašanj, o katerih ne gre več molčati, ampak je treba o njih končno odkrito spregovoriti. Stane Bah z univerze v Torontu je v soboto govoril o multikulturnih družbah, pri čemer je izhajal iz kanadske stvarnosti, v nedeljskem programu pa sta nastopila Branko Rozman, ki je predaval o vizijah in mejah narodne sprave, in France Bučar, ki je razmišljal o Sloveniji med Evropo in Balkanom.
Predavanje kanadskega gosta je bilo na visoki strokovni ravni. Bah je prikazal razvojno pot, ki so jo novona-seljenci (med njimi tudi Slovenci) prehodili v Kanadi od prvih poskusov sožitja med različnimi narodi do končne formulacije državne listine O multikul-turalizmu, ki omogoča vsem etničnim skupinam, vsaj na papirju, da se v tej državi čutijo doma. Pri tem je osvetlil razvoj kulturnega in jezikovnega pluralizma ter vlogo krajevnih in federalnih oblasti, posebno pozornost pa je posvetil vlogi šolstva in seveda tudi številnim nerešenim problemom, s katerimi se srečujejo priseljene skupnosti.
Izseljenski duhovnik Branko Rozman, ki živi v Munchnu, je glede slovenske sprave skušal biti kar se da umirjen in objektiven, kar pa mu ni uspelo. Postavil je na tehtnico politične, zlasti pa idealne vzgibe tistih, ki so se odločili za NOB, in tistih, ki so podpirali italijanskega oziroma nemškega okupatorja. Iz njegovega poročila je prišlo do izraza, da bi morala sprava priti predvsem s strani močnejšega, to se pravi tistega, ki je zmagal vojno, nekakšna enosmerna samokritika, ki ne bi pripeljala nikamor.
France Bučar
Rozmanove trditve sta v razpravi med drugim precej ostro kontestirala Viktor Blažič in pisatelj Boris Pahor. Prvi je sicer priznal, da je treba enkrat za vselej odpraviti ločnico med belimi in rdečimi, v okviru sprave pa je treba najprej obračunati z zlorabami in z zablodami, ki so bile prisotne v enem in drugem taboru, saj bomo v nasprotnem primeru znova priča zgolj jalovemu samoobtoževanju. Nujni pogoj, neke vrste ločnica za resno soočanje pa mora biti antifašizem, »saj ne moremo na noben način pristati na ideologijo tistih, ki so hoteli uničiti slovenski narod«. Na to se je navezal tudi Pahor, ki je kot primer navedel zgodovinska dogajanja na Primorskem, kjer je fašizem že nekaj let po prvi vojni začel raznarodovati in izvajati genocid slovenskega naroda. Sprava je zelo pomembna, priznanje napak in zlorab pa ne smemo zahtevati samo od komunistov, ampak tudi od druge strani, je še dejal Pahor, ki je že med petkovo diskusijo izjavil, da soglaša z nedavno potezo delegacije KPI na fojbi pri Bazovici, čeprav je komunistom očital, da bi morali enkrat za vselej jasno in javno povedati, kaj so pravzaprav fojbe. Po njegovem niso stvar slovenskega naroda, ampak so posledica zmagovite revolucije, »saj tudi za pokole v francoski revoluciji ne.moremo naprtiti odgovornosti francoskemu narodu«.
France Bučar, ki ga lahko imamo za neke vrste duhovnega očeta slovenske politične opozicije (trenutno predse-
duje strokovnemu svetu Slovenske demokratične zveze), pa je v obširnem poročilu z naslovom »Slovenija med Evropo in Balkanom« obračunal z jugoslovanskim in slovenskim socializmom in monopolno komunistično partijo kot njegovim tvorcem. Jugoslavija doživlja hudo krizo realsocializma, podobno kot ostale socialistične države. Po njegovem je izhod iz realnega socializma pogoj, da lahko Slovenci sploh obstajajo kot narod, »zato je osnovno vprašanje, kako zagotoviti naše preživetje v procesu razpadanja tega sistema«. Govorjenje o Avnojski Jugoslaviji je ostalo samo še retorika, tisto, kar dejansko obstaja, pa je izjemno velika različnost interesov. Bučar je ostro kritično ocenil tudi sedanje poteze slovenskega političnega vodstva, ki po njegovem kompromisno koketira na desno in levo, z njegove strani pa ni bilo pozivov na križarsko vojno proti komunizmu, ampak vztrajanje na tako imenovani demonopoli' zaciji oblasti in pristajanje na stvarno sožitje v strankarskem pluralizmu.
V razpravi se je oglasil tudi bivši predsednik Slovenske demokratične zveze Dimitrij Rupel, ki je postavil v ospredje pomembnost napovedani*1 volitev v SR Sloveniji, pri čemer )e sedaj bistvenega pomena boj za ustrezno volilno zakonodajo, »ki je n® smejo krojiti samo komunisti«. Ju9°s' la vij a glede kritike realnega socializma že močno zaostaja za Poljsko in z Madžarsko, zato je Rupel tudi za Slo venijo po vzoru Poljske predlag3 okroglo mizo med komunisti in opoi. cijskimi gibanji, ki so bile na nedelj, ski razpravi množično zastopana. Tu
diskutanti so bili večinoma iz Sloven
je, tako da je marsikdo pogrešal ^
a zamejskih kulturniku
nja in stališča zamejskih mi»»—, , in politikov o dogajanjih v matični^^
žavi. Na Dragi je padel tudi pre'
za sklicanje svetovnega slovens
;ke9a
kongresa, o katerem je že tekla bes.^
da na lanskem plenumu slovenj.
kulturnih delavcev. Rupel je pre pj gal, naj bo kongres v Ljubljani, ke^j imel tako drugačno težo, saj bi v vključili tudi slovensko 'populacij0^, v Dragi navadno ni zastopana. O se $e žu in ciljih tega kongresa ostajaj0^, različna mnenja, pobudo bodo vS, 0fr kor izpeljali na podlagi dela podlv. nih odborov v Ljubljani, Trstu, Ceg[0-cu in drugod po svetu, kjer živijo venci	SANDOR TENcE

Včeraj na pokopališču in v nedeljo v Bazovici
Poklon bazoviškim junakom ob obletnici ustrelitve
Sredstva javnega obveščanja so prav v teh dneh opozarjala svetovno javnost na dogodke izpred petdesetih let. Državniki, politiki ali udeleženci teh tragičnih dogodkov so obujali spomine na pričetek druge svetovne vojne, ki je imela za Posledico morijo preko 50 milijonov ljudi. To je bil dejansko vrhunec nore uničevalne politike, ki je bila posledica objestne ideologije fašizma in nacizma.
Le redkokdo se je spomnil, da se je boj proti fašizmu začel mnogo prej. Takratni politiki niso hoteli spregledati posledic uničevalne ideologije, medtem ko so se posamezniki ali skupine naprednih idealistov prav dobro zavedali cUjev, ki so jih napovedovali ustvarjalci novega svetovnega družbenega reda.
Takratna Julijska krajina, ki se je raztezala tja do Postojne in Reke ter zajemala celotno področje Slovenskega Primorja, je bila pod trdim udarom oblastnikov praktično od nastanka fašistične nadvlade. Slovenski ljudje so v naklepih fašističnih oblasti morali izginiti ali pa se odpovedati svoji narodnosti, svo-Pm idealom, svobodi in človeškemu dostojanstvu. A vsi tega niso sprejeli, in to Ue iz prisile, ampak ker so zavestno izbrali težko in nevarno pot boja za obstoj. Zavedali so se prav dobro, da so osamljeni, a niso oklevali in so dali svoja mlada življenja na kocko, zato da bi bodoči rodovi svobodno živeli. Diktatura ne prenese upornikov, ne prenese raznolikost mišljenj: potrebno je bilo, da se sleherni °dpor zatre s silo, neusmiljeno. Zaradi tega so bili 6. septembra leta 1930, torej Pred 59 leti, ustreljeni na bazovski gmajni Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič. Ustreljeni so bili, ker je takratna fašistična oblast želela dokazati vsem svojim nasprotnikom in svetu, da je močna in da bo dosegla zastavljene cilje.
Že včeraj, na dan tragične obletnice, smo se zbrali pred spomenikom na Pokopališču pri Sv. Ani (na sliki - foto Križmančič). To je bil trenutek za globlji Premislek o preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. V zadnjem obdobju radi govorimo o spravi med narodi. Strinjamo se s tako opredelitvijo, a ne moremo in ne smemo pozabiti na preteklost. Sam zahodnonemški kancler Kohl je ob obletnici Pričetka druge svetovne vojne izjavil, da mladi rodovi niso krivi za pretekla Sfbzodejstva, da pa ne smemo pozabiti na to, kar se je zgodilo. In prav v tem duhu, ob istočasni zahtevi, da se nam pravno priznajo ustavne pravice, se bomo uidi v nedeljo srečali na bazovski gmajni, na kraju usmrtitve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča.	ODO KALAN
Federalni odbor tržaške KPI o »aferi Bordon«
Federalni komite tržaške federacije KPI bo na drevišnji seji ocenil znano potezo poslanca Bordona, ki je plačal vpisnino in bo v kratkem po vsej verjetnosti tudi dvignil izkaznico radikalne stranke. Drevišnjega zasedanja, za katerega vlada veliko pričakovanje tudi v državnih političnih krogih, se bo udeležil član strankinega vsedržavnega tajništva Petruccioli, ki je med najtesnejšimi sodelavci sekretarja Oc-chetta. Z miljskim poslancem je nekajkrat precej ostro polemiziral deželni sekretar KPI Viezzi, z odprtim pismom strankinemu glasilu Unita pa ga je konec prejšnjega tedna močno politično podprl bivši pokrajinski sekretar in trenutno deželni svetovalec Poli, ki je med drugim podčrtal, da je Bordon pri tej zadevi pokazal velik politični pogum in odprtost.
Bordon, ki bo skoraj gotovo spet med kandidati KPI na bližnjih občinskih volitvah v Miljah, se je medtem udeležil nedavnega zasedanja vsedržavnega federalnega odbora radikalne stranke, kjer je tudi dvakrat posegel v razpravo in znova utemeljil ta svoj korak. Bil je tudi med podpisniki resolucije v podporo političnemu stališču Marca Pannelle.
Pripravili dopolnila telefonskega imenika
Tržaška uprava telefonske družbe SIP je v teh dneh končno ponatisnila dopolnilo k telefonskemu imeniku za leto 1989/90, v katerem - kot smo svoj-čas poročali - so manjkale skoraj vse šole s slovenskim učnim jezikom v tržaški občini. Tik pred začetkom šolskega leta (a vendar prepozno) bodo tržaški telefonski naročniki imeli torej na razpolago seznam telefonskih številk vseh slovenskih šol. Dopolnila puščajo kar v poštnem predalu: ne odvrzite jih misleč da gre za reklamo.
Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel v ponedeljek, 18. septembra, ob 8. uri.
S podelitvijo diplom zaključek »Oceanesta«
Od jutri v Boljuncu praznik tržaške KD
M Boljuncu, na prireditvenem Prostoru pred gledališčem France Prešeren, bo od jutri do nedelje Praznik prijateljstva, ki ga prireja tržaško vodstvo Krščanske demok-tacije.
Praznik KD bo ob 19. uri otvoril Predsednik Dežele Biasutti, pred aradno otvoritvijo ob 17.15 pa bo okrogla miza o razvoju obmejnih Skupnosti, na kateri bodo sodelovali aeželni svetovalec in predsednik klada za Trst Calandruccio, pred-.sdnik KGS Pečenik, sociolog Susič a goriški župan Scarano. V soboto ,. 18.30 pa bo okrogla miza o zašči-la naravnrh dobrin, ki se bo zaključi-a s posegom deželnega odbornika a ekologijo Angelija. Manifestacija V se bo končala v nedeljo ob 21. kp)Z 9.ovorom pokrajinskega tajnika
S prisrčno slovesnostjo na vrtu Laboratorija za morsko biologijo se je pred kratkim zaključil tečaj iz oceao-nografije Oceanest, ki so ga Laboratorij za morsko biologijo, Univerza Trst in departmaja za biologijo pri univerzah Neapelj in Messina priredili letos že devetič. Tečaja se je letos in za razliko od prejšnjih let udeležilo znatno manjše število študentov (udeleženci morajo imeti univerzitetno diplomo ali obiskovati zadnja dva letnika ustrezne fakultete), to je dvanajst, med katerimi je bil tudi en Jugoslovan.
Na znanstveno-praktičnem tečaju, na katerem mladi biologi pod vodstvom priznanih profesorjev neposredno spoznavajo morsko okolje, so letos obravnavali zooplankton. Tečaj so vodili profesorji Elvezio Ghirardelli, ki je bil pred kratkim imenovan za ravnatelja Laboratorija, Laura Rottini Sandrini in Serena Fonda Umani z de-
partmaja za biologijo Univerze Trst, profesorja Letterio Gulgielmo in Mario Specchi z Univerze v Messini ter Adriana Ianora in Mariagrazia Maz-zocchi z Univerze v Neaplju.
Med slovesnostjo, kateri so prisostvovali številni predstavniki oblasti in znanstvenih krogov, je novoizvoljeni predsednik Laboratorija Dini podelil udeležencem tečaja priznanja, ki so veljavna v Italiji in v tujini. Dini je v svojem pozdravu med drugim izrazil upanje, da bi pristojni upravni organi čimprej pojasnili status Laboratorija za morsko biologijo, v razgovoru z novinarji pa je še dodal, da je za to potrebno spremeniti statut te znanstvene ustanove. Zaradi sedanje politične in upravne paralize pa je to za sedaj nemogoče, saj morajo o spremembah sta-tutah razpravljati ustanove, ki sestavljajo konzorcij za upravljanje Laboratorija.
Pridržana prognoza za mladega mopedista
čanNraj se je na državni cesti pri Gro-kato PriPetila huda prometna nesreča, list* ^riev sta bila dva mlada motocik-Mflr: Prav iz Gročane. Trčila sta 20-letni in Jan Razen, ki stanuje v Gročani št. 34 list n 6 yozil moped ter 19-letni motocik-v	Petaros, ki stanuje prav tako
je te»vani 28- V trku med sosedoma se Zen jv° ranil prav mopedist Marjan Ra-°živi; 1.80 ga prepeljali v oddelek za PridrJanje v glavni tržaški bolnišnici s zano prognozo.
V ACT napovedujejo osemurno stavko
Sindikalna pogajanja med vodstvom mestnega prevoznega podjetja ACT in sindikalnimi organizacijami CGIL-CISL-UIL za prevozni sektor so zašla na mrtev tir. Tako ugotavljajo sindikati v tiskovni noti, ki so jo objavili včeraj. »Kljub jasnim obvezam, ki jih je pred časom sprejela upravna komisija podjetja, so pogajanja ostala na stopnji odlašanja in razpršenosti, kar je treba v prvi vrsti pripisati že očitni brezbrižnosti vodstva do stvarnih problemov,« pišejo sindikati in opozarjajo, da je problem predvsem politične narave, saj bi že zdavnaj morali obnoviti vodilne organe ACT.
Sindikati CGIL, CISL in UIL nadalje ocenjujejo, da je v sedanjih razmerah nemogoče in povsem odveč nadaljevati pogajanja. Če se sindikalni spor ne bo rešil drugače, napovedujejo osem ur stavke, ki jih bodo izvedli v prvih desetih dneh oktobra.
Sinoči v Miramarskem drevoredu
Dekle izgubilo življenje v hudi prometni nesreči
Ie v Miramarskem d »šča “ PUzu Železničarskega kop,
glavno bolnišnico, kjer pridržali prognozo. Vsekakor sta se fant
so zdravniki
znani, sai * tržaško registrsko tablico P\SemaforjuV° prib“žno 100 metrov lu živn!^ zapisali, je v trku izgubiti R stan,e ^"tetna Daniela Sturm, >0b ?“OVala v UL Felluga 92. Avli0 Siroti? upravljal 22-letni Anto-j in v, *l Stanuie v III. R. San7.in
saj je avtomobil alfasud
ljala iz Trsta, po hitela, saj je bil trčenju ece :
»ov^se
stanuje v Ul. R. Sanzio e v nesreči hudo poško-resilcem so ga odpeljali v
in dekle pe-vsej verjetnosti sta avtomobil po strahovitem trčenju popolnoma razbit. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji in tudi gasilci, ker so se bali, da se bo avtomobil vnel. Prizor je bil vsekakor srhljiv, nesreča pa se je zgodila v večernih urah, ko je po navadi promet še gost.
Vsekakor je bila to nova tragedija, ki je prekinila življenje mlademu dekletu, morda v trenutku brezskrbnega veselja.
Starka še vedno v smrtni nevarnosti
Na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice se še vedno bori s smrtjo 92-letna Ernesta Donda iz Ul. Porta, ki je bila v torek opoldne žrtev prometne nesreče. Ženska je okrog 13. ure prečkala Ul. Rossetti, ko je vanjo pripeljal 20-letni Davide Paradia iz Ul. Berga-mino 2, ki je upravljal fiat 127. Priletna ženska je obležala v mlaki krvi na asfaltu, kmalu nato pa so jo prepeljali na Katinaro, kjer so ji zdravniki ugotovili zelo hude notranje poškodbe, tako da so si pridržali prognozo.
-j- Po pogrebu naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Mario Kocjan
Žalujoči: sinova Ladi z ženo Adeli-no, Giordano z ženo Bruno, hči Zdenka z možem Gabrijelom ter vnuka Miran in Klavdija z možem Maurom.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam bili na kakršenkoli način ob strani.
Dolina, Milje, Trst, 7. septembra 1989
Ob smrti dragega očeta Maria Kocjana izreka tovarišu Ladiju in svojcem iskreno sožalje
sekcija KPI občine Dolina
MPZ Valentin Vodnik izreka iskreno sožalje dolgoletnemu pevcu Ladiju Kocjanu in družini ob izgubi dragega očeta Maria.
4. 9. 1987	4. 9. 1989
Ob drugi obletnici smrti drage
Marije Živec por. Švara
se je z ljubeznijo spominja sin Stanko z družino
Šempolaj, 7. septembra 1989
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega dragega
Pepija Zerjula
Posebna zahvala gospodu Silvu Šuligoju, gospodu Mariu Gerdolu, cerkvenim pevcem in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Trst, 7. septembra 1989
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sekcijama VZPI-ANPI iz Križa in Labina ter sovaščanom, ki so počastili spomin naše drage
Gizele Košute vd. Maganje
Hčerki Dina in Loredana z družinama
Trst, 7. septembra 1989
Uslužbenci in uprava Primorskega dnevnika in ZTT izrekajo iskreno sožalje kolegici Gracijeli in družini ob izgubi dragega tasta.
3. 9. 1987	3. 9. 1989
Minili sta dve leti, odkar nas je zapustil naš nepozabni
Stanko Požar
Z ljubeznijo se ga spominjajo
žena Sonja ter sinova Alex in Sergij z družinama
Trst, 7. septembra 1989
t
4. t. m. nas je zapustil naš dragi
Silvester Berdon
Rogreb bo danes, 7. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ric-manjsko cerkev.
Žalostno vest sporočata hčerki Nadja in Nevja, zeta Mario in Willy, nečakinji Alessandra in Lara, sestra Cirila, brat Nikola, nečakinja Livia in ostali sorodniki.
Ricmanje, 7. septembra 1989
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Žalovanju se pridružujejo tašča Graziella Vorus ter družini Forno in Družina.
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob nenadni izgubi očeta in nonota Silvestra Berdona izreka iskreno sožalje svojcem
SKD Slavec
Ob nenadni izgubi dragega očeta Silvestra Berdona izrekajo globoko sožalje Nevji, Nadji in ostalim svojcem družine Boris Kocijančič, Wal-ter Mattiussi, Germano Švara in Claudio Ota.
Ob težki izgubi Silvestra Berdona izrekata iskreno sožalje tovarišem Nevji, Lari in VViliju ter ostalim svojcem
sekcija KPI ter krožek ZKMI občine Dolina
7. 9. 1985	7. 9. 1989
Ob četrti obletnici tragične smrti naših dragih
Vincenca Miliča Radija Dolenca Ivana Sosiča Rudija Vremca Valterja Valiča
se jih z ljubeznijo spominjajo
družine Milič, Dolenc, Sosič, Vremec in Valič
Opčine, 7. septembra 1989
Po pogrebu sporočamo, da nas je zapustil naš dragi
Albin Bandel
Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena Zora, sin Boris z družino in ostali sorodniki
Barkovlje, 7. septembra 1989
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila naša draga
Pepka Brce vd. Calzi
Z žalostjo v srcu se je spominjajo svojci
Dolina, 7. septembra 1989
_________gledališča___________
ROSSETTI
Jutri ob 11.30 tiskovna konferenca in ob 18.45 predstavitev gledališke sezone 1989/90 izključno za predstavnike podjetij in šol.
koncerti
Štlvanska cerkev
Jutri 8. t. m., ob 20.30 se bodo v stari štivanski cerkvi pričela glasbena srečanja TIMAVSKE NOTE, ki jih organizira glasbena šola Punto Musicale iz Sesljana pod pokroviteljstvom devinsko-nabrežin-ske občine. Srečanja bo otvorila pianistka Carla Agostinello. Na programu bodo Bachove-Busonijeve, Brahmsove in Beethovnove skladbe. Sledila si bosta še koncerta v petek, 15. in 22. septembra.
izleti
Kmečka zveza obvešča udeležence izleta v Savinjsko in Logarsko dolino, ki bo v soboto, 9. t. m., da bo odhod avtobusa iz Trsta, izpred sodne palače ob 6. uri, iz Bazovice, pred cerkvijo ob 6.20 in z Opčine, pred Hranilnico ob 6.30. Priporočamo točnost.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja_v sredo, 20. septembra, izlet »piknik« na Črni vrh nad Idrijo. Med potjo bomo obiskali samostan Kostanjevica pri Gorici. Vpisovanje bo v torek, 12. t. m., od 9. do 10. ure na našem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone, 8. Vabljeni.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 7. septembra 1989
MERNA
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 19.32 - Dolžina dneva 12.59 - Luna vzide ob 14.07 in zatone ob 22.17.
Jutri, PETEK, 8. septembra 1989
GOSTINJA
PLIMOVANJE DANES: ob 01.22 najvišje 0 cm, ob 5.52 naj nižje -13 cm, ob
12.55	najvišje 32 cm, 20.53 najnižje -21 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,6 stopinje, zračni tlak 1024,1 mb raste, veter 6 km na uro severovzhodnik, vlaga 46-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 20,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco di Luca, Giulio Crevatin, Francesco Cescutti, Lorenzo Larconelli, Erik Buzin, Marco Giraldi, Lorenzo Corbelli, Gabriele Blasina, Mas-similiano Fortunat, Giulia Carpani, Mas-simo Codiglia, Elisa Valenti, Vanjal Dap-retto, Anna Boscolo Anzoletti, Francesca Benolli, Riccardo Zanellato, Luigi Espo-sito Ayesha Angilali, Maddalena Peruz-zo, Ivan Torrico, Alexis Sharmayne Os-bat, Lorenzo Biasin, Luca Rizzi, Sandy Ritossa, Elena Piccinin, Sandro Simone Battain.
UMRLI SO: 73-letni Domenico Celant, 72-letna Elga Artico, 78-letna Rosa Diva-ri vd. Fachin, 84-letna Olga Kompare, 84-letna Anna Benedetti, 55-letni Giovanni Berliava, 89-letni Giovanni Krmac, 77-letna Libera Ruzzier por. Fragiacomo, 79-letna Angela Drozina por. Valeri, 81-letna Ferdinanda Ušaj, 84-letna Vittoria Sulcich, 64-letni Augusto Dorsini; 51-let-ni Germano Rusconi, 83-letni Mario Marži, 81-letni Egidio Mahorcic, 99-letna Giovanna Babich, 85-letni Giuseppe Codiglia, 80-letna Maria Dolores Bombas-sei, 60-letni Carlo Polsi, 77-letni Tomma-so Cozzolino, 74-letni Nicolo Bonifacio, 77-letni Mario Pompignoli, 82-letna Sofia Prosen, 88-letna Caterina Loncarich, 65-letna Margot Waltraut, 84-letni Guerrino Collarini, 78-letni Lorenzo Colautti, 70-letna Lidia Luzzardi por. Iacopin, 78-let-ni Albino Bandel, 97-letna Anita Rizzotto vd. Nepitello, 82-letna Margherita Gal-van vd. Devoti, 68-letni Aldo Francisco, 86-letna Ermenegilda Cvietissa, 71-letni Paolo Mastropasgua, 83-letni Mario Can-ciani, 78-letni Silvestre Berdon, 73-letna Maria Gallo, 91-letna Rosa Debenini, 77-letna Aurelia Bussani vd. Frommel, 72-letna Giuseppina Zanutti por. C aro, 80-letni Luciano Bussi, 92-letna Genoveffa Vellico, 79-letni Pietro Baldisserea, 84-letna Giovanna Lipizar vd. Tassotti, 84-letna Michela Rizzo vd. Di Cappellini, 82-letni Giusto Slatich, 56-letna Liliana Perini por. Corazza, 66-letni Marcello Gerdol, 81-letna Antonia Seifert vd. Pa-roncini, 83-letna Valeria Petich vd. Fa-tincic, 82-letna Palmira Radin, 81-letni Velio Tomadin, 83-letna Giustina Marco-lin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4. septembra, do sobote, 9. septembra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fa-bio Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Drevored Mazzini 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ul. 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za nujne primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Drevored Mazzini 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ul. 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Drevored Mazzini 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ul. 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za nujne primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL
sporoča, da nadaljuje z vpisovanjem za šolsko leto 1989/90.
Ravnateljstvo daje informacije tudi po tel. 573141 - 573142 vsak dan, razen ob sobotah, od 8.30 do 13. ure.
V torek je praznovala 80 let naša draga
MARIJA GRGIČ iz Gropade
Vse najboljše in še mnogo zdravih in veselih let ji želijo hči Zorka z družino, vnuka Ladi in VJalter z družinama, posebno pa pravnuka Peter in Martin.
Danes praznuje 85 let naš dragi oče in nono
ANTON BRIŠČAK Se mnogo zdravih, srečnih let mu iz srca želijo Marija, Alfred, Darinka, Davorin in Romilda
čestitke
V	nedeljo je praznoval ALEX MAAR 3. rojstni dan. Da bi bil vedno tako priden in nasmejan mu iz srca želijo sestrica Federica, mama in očka.
Draga PINA in PEPI! Ob vajini zlati obletnici vama želimo še na mnoga zdrava in srečna leta vsi, ki vaju imamo radi.
V	soboto sta praznovala 25 let poroke IRMA in MILKO ŠKABAR. Ob srebrnem jubileju jima iskreno čestita brat Ninko z družino.
V	sredo, 30. avgusta, sta BRUNO in DINA KRALJ iz Trebč praznovala 25 let poroke. Čestitajo jima družine Samec, Corbatti in Mattietti.
SANDRI in BORISU želimo vse lepo. Martina, Elena in Kristina.
Rodila se je MARTINA. Srečnima staršema Lauri in Sergiju voščijo nono, nona in pranona Tereza.
V	ponedeljek sta MARTA in MARJO praznovala 40-letnico poroke. Iskreno jima voščijo Ilde, Mirko, Neda, Fulvio, Ileana in Tomaž.
Dne 4. septembra, sta praznovala 40 let skupnega življenja mama MARTA in tatko MARJO. Se na mnoga skupna leta jima želijo sin Edvin, hči Sonja, zet Danilo ter vnuka Igor in Ivo.
3. t. m. sta v Skednju praznovala zlato poroko JOSIPINA in JOSIP LUKAČ. KD Ivan Grbec jima iskreno čestita ob visokemu jubileju in jima želi še mnogo srečnih let v skupnem življenju.
Draga MILENA SILA. Ob tvojem življenjskem jubileju ti želiva še mnogo zdravja in sončnih dni na strunjanski plaži. Tvoja prijatelja Milka in Oskar.
Kolegice Marijo Špacapan, Cirilo Devetti, Natašo Sirk in Magdo Jevni-kar je med počitnicami osrečilo rojstvo Manuela, Pavle, Petra in Jane. S kolegicami se veselijo tudi ravnatelj, učno in neučno osebje DTTZ Žiga Zois.
šolske vesti
Glasbena matica obvešča, da se vrši vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1989/90 do vključno 11. septembra na šoli v Trstu, Ul. R. Manna 29, tel. 418605.
Glasbena matica obvešča, da bo vpisovanje novih gojencev za nabrežinsko podružnico v ponedeljek, 11. t. m. od 18. do 19. ure na sedežu šole v Nabrežini.
Glasbena matica obvešča, da bodo popravni izpiti iz teorije in solfeggia v sredo, 13. t. m. ob 14.30 na šoli Glasbene matice v Trstu.
Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo začetek šolskega leta 1989/90 v občinskih otroških vrtcih v ponedeljek, 11. t. m., ob 8.30 do 12. ure. Solabus bo vozil kot običajno. Zaradi nujnih popravil v občinskem otroškem vrtcu v Gabrovcu bodo otroci obiskali 11., 12. in 13. t. m. vrtec v Zgoniku. Obenem sporočamo, da bo 14. in 15. t. m., pouk v vrtcih odpadel zaradi strokovnega seminarja za vzgojiteljice. V obeh vrtcih se bosta refek-cija in reden pouk potem pričela v ponedeljek, 18. t. m.
kino
ARISTON - 21.00 Marakesh express.
EKCELSIOR - 17.15, 22.15 Poliziotto a guattro zampe, kom., i. J. Belushi.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Le-t’s get lost.
LJUDSKI VRT - 21.00 Lei, io e lui.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 In una not-te di chiaro di luna.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 976 chia-mata per 11 dlavolo.
NAZIONALE III - 16.20, 22.10 Sesso minuto per minuto, pom., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Bruciante segreto.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Scuola di polizia 6, kom.
MIGNON - 17.00 22.15 La časa 4, srh., □
EDEN - 15.30, 22.00 Moana Pozzi, una calda femmina da letto, pom., D □
VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi popravil.
CAPITOL - 16.30, 22.00 In luga per tre. LUMIERE FICE - 16.00, 22.10 Le relazio-ni pericolose, dram., □
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Luciola blu, pom.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
razna obvestila
TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bo jutri, 8. t. m., ob 20.30 prva vaja za novo sezono 1989/90. V torek, 12. septembra, ob 20.30 bo glavna odborova seja.
SKD Slavec obvešča vse stare in nove pevce, da se bodo pevske vaje pričele danes, 7. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih.
Dekliški zbor Vesna obvešča stare in nove pevke, da bo prva vaja jutri, 8. t. m., ob 20.30 v Domu Alberta Sirka v Križu.
Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska prosveta v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu prirejata GLEDALIŠKI SEMINAR NA TEMO »NEVTRALNA MASKA«, ki bo potekal v Kulturnem domu v Trstu od 18. do 23. septembra 1989 od 18. do 21. ure.
Seminar bosta vodila Sandra Mladenovič in Brane Završan, predavatelja na Mednarodni šoli za gledališče, gib in mim Jacgues Lecog v Parizu.
Za informacije in prijave se lahko interesenti zglasijo na ZSKD, Ul. S. Francesco 20 - tel. 767303, oziroma na Slovenski prosveti, Ul. Donizetti 3 - tel. 768189 -vsak dan, razen sobote, od 8. do 13. ure in 16. do 18. ure.
Za seminar je predvidena vpisnina. Vpisovanja do vključno srede, 13. t. m.
razstave
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20 je odprta razstava olj in keramike LUIGIJA TAMBURINI-JA. Urnik: od 10. do 13. ure razen nedelj in praznikov.
V	razstavni dvorani letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja salzburški-umetnik Giinther Schatzdorfer. Urnik razstave: ob delavnikih od 9. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
V	Občinski galeriji je do 16. t. m. odprta razstava slikarke SILVE FONDA.
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 16. t. m., ob 18. uri odprli razstavo petih dunajskih grafikov. Razstava bo odprta do 28. t. m.
razne prireditve
Naš praznik Slovenske skupnosti se nadaljuje v Boljuncu še danes, 7. t. m. V večernih urah bodo igrali Veseli godci iz Boljunca.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine V torek, 12. septembra 1989, ob 20.30
srečanje s senatorjem Stojanom Spetičem in z zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem na temo FOJBE MED ZGODOVINO, MITOM IN POLITIKO. Vabljeni.
__________mali oglasi_________________
PRODAM trgovino sadja in zelenjave, zagotovljeno delo in zaslužek. Tel. 822460.
PRODAM štiri nova kompletna okna iz macesnovega lesa, zaradi zgrešenih velikosti. Tel. na št. 281280.
PRODAM knjige za 4. in 5. letnik DTTZ Žiga Zois. Tel. 811673.
PRODAM hidravlično stiskalnico, frezo in vespo 50. Tel. 231854.
DVE STARI žepni uri znamke IWC prodam. Tel. 226618.
SLOVENSKA ORGANIZACIJA sprejme v službo uradnika za računalniško vodenje knjigovodstva in plač. Tel. na št. (0481)32844 v uradnih urah.
AMERICAN Strattforthire Terrier - inteligentni psi, navezani za ljudi, primerni za stanovanje. Paritvena kombinacija dveh najboljših linij v Evropi Hage-le in Sindacamp, starši mladičev direktni potomci svetovnih prvakov. Ugodna cena in mogoča brezplačna dostava. Tel. (003861)453001 od 15. do 19. ure.
NUJNO rabim knjige za 1. letnik Trgovskega zavoda Ž. Zois. Tel. 213282.
TRGOVINA Despar na Proseku obvešča cenjene odjemalce, da bo začela delovati danes, 7. t. m.
TRGOVSKO podjetje sprejme v službo samostojno/ega knjigovodjo, ki obvlada kompjutersko tehniko ter adminis-trativno-finančno poslovanje z najmanj 5-letno prakso. Pismene ponudbe z curriculum vitae poslati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »5 let«.
SLAŠČIČARNA na Krasu išče prodajalko s prakso in pomočnico prodajalke. Tel. 213055.
MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. 003867-87121.
23-LETNO dekle išče katerokoli zaposlitev, tudi poldnevno. Tel. 229402.
PRODAM hišo s 1600 kv. m. zemljišča v Briščikih. Tel. 228390.
PRODAM knjige za učiteljišče. Tel. 309446.
PRODAM trivrstno (H-E-A) diatonično harmoniko Zupan in štiri vrstno (C-F-B-ES) diatonično harmoniko Zupan z registri. Tel. 200377.
17-LETNA študentka nudi pomoč v varstvu otrok v popoldanskem času, do 21. t. m. tudi zjutraj. Tel. 228658.
15-LETNI fant išče zaposlitev kot vajenec za mehanika. Tel. 200820.
IŠČEM izkušenega zidarja. Ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. Tel. 7796611.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1989/90 v Trstu sledeče tečaje:
1.	za uradnike s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur)
2.	za dodeljene v podjetjih import-export - 2. letnik (1200 ur)
3.	za dodeljene v podjetjih import-export - 2. letnik (1200 ur)
4.	za obdelovalce kamna - 1. letnik (1200)
5.	za marketing in managament (80 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
6.	za bančno tehniko (30 ur)
7.	za operaterje v zunanji trgovini (40 ur)
8.	nemščine za poslovno uporabo (120 ur)
9.	za programerje elektronskih računalnikov (175 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
10.	personal computing (160 ur)
11.	za animatorje na družbeno-vzgojnem področju (80 ur)
12.	za naravoslovne vodiče (300 ur) - pogoj za vpis višja srednja šola
13.	za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov (društev) (30 ur)
14.	za biodinamiko (30 ur)
15.	za splošno živinorejo (30 ur)
16.	čebelarstva (60 ur)
17.	enologije (30 ur)
18.	za splošno kmetijstvo (150 ur).
Vpisovanja in podrobnejše informacije do 22. septembra na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 362941.
prispevki
Ob 10. obletnici smrti naše drage Maričke Brezavšček darujejo njene prijateljice 100.000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina gospe Gizele Košute vd. Maganje daruje Silvana Va-loppi 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Milo Škerlavaj vd. Milič darujeta Marija in Ivanka Sosič 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na pok. Bruna Terčona darujeta Livia De Stradi 20.000 lir in Anna Scopat z družino 60.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
V	počastitev spomina kolegice Dese Kraševec darujejo uslužbenci Radia Trst A 200.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na pok. ženo Silvo daruje Srečko Colja 142.650 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na ženo Milko daruje Carlo Grilanc 10.000 lir za_ŠK Kras in 10.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras.
Ob včlanjevanju VZPI-ANPI Prosek-Kontovel daruje Mara Starc - Ukmar
20.000	lir za sekcijo.
Namesto cvetja na grob Pepija Zerjula daruje družina Zobec 30.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na dragega nonota Pepija Zerjula darujeta Erika in Pavel 50.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na dragega očeta Pepija Zerjula darujeta Adrijana in Franko 100.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na Silvo Ferlugo darujeta stric Srečko in sestrična Marija z možem
50.000	lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
Ob 10. obletnici smrti Marjana Cianija daruje družina 30.000 lir za Tržaške skavte in 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na pok. Gizelo Košuto-Ma-ganja darujejo Tino in Fulvio z družinami 50.000 lir, Angel in Soča Hafner
50.000	lir, Luciano, Nada, Jadranka in Milena 100.000 lir ter Angelo in Olga Rolič 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Emila Škabarja darujejo za repentabrsko cerkev družine: Alojzija Purič (Repen 13) 15.000 lir, Milka Gorup - Gerlanc 15.000 lir, Križman (Repen 128) 15.000 lir, Škabar (Re-pen_30) 10.000 lir, Stulle (Col 40) 15.000 lir, Škabar (Repen 135) 15.000 lir, Škabar (Repen 72) 10.000 lir, Škabar (Repen 45)
10.000	lir,' Škabar (Repen 4) 10.000 lir, Hmeljak (Repen 77) 10.000 lir, Škabar (Repen 106) 10.000 lir, Buscemi (Col 53)
20.000	lir, Guštin (Repen 141) 15.000 lir, Milič (Repen 49) 20.000 lir, Guštin (Repen 88) 15.000 lir, Russian ( Repen 98)
20.000	lir, Gomizelj - Škabar (Repen 32)
30.000	lir, Lombardo 20.000 lir ter Rupel
10.000	lir.
Namesto cvetja na grob Milke Grilanc daruje družina Škabar (Repen 135) 10.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob 12. obletnici smrti moža Gabrijela Pikiza daruje žena 50.000 lir za repentabrsko cerkev.
ob 9. obletnici smrti sina Rada Komarja darujejo starši 100.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob 9. obletnici smrti moža in očeta Rada Komarja darujeta žena Nadja in hči Tamara 50.000 lir za MPZ Zvonček.
V	spomin na prvo obletnico smrti pok. Alojzije Stopar por. Križmančič darujeta Zora in Marija (Stancerjeve) 20.000 lir za KD Lipa v Bazovici.
Ob 20. obletnici smrti naše drage matere Josipine Rapotec daruje sin Marjo z družino 20.000 lir za popravilo spomenika padlim v NOB v Borštu.
V	spomin na dragega očeta Pepija Zerjula darujeta Adrijana in Franko 100.000 lir za popravilo šentjakobske cerkve.
Namesto cvetja na grob Ivanke Jerič darujeta Emil in Vera Škabar 40.000 ter Anica in Marino Kralj 20.000 lir za Kulturni dom v Briščikih.
Namesto cvetja na grob Silvane in Guerrina Bencicha darujejo Majda, Meri in Bruno Žerjal 30.000 lir za COŠ F. Venturini iz Boljunca.
V	spomin na Edkota daruje Pepi 25.000 lir za ŠD Polet in 25.000 lir za PD Tabor. V spomin na Milo Milič daruje C.P.Z. Sv. Jernej 210.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na teto Milo daruje Anica Danev 50.000 za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Berlota Seniz-ze daruje družina Ban z Opčin 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob zaključku poletnega centra darujejo družina Jelenič 100.000 lir, družina Filipčič 100.000 lir, družina Lovriha 50.000 lir in družina Versa 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Za Sklad za dvojezičnost (t.r. TKB 1650/91) darujejo dijakinje 4. A razreda učiteljišča 50.000 lir in osebje učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu 130.000 lir.
Ob 6. obletnici smrti Antona Pauletiča darujejo žena Maria in otroci 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob obletnicah smrti dragih staršev Marije in Silvestra Glavina, daruje hči Cvetka 50.000 lir za popravilo ricmanjske cerkve.
Ob 3. obletnici smrti Rudolfa Kalca darujeta žena in hči z družino 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Mirota Lukso darujeta Miranda in Renato Blason 20.000 lir ter Luciano Bukavec z družino 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Ivanko Jerič darujejo za Kulturni dom iz Briščikov: Mario G eri
20.000	lir, Mario Briščik 20.000 lir, Lado Bresciani 20.000 lir, Paolo Hrovatin
15.000	lir, Zvonko Ostrouška 25.000 lir, Tea Bresciani 30.000 lir, Fabio Scher
20.000	lir, Rado Bresciani 20.000 lir, Mario Germek 20.000 lir, Bruno Milič 20.000 lir in Ciril Ostrouška 20.000 lir.
G. SUSHMEL
TRST
JSVVEDA
ELEKTRONSKE BLAGAJNE
VANDONI
TEHTNICE - REZALNI STROJI
Ul. S. Francesco 11 Tel. (040) 767884
6. 9.^9sT]
FIXING BANKO^Cl
TUJE VALUTE	MILAN	TRS*
q 50
Japonski jen ......... 9,686
Švicarski frank..... 830,890	82-
Avstrijski šiling... 101,812	'
Norveška krona...... 196,990
Švedska krona ...... 212,810	2	'g
Portugalski eskudo .	8,587	.^o
Španska peseta ...... 11,493
Avstralski dolar.... 1081,700	^qq32
Jugoslov. dinar .... —
ECU................ 1488,300
menjalnica______________________
TTT.C WATITTC	FIXING BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN	TRST
Ameriški dolar..... 1417,750	1405.
Nemška marka....... 716,750	714,50
Francoski frank.... 212,690	210.—
Holandski florint ... 635,820	633.-
Belgijski frank....	34,266	34.-
Funt šterling...... 2195,850	2170.-
Irski šterling..... 1913,200	1900.-
Danska krona.......	184,580	182.
Grška drahma.......	8,334	8. —
Kanadski dolar..... 1202,500	1180.
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet : Sedež 040/67°.,, Agencija Domjo ® gi1 Agencija Rojan
Uspešen Abbadov koncert na berlinskem festivalu
navdušujočim uspehom, ki ga je zabeležil otvoritveni koncert, se je v Berlinu začel znameniti glasbeni festival. Berlinske filharmonike je ob tem Uvodnem nastopu vodil Claudio Abbado, italijanski dirigent svetovnega slo-vesa, znan po svojem zaprtem značaju in obzirni molčečnosti, sicer umetniški v°dja dunajske Staatsoper. Med uglednimi interpreti prvega koncerta je bil tudi pianist Maurizio Pollini, na sporedu so bila dela Brahmsa in Schuman-Ua, uglajena kakovost izvajanja je prevzela tudi berlinsko občinstvo, ki je nastopajoče pozdravilo z dolgim, navdušenim ploskanjem
__________________sklad mitje čuka________jelka oeibar
Posledice alkohola med nosečnostjo
Noseči ženski, ki je močno predana alkoholu, bo uspelo skriti steklenico, vendar bo težko mogla prikriti v porodni sobi slabo razvitega otroka, ki je največkrat sad take neprimerne nosečnosti.
Najnovejše raziskave pa zatrjujejo, da lahko škodijo svojim še nerojenim otrokom tudi tiste bodoče matere, ki med nosečnostjo pijejo zmerno. Medtem ko težka privrženka alkoholu lahko povzroči svojemu otroku duševno zaostalost, nepravilno ukrivljenost hrbtenice ali nepravilnosti na zarodkovem obrazu, se lahko rodi nosečnici, ki sicer le zmerno pije, otrok, ki bo imel čustvene probleme, probleme nespečnosti ali nezmožnost, da bi se uspešno uveljavljal v šoli in v službi. To imenujejo fetalni alkoholni učinek z razliko od otrok težkih pivk, ki jih lahko bremeni fetalni alkoholni sindrom.
Čeprav so se v ZDA raziskave o učinkih pitja med nosečnostjo šele začele, strokovnjaki prepričano uvrščajo to razvado med resne vzroke za duševno zaostalost otrok. Lanska raziskava je ugotovila, da imajo eden do trije otroci na vsakih 1000 novorojenčkov v ZDA že zelo razviden fetali alkoholni učinek. Od teh bo vsaj 10 odstotkov imelo probleme, ki se bodo nanašali na uživanje alkohola.
Kako razumeti ta problem? Enostavno: alkohol, ki ga mati zaužije, bo prešel naravnost v krvni obtok zarodka, ki bo naenkrat pijan. Profesor antropologije Michael Dorris se sprašuje: »Če svojemu otroku ne bi dali steklenice žganja dan po njegovem rojstvu, zakaj mu jo dajemo še pred rojstvom?«
Sam ima izkušnjo s fetalnim alkoholnim učinkom, kajti postal je krušni oče otroku, ki si sedaj pri 21 letih le s težavo zaveže vezalke in nikoli ne bo sposoben popolnoma samostojnega življenja.
Pred posvojitvijo so bodočega očeta seznanili z dejstvom, da je otrok indijanskega rodu in da je bil zanemarjen zaradi alkoholne privrženosti staršev.
Antropolog Dorris pa je vendarle menil, da se bo vse še dalo popraviti. Posvojeni otrok je bil izredno sramežljiv, zelo malo je govoril, zelo je potreboval čustveno navezanost. Ko so zdravniki že obupali nad tem, da bi odkrili vzrok njegove zaostalosti, je postavil točno diagnozo strokovnjak v posvetovalnici za prvotne prebivalce. Vedel je, da gre za učinke fetalnega alkoholizma, posebej zato, ker je bil otrok naravni sin indijanskih staršev. Za prvotne prebivalce Amerike - Indijance je ugotovljeno, da živijo s petkrat večjo količino alkohola v krvi kot ostali Amerikanci. Problem med ostalim ameriškim prebivalstvom je torej manj občuten kot v rezervatih, vendar ne zato, ker bi drugi ravnali pametne-
Iz anket moremo spoznati, kako imajo otroci različna mnenja o tem, kaj je dober prijatelj, vsi so si pa edini, da je prijatelj nekaj odličnega.
Kregajo se lahko z njim, tolažijo se z njim, delijo dobro in zlo, predvsem pa skupaj odraščajo. Torej je v otrokovem razvoju prijatelj nenadomestljiv.
Psihologi, ki se ukvarjajo s človekovo razvojno dobo, menijo, da se otroci od prijateljev učijo stvari, ki se jih v družini ne morejo naučiti. V družini otroka ljubimo, varujemo in skrbimo zanj, ker je pač otrok, ki nam pripada, in tudi med brati prevladuje - nad tekmovalnostjo in potrebo po bližini -občutek povezanosti. S prijateljem pa je drugače.
Vrstniki imajo svoje »kolege« za osebo, na katero gledajo brez materinske ali bratovske ljubezni. Prav ta občutek, da me nekdo želi, da si želi moje bližine, čeprav ni prisiljen tega storiti, je osnova za prijateljstvo.
Ameriški sociopsiholog Rubin meni v svoji knjigi o otroškem prijateljstvu, da so tri področja, ki otrokom dajejo
je. Še celo zdravniki niso doslej nosečim ženskam prepovedali kozarčka alkoholne pijače. In še več: čeprav je tudi pivo alkoholno, so ga nosečnicam celo svetovali. Antropolog Dorris, ki o svojih izkušnjah piše v knjigi, ve, da svojemu posvojenemu sinu ne bo mogel več veliko pomagati. Škode, ki je bila storjena, ni mogoče v celoti popraviti. Prepričan pa je, da lahko opisano škodo, ki jo povzroča alkohol, preprečimo preventivno s pravilno vzgojo.
Položaj je izredno resen. V ZDA bo že z novembrom začel veljati zakon, po katerem bo na nalepki vsake alkoholne pijače moralo biti natisnjeno svarilo pred prirojenimi hibami in drugimi rizičnimi situacijami, ki jih še nerojenemu bitju povzroča alkohol.
posebno zadoščenje. Prijatelji kažejo, kako lahko človek živi s človekom. Z vrstnikom se otrok uči, kako lahko z njim živi, uči se biti obziren, z njim skupaj si pomaga pri reševanju konfliktov.
Z vrstnikom-prijateljem se lahko otrok meri. Pri tem ne gre za tekmovalnost, gre le za realistično presojo, v katerih stvareh so boljši in v katerih šibkejši. Tako realistične presoje starši nismo sposobni, ker jo podzavestno maličimo v tem, ko ne želimo, da bi bil naš otrok v ničemer »slabši« od vrstnika. Končno gradijo prijatelji občutek skupnosti. Z vrstniki in tovariši v igri dobi otrok nov občutek pripadnosti skupini. Ta pa mu daje možnost, da se korak za korakom osamosvaja in da se postopoma trga od družine.
Včasih taka skupina grobo izključi druge otroke, čeprav je pravzaprav tak način le sredstvo za posebno poudarjanje svoje skupne povezanosti.
(se nadaljuje)
Otrokov najboljši prijatelj
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1
9 00 Risanka: Ape Maia 9-25 Dok. oddaja: Giramondo J0.15 Film: Michele Strogoff (pust., It. 1956, r. Carmi-ne Gallone)
:^-55 Vreme in dnevnik J2.05 Nan.: Časa, dolce časa!
12.30	Nanizanka: Gli occhi dei gatti |3.30 Dnevnik
4.00	Srečno poletje!
4-10 Film: Gelosia (dram., It. -	1953, r. Pietro Germi)
5.40	Risanka: I Gummi 6.06 Evropske pravljice
6.25	Mladinska oddaja: Big '■15 Nad.: I giovedi della .	signora Giulia
«15 30 let naše zgodovine «'1° Bienale v Benetkah Almanah in vreme 2°'°° Dnevnik •30 Zabavna oddaja: Igre 2l brez meja ■45 Film: L'Uomo Ragno colpisce ancora (kom., ZDA 1978, r. Ron Satlof, ot . i- Nicholas Hammond) ■45 Dnevnik, nato film (2.
23	del)
24	on imetniki danes
0 m ^>nevnik in vreme Mezzanotte e dintorni 0,30 SP v biljardu
CZ
CANalE 5
8'°° Nanizanki: F dia, 9.00 Una ln on americana
Film: II miracc laggio (kom., ! r- Preston Stur
Nanizanki, ,
'S-3°
14.15	II gioco
15.00	^
U,.Fl'm: Orehi. kom„ ZDA 19: 1?.K “n.Ritt, i. Sofia
17	^^iZ: Dnrmio cl
-'^uzanKa: V
,9„SteOKi,p
15 ,N»«i=,-ta:
19.45	La‘efigli°
Tra mo
20.30	Fn
Un dol:
Cestern, ZI fJo\vart Hav
23.15	vayne'Dean
Zfnete: Me °.<5 p.^nz° Show v lm: La stra Tfnture di (Pust., ZDA 1
4T RAI 2________________
9.00	Nanizanke: Lassie, 9.30 La pietra di Marco Polo,
10.10	Monopoli
10.50 Dok. oddaja: Afričan Rainbow
11.15	DOC Club: Roachfard
12.05	Nanizanka: Per amore e per onore
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Medicinska rubrika
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Poletna oddaja: Tutti frutti
15.25	Nanizanka: Lassie, nato risanka
16.15	Film: Ouello che špara per primo (krim., Fr. 1962, r. Jean Becker, i. Jean Paul Belmondo)
18.00	Videocomic
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, športne vesti
20.30	Nadaljevanka: II labi-rinto nello specchio
22.05	Dnevnik - nocoj
22.15	Cinematografo
22.45	Variete: Improvvisando
23.25	Nočni dnevnik
23.40	Film: Terrore del circo (krim., ZDA 1936, r. Har-ry Lachman
^ RAI 3_________________
12.00	Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.10	SP v biljardu (iz Chias-sa)
15.55	Šport: EP v ženski odbojki, Bolgarija-Italija (iz Karlsruheja)
17.30	Deželni nogomet
18.45	Športna oddaja: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Dokumentarna oddaja: Geo Estate
20.30	Film: Un altro uomo un'altra donna (kom., Fr. 1977, r. Claude Lelouch,
i.	Genevieve Bujold, James Caan)
21.30	Dnevnik - nocoj
21.35	Film (2. del)
22.40	Športna oddaja: Derby -posebej o prvenstvih
23.00	Variete: Fronti a tutto
23.25	Filmske novosti
23.30	Nočni dnevnik
23.45	Avtorska TV: Bernardo Bertolucci - La strategia del ragno (1970, i. Giu-lio Brogi)
1.25	Aktualno: Blob - Vene-zia Cinema
RETE 4________________
8.15	Nanizanka: In časa Law-rence
9.05	Film: Dagli Appennini alla Ande (pust., It. 1959, r. Folco Ouilici, i. M. Pa-oletti)
10.45	Nanizanki: Bonanza,
11.45	Harry 'O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nadaljevanka: Sentieri
14.45	Nanizanka: California -Microonde pericolose
15.40	Nadaljevanka: Una vita da vivere
16.35	Nan.: Storie di vita
17.00	Film:	Dirottamento
(dram., ZDA 1973, r. Leo-nard Horn, i. David Jans-sen)
18.30	Nanizanki: Marcus Wel-by - II ribelle, 19.30 Ba-retta -1 borsaioli
20.30	Film: I bucanieri (pust., ZDA 1958, r. Anthony Ouinn, i. Yul Brynner, Charlton Heston)
22.40	Film: Pollice da scasso (krim., ZDA 1978, r. VVilli-am Friedkin, i. Peter Falk)
0.30 Nanizanki: Agente spe-ciale, 1.30 Ironside - Cor-sa contro il tempo
ITALIA 1______________
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45
I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy -Mork impara a vivere,
12.35	Strega per amore -Manca una delle nostre bottiglie, 13.00 Simon & Simon - Un pretendente misterioso
14.00	Zabavna oddaja: Mega-salvishovv
14.15	Deejay Beach
15.00	Nanizanka: Ralph super-maxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke
18.00	Nadaljevanka: Alla con-guista del West
19.00	Nanizanka: Riptide -Uno sposo imbarazzante
20.00	Risanka: Evviva Palm Town
20.30	Nanizanki: Scuola di fo-otball (10. in zadnji del),
22.30	Starsky e Hutch
23.30	Šport:jadranje
0.20 Nanizanki: L uomo da sei milioni di dollari -Una notte su un isola,
1.20	Wonder VVoman - La regina e il ladro
^ RTV Ljubljana 1
8.10	Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture (1. del), Naselbinska kultura na Slovenskem (1. oddaja), Po sledeh napredka
9.55	SP v veslanju na mirnih vodah: polfinale (z Bleda)
14.55	SP v veslanju na mirnih vodah: polfinale (z Bleda)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.)
18.20	Špored za otroke in mlade: Gradič in nanizanka Pravljičar
19.05	Risanka, 19.15 TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Reportaža: SP v veslanju na mirnih vodah
20.30	Nadaljevanka: Ellis Is-land (po romanu Freda Mustarda Stewarta, r. Jerry London, i. Richard Burton, Kate Burton, 3. del)
21.25	Dok. oddaja: Jutri?
21.55	Dnevnik in vreme
22.10	Informativna oddaja za
goste in tujine
23.45	Video strani
ODEON_________________
10.45	Nad.: Signore e padrone,
11.45	Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
15.30	Nad.: Anche i ricchi pi-angono, 16.30 Maria
17.30	Nanizanki: Rituals, 18.00 Lottery
19.30	Risanke
20.30	Nanizanka: Mister Ed
21.00	Film: Deja vu - Amore e morte (krim., ZDA 1984, r. Anthony Richmond, i. Shelley VVinters)
23.00	Film: Il rompiballe... rompe ancora (kom., Fr. 1970, r. Gerard Pires, i. Lino Ventura)
TMC___________________
11.00	Nan.: Ai confini deli'Arizona, 12.00 II giudice
12.30	Nadaljevanka: II transat-lantico della paura
13.30	Vesti in šport
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dokum. o naravi
15.00	Nanizanka: I predatori dellidolo doro
16.00	Film: Il mercante di schi-avi (pust., ZDA 1937, r. Tay Garnett, i. VVarner Baxter)
jjP) TV Koper_______________
10.00	SP v veslanju na mirnih vodah: polfinale (z Bleda)
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: odprto prvenstvo ZDA (povzetki)
15.00	SP v veslanju na mirnih vodah: polfinale (z Bleda)
16.00	Tenis: odprto prvenstvo ZDA (povzetki)
17.00	Tenis: odprto prvenstvo ZDA, moški četrtfinale (neposredni prenos iz New Yorka)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: odprto prvenstvo ZDA (iz New Yorka), vmes (22.00) TVD Novice in (22.10) Sportime
RTV Ljubljana 2
17.00	Poskusni satelitski prenosi
18.00	Beograjski TV spored
19.00	Čas, ki živi: V partizanski šoli
19.30	Dnevnik, 19.50 Premor
20.05	Žarišče
20.35	Vizualizacija: Chromas
20.55	Oči kritike
21.25	Mostovi
18.00	Nan.: Flamingo Road,
19.00	Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Donne... dadi... de-naro (glas., ZDA 1956, r. Roy Rowland, i. Cyd Charisse)
22.30	Morski športi
23.00	Vesti nocoj in šport
24.00	Film: Vivi e lascia morire (dram., ZDA 1966, r. Robert Gist)
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanka: Condo
12.00	II salotto di Franca
12.30	Morski športi
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o zdravju
15.00	Musič box
18.30	Nadaljevanka: Colette
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanki: Firehouse Sguadra 23, 20.00 11 gran-de teatro del VVest
20.30	Nad.: Una donna a Vene-zia (3. del)
22.00	Dok. oddaja: Pan
23.00	Rubrika o kolesarstvu
24.00	Dnevnik, nato News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jutranji almanah: Križem po svetu, 9.15 Otroški kotiček: Erazem in potepuh (1. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Pisani listi: 12.00 Trst, mesto znanosti; 12.40 Slovenski zbori; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 Utrinki,
16.00	Koroški portreti, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja, Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba;
13.30	Do štirinajstih; 14.05 Vedre note; 14.25 Glasba jugoslovanskih narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana;
18.30	Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem;
17.30	Primorski dnevnik, Aktualna tema;
18.00	Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 "Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano,- 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert;
16.00	Dopust v YU; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 C est la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Računalnik bodo kmalu namestili tudi v uradih števerjanske občine
Od jutri do ponedeljka, 11. t. m.
V Selcah prireditve ob vsakoletnem mednarodnem partizanskem mitingu
Računalniki, ki jih že vrsto let s pridom uporabljajo v velikih in večjih občinah, si utirajo pot tudi v majhne občine. Avtomatizacija poslovanja je postala pravzaprav že nujnost, kajti s tradicionalnim načinom dela je težko biti kos naraščajočim obveznostim. Računalnik bodo v prihodnjih mesecih uvedli tudi na občini v Steverjanu. Zaenkrat bo to sicer samo eno delovno mesto, kar pomeni, da bodo razpolagali samo z enim terminalom, vendar bo za začetek kar dovolj, tudi spričo dimenzije občine.
Vprašanje je bilo na dnevnem redu zadnje seje občinskega sveta, ki je soglasno odobril predlog, da se občina vključi v deželno omrežje informatike in sicer centru v Krminu.
Investicijski strošek je razmeroma omejen, saj znaša okrog 5,5 milijonov lir, ki ga bo občina lahko krila v treh letnih obrokih.
Župan Ivan Humar, ki je vodil sejo, je v obrazložitvi predloga dejal, da je Dežela zagotovila dobavo take naprave, ki omogoča pisanje tudi slovenskih črk, podobno kakor imajo to urejeno tudi v drugih občinah z mešanim prebivalstvom, med drugim v Sovodnjah in Doberdobu in tudi v Gorici.
Ob izbiri sistema se je postavljalo vprašanje glede stroškov vzdrževanja in glede stroška za izdelavo programov. Vse to zagotavlja pristop k deželni službi za informatiko.
V krajši razpravi je bilo slišati priporočila in kritike glede upravljanja računalniškega omrežja. Izrekel jih je načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti Hadrijan Corsi. Sistem predstavlja res korak naprej in omogoča hitrejše poslovanje, vendar ima tudi svoje hibe. Ena od le teh je v dejstvu, da je sistem operativen le v času, ko je odprt področni center v Krminu. Omejuje torej v nekem smislu možnost samostojnega delovanja izven običajnega urnika. Kažejo pa se že tudi prvi znaki zastarelosti.
Na seji je bilo slišati tudi, da na deželi že pripravljajo spremembe v sedanjem sistemu računalniškega omrežja, ki naj bi jih uvedli že predvidoma v prihodnjem letu.
Avtomatizacija uradov javnih ustanov je na Goriškem dosegla pravzaprav najvišjo možno raven, saj bodo v prihodnjih mesecih namestili računalnike še v zadnjih občinah, poleg Števerjana še v Moraru in Dolenjah.
Na zadnji seji je občinski svet opredelil tudi stališče glede pristopa Občine v območno skupnost občin na Goriškem, v kateri je Gorica glavna občina. Proti taki odločitvi so izrazili pomisleke predstavniki SSk, saj bi taka odločitev lahko pomenila prikrit začetek omejevanja upravne samostojnosti. Stališče SSk je bilo vnešeno v dokument, glasovanje pa je bilo nato soglasno.
Mislili so, da je izginil on pa je bil v bolnišnici
Je mogoče, da človek dobesedno izgine in ga šele po treh dneh "odkrijejo" v bolnišnici, kjer si zdravi dve zlomljeni rebri, medtem ko svojci že skoraj brezupno iščejo kako sled za njim? Vsakdo bi odgovoril, da ne, ni mogoče. Pa vendar se je to pripetilo te dni na Tržiškem. Ermanno Nemetz, 81-letni srčni bolnik iz Romjana, Ul. Polonio 42, se je v soboto s kolesom odpravil v tržiško bolnišnico na pregled. Toda nedaleč od donm je izgubil ravnotežje in padel. Neki avtomobilist ga je pospremil v bolnico, kjer so mu ugotovili zlom dveh reber in ga sprejeli na zdravljenje v kirurški oddelek. Nihče pa ni obvestil domov, kjer sta ga zaman čakali žena Elda in hči Evelina. Hčerka je poklicala tržiško in goriško bolnišnico, policijo in drugam, toda nikjer niso vedeli ničesar. Zato je javila zadevo karabinjerjem, ki so začeli iskati moža. Ermanno Nemetz je tako v torek presenečen videl na časopisu svojo sliko in razumel, da ni nihče obvestil hčere, pa čeprav je menda on to naročil prijateljem. Zadeva se je iztekla srečno, kljub vsem čudnim naključjem te res nenavadne zgodbe.
V	Selcah pri Ronkah se bo jutri pričelo tradicionalno srečanje nekdanjih partizanov. Od petka do ponedeljka se bo odvijal partizanski miting italijanskih, slovenskih in hrvaških protifašističnih borcev.
Prireditve se bodo pričele jutri zvečer, nadaljevale v soboto in nedeljo ter ponedeljek, ko se bodo udeleženci poklonili pred spominskim obeležjem Proletarske brigade med Selcami in Doberdobom. V soboto ob 16. uri bo v Selcah srečanje med sekcijo VZPI-ANPI iz Ronk in zvezo borcev iz Pečine. Ob tej priložnosti bodo podpisali listino o pobratenju. Sledil bo nastop kotalkarjev.
V	nedeljo s pričetkom ob 9.30 bo mednarodno srečanje in zborovanje nekdanjih partizanov na temo "Ideali odporništva za Evropo kot dejavnik miru in napredka". Uvodne posege bodo imeli evropski poslanec Giorgio Rossetti, vodja slovenskih delegatov v zvezni skupščini Jože Šušmelj in veleposlanik Ljubo Drndič.
Popoldne bo v okviru mitinga še nastop letalskih modelarjev, ob 18. uri pa koncert tamburaškega zbora z Reke.
Ponedeljkov spored se bo pričel ob 18. uri, medtem ko bo tradicionalni pohod z baklami od Selc do spomenika ob 19.30.
Vse dni bodo prireditelji poskrbeli tudi za primeren rekreacijski in zabavni spored.
Kmalu več bencina proste cone?
Na seji razširjenega odbora Trgovinske zbornice, ki upravlja kontingente Goriške proste cone in Goriški sklad in ki je napovedana za jutri popoldne, naj bi sprejeli nekaj pomembnih odločitev v zvezi s povečanjem kontingenta goriva. Prvič se bodo po-služili takoimenovanega mehanizma premičnosti kontingentov, z drugo besedo, neizrabljene ugodnosti raznih vrst blaga naj bi prenesli na bencin in plinsko olje.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v prihodnjem šolskem letu na Goriškem sledeče tečaje
-	dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za prodajalce (tisoč ur)
-	dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za mizarje (1.200 ur)
-	izpopolnjevalni tečaj iz angleščine (2. stopnja - 120 ur)
-	izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur, pogoj za vpis dokončana višja srednja šola)
-	izpopolnjevalni tečaj za operaterje z zunanjo trgovino (120 ur)
-	izpopolnjevalni tečaj za strojepis (120 ur)
-	tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov - društev (30 ur)
-	tečaj ažuriranja za animatorje na družbeno-vzgojnem področju (40 ur)
-	tečaj ažuriranja bančne tehnike (30 ur).
Prijave sprejemajo do 22. septembra na sedežu SDZPI v Križni ulici 3 (tel. 81826) vsak delavnik razen sobote od 9. do 13. ure.
Bogat spored kulturnih prireditev ob krajevnem prazniku v Biljah
Bilje prijetno presenečajo zaradi zavzetosti in volje prebivalcev, da sami omogočijo in spodbujajo širjenje in razvoj te vasi v spodnji Vipavski dolini, ki ima bogato preteklost in jo sedaj naseljuje nad tisoč domačinov in približno dvesto tako imenovanih sezon-cev, to je delavcev iz drugih jugoslovanskih omočij. To je vas zavednih, delovnih in značajno pokončnih ljudi, ki sami razvijajo in bogatijo Bilje. Tako so časnikarjem zatrjevali domači družbenopolitični, kulturni in športni delavci, na pogovoru, ki se je odvijal v Kiparski delavnici Negovana Nemca in kjer so predstavili program in podrobnosti praznovanj v okviru Krajevnega praznika, ki bodo od danes, 7., do sobote, 9. septembra.
Prireditve se bodo pričele s tako imenovanim Biljenskim pasijonom, ki ga bodo izvedli danes ob 20. uri. Potekal bo na prostem. Zasnoval ga je Emil Aberšek, režiser in programski vodja Primorskega dramskega gledališča, ki je že peto leto tudi režiser in strokovni vodja Dramske skupine iz Bilj. O Biljenskem pasijonu pravi: "Pasijon nam v različnih oblikah predstavlja upodobitev Kristusovega trpljenja, taka oznaka pa v drugačnem smislu pomeni tudi gibanje, potovanje, v prenesenem pomenu lahko očiščenje. Ali kdaj popolnoma sproščeno stopamo skozi Bilje, ne da bi pomislili na kakšno podražitev, politično neumnost ali drugačno sramoto? Polne so Bilje majhnih skrivnosti in čarov. Mogoče ste si zaželeli slišati lepo ljudsko pesem, občutiti vonj trave, zvok vetra
v ognju bakle ter prisluhniti milozvočni besedi pesnika. In se nasmehniti sosedu. To ne bo pasijon trpljenja, to bo mikavni korak k druženju. Pot bo vodila od osrednjega trga v Biljah (od Britofa), kjer se bomo zbrali ob zvokih domačega pevskega zbora, ki ga vodi Andrej Budin, pesmi pa bo povezovala recitatorka dramske skupine. Ob baklah in zvoncih bomo končali v Ateljeju akademskega kiparja Negovana Nemca, kjer bodo vzdušje dopolnili glasovi igralcev Primorskega dramskega gledališča."
V jutri, 8. septembra, ob 20. uri bodo v Biljah predstavili knjigo o tej vasi, zbornik, ki ga je napisala prof. Nataša Nemec, kustos-zgodovinar v Goriškem muzeju. To je vsebinsko bogata publikacija, ki jo je izdala in založila domača Krajevna skupnost, kar pomeni, da so zbornik o Biljah financirali domačini. Avtorica Nataša Nemec je o svojem delu dejala naslednje: "Veliki dogodki v preteklosti Goriške se niso neposredno dotikali Bilj. Toda življenje na prepihu je dajalo vaščanom pestro in razgibano zgodovino. V Biljah se je vedno nekaj dogajalo. Zgodovinski oris Bilj obsega deset poglavij, začne pa se z opisom prvih sledov življenja v prazgodovini in nato v antiki."
Ob predstavitvi zbornika bodo v vasi odprli tudi razstavo o arheološki podobi Bilj, ki jo je zagotovila domačinka prof. Nelida Silič-Nemec, sicer ravnateljica Goriškega muzeja.
Krajevni praznik bo dosegel vrhunec v soboto, 9. septembra, popoldne.
Tedaj bodo namreč odprli Dom krajanov. To je lep in vsestransko uporaben večnamenski objekt, ki je zgrajen v središču vasi. Zgradili so ga sami domačini, z denarjem, ki so ga zbirali s samoprispevki, delom in s prispevki v materialu. Dom je torej njihova last, kar bodo zapisali tudi na spominski plošči. V njem bo velika športna dvorana, ki bo omogočala najrazličnejše športne dejavnosti ter je po svojih razsežnostih med naj lepšimi in najbolj funkcionalnimi takimi objekti v Sloveniji.
Po potrebi jo bo mogoče preurediti, oziroma prilagoditi tudi za kulturne prireditve. Dom krajanov so gradili postopno, kot so dovoljevala sredstva, od leta 1980 dalje. Zdaj je to objekt, ki je vreden milijarde dinarjev. Uporabljale ga bodo lahko tudi organizacije, društva in drugi interesenti od drugod, in če bo želja, tudi iz Italije.
Ob otvoritvi Doma krajanov — poimenovali ga bodo po kiparju Negova-nu Nemcu — bo govoril slovenski akademik ter kulturni in politični delavec Ciril Zlobec.
Kot omenjeno, se bo program v soboto, 9. t. m., pričel ob 17. uri, po otvoritvi Doma krajanov pa bodo položili tudi temeljni kamen za nov trgovski center v Biljah. Na prireditve v Biljah, ob njihovem krajevnem prazniku, krajani prisrčno vabijo tudi prebivalce in sosednjih vasi na tej strani meje.
Marjan Drobež
Na avtocesti blizu Latisane umrla 22-letna Goričanka
V tragični prometni nesreči na avtocesti pri Latisani je včeraj ponoči izgubila življenje 22-letna Paola Zofi iz Gorice, Ul. Romagna 13. Mlada ženska je upravljala fiat 131, ob njej je sedel mož, 26-letni Mauro Plazzi. Vračala sta se proti Gorici, ura je bila 1.40, ko sta pustila za seboj La-tisano in se bližala Palazzolu dello Stella. Paola Zoff je takrat nenadoma zavozila v desno in se z vso hitrostjo zaletela v guard rail. Ko so jo potegnili iz razbitin, je bila še živa, toda zaradi težkih poškodb je izdihnila malo kasneje med prevozom v
Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič
GORICA
Uprava sporoča staršem in dijakom, da do vključno sobote, 16. septembra, v dopoldanskih urah sprejemajo prijave za notranje in zunanje gojence v šolskem letu 1989/90.
Informacije nudijo v upravi doma, Ul. Montesanto 84, tel. 533495.
bolnišnico. Maura Plazzija so prepeljali v Palmanovo, kjer so ga v bolnišnici sprejeli na enomesečno zdravljenje. Prometna policija iz Červinjana domneva, da je do nesreče prišlo zaradi slabosti voznice ali zaradi spanca.
Paola Zoff je z možem živela v stanovanju, ki jima ga je dala na razpolago Občina, potem ko sta morala zapustiti prejšnje zaradi izgona. Zapušča komaj eno leto staro hčerkico Samantho.
Gadje gnezdo
Po kitajskem horoskopu, naj bi bilo leto 1989 v znamenju kače. Res ali ne, dejstvo je, da so kače in to strupene, postale sila nadležne tudi v naših krajih. S strupenjačo ima zadnje dni opravka tudi Marino De Grassi, odvetnik, sicer pa nekdanji pokrajinski odbornik. V hiši v Tržiču, v Ulici Šalita granatieri 10 se je menda izleglo celo gnezdo gadov. Kače so se občasno pojavljale v hiši že pred leti in menda je eden od družinskih članov že moral iskati zdravniško pomoč zaradi ugriza kače. Hiša je zgrajena precej visoko v kraški rebri, v smeri proti trdnjavi in prav te okoliščine pojasnjujejo pristnost strupenjače.
Obdukcija na truplu umrlega zaradi zastrupitve s hrano
V Bassanu so včeraj opravili obdukcijo na truplu 70-letnega upokojenca Rema Testasecce iz Todija (Perugia), ki je umrl v prvih jutranjih urah v torek najbrž zaradi zastrupitve. Domnevajo, da je zaužil pokvarjeno hrano. Med osumljenimi je tudi gostilničarka Nerina Puia, ki upravlja znano restavracijo na Majnicah pri Lečniku. Testa-secca je namreč v soboto s skupino 28 izletnikov bil v Gorici. Po ogledu kostnice na Oslavju in gradu so se ustavili v restavraciji Puia. Kosilo so sklenili s slaščico (pripravljeno v restavraciji), ki bi po prvih domnevah karabinjerjev posebnih oddelkov NAS, utegnila biti pokvarjena. Zvečer ob povratku v hotel Prealpi pri Coneglia-nu je bilo večini izletnikov slabo. Naslednje jutro so si skoraj vsi opomogli, Testasecca pa je v nedeljo zvečer moral v bolnišnico, kjer je nato umrl.
Izsledki včerajšnje obdukcije bodo uradno znani šele čez dober mesec. Skoraj ni dvoma, da je smrt sicer že bolehnega izletnika povzročila pokvarjena hrana, vprašanje pa je katera in kje jo je zaužil. Izletniki so takoj pomislili na restavracijo Puia, ker so tam zadnjič obedovali, preden jim je bilo slabo. Toda ne gre izključiti drugih možnosti: lahko je težave izletnikom povzročila kaka pijača ali slado-
led, ki so ga mnogi zaužili med potjo v Venelo.
Odv. Luigi Genovese, ki je pri včerajšnji obdukciji zastopal Nerino Puia (skupaj z lastniki hotela Prealpi v Co-neglianu je prejela sodno obvestilo kot možna osumljenka), nam je povedal, da med izletniki, ki jim je bilo slabo, nekateri niso jedli osumljene slaščice. Po drugi strani je tudi res, da so enake slaščice jedli drugi gostje, ne da bi bilo komu slabo. Najbrž gre vzrok zastrupitve iskati drugje in ne v restavraciji Puia.
čestitke
Družini PAVŠIČ čestitajo ob rojstvu male PETRE Majda, Luiza in Tatjana.
razna obvestila
Glasbena matica v Gorici sporoča,
da se je že pričelo vpisovanje gojencev za novo šolsko leto. Vpisovanje se bo zaključilo 13. septembra. Prijave sprejemajo vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. Prosimo za pravočasen vpis, ker se redni pouk začne že 14. septembra. Za vpisovanja po podružnicah bomo sporočili naknadno.
Ob koncu velja zabeležiti še vest, da se je te dni mudila na obisku, na povabilo goriške sekcije VZPI-ANPI delegacija zveze borcev iz Škofje Loke.
Saša in Luana sta dobila hčerko
ALEXIS
Iskrene čestitke družini, mali Ale-xis pa vso srečo v življenju želi
ŠD Juventina
LADO in MANUELA
sta v soboto stopila na skupno življenjsko pot.
Največ sreče in razumevanja želi novi družini
ŠD Juventina
LADO in MANUELA
sta se vzela. Da bi se vedno razumela in predvsem se rada imela, jima želi
KD Oton Župančič
______________kino________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Belva di guerra«. VERDI 18.00-22.00 »Triangolo d acciaio«. VITTORIA 17.30-22.00 »Spogliati ancora di piu«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.30 »Večni maščevalec«. ob 20.30 »Moje noči z ...«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Sicilijanec«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Koren (Trg De Amicis) - tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 711315.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 9.30 Marco Sbogar iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče.
Berite
»Novi Matajur«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubljenega
Vincenca Devetaka
se toplo zahvaljujemo g. župniku, °r' ganistu, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene. Hvala vsem, ki ste. 9a imeli radi, ki ste z nami sočustvoval1 in na katerikoli način počastili pokojnikov spomin.
Žalujoči žena Kristina, hči OrteD' zija, zet Angel, sestra Bernarda i° vsi sorodniki	q
Gabrje, Lendava, 7. septembra 19®
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Dore Lukman vd. Gulin
3 iskreno zahvaljujemo vsem, ki s° ami sočustvovali in jo spremili na
nii rtnti
SVOJC*
ZAHVALA	b
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalj8 izgubi naše
Rozalije Hlede por. Maraž
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki 5 spremili na zadnji poti.	osl0'
Iskrena hvala govornikom za P^gifl vilne besede, pevcem in darova cvetja ter v dobrodelne namene^j^-j
Števerjan, 7. septembra 1989
Leto 1939 bo v zgodovini človeštva ostalo zapisano kot eno najbolj burnih in vznemirljivih, kot leto, v katerem je izbruhnila druga svetovna vojna, ki je terjala več kot 50 milijonov žrtev, veliko več kot kdajkoli prej. Ta vojna bo ostala zapisana v zgodovini človeštva tudi zato, ker te žrtve niso bili samo vojaki, kot se je v glavnem dotlej dogajalo, marveč tudi civilisti, žrtve letalskih in drugih bombardiranj. Ostala pa bo v spominu ljudi kot tista vojna, v kateri so prevladale politične in rasistične strasti, zaradi česar je bilo v taborišča odgnanih milijone ljudi, ki so v njih bili pomorjeni.
Vse dogajanje v letu 1939 je bilo v duhu priprav na vojno. Hitler se je bil nanjo že pripravil. Na zahodu je v Francozih in Angležih imel le deklarativne in plašljive nasprotnike. Na vzhodu pa mu je bil nasprotnik Stalin. Čeprav je Hitler komunistično idejo sovražil je bil v letu 1939 še tolikšen realist, da je uvidel korist pakta z za-sovraženim Stalinom. Tudi ta je bil zelo velik realist in, čeprav je sovražil nacizem, je menil, da je zanj zelo koristen sporazum z njim. Logično je bilo, da sta dva diktatorja poleti 1939 sklenila pakt o razdelitvi Evrope. Pakt je v obup spravil veliko komunistov in vse antifašiste. Niso ga mogli razumeti.
V	versajski mirovni pogodbi sta takratni zmagovalki, Francija in Velika Britanija, spravili Nemčijo na kolena. Rusija takrat ni igrala pomembne vloge, ker je v njej prišlo do prevrata. Na Sovjetsko zvezo so zahodne velesile gledale zviška, z dobro mero sovražnosti. Nemčija se je morala razorožiti. Na skrivaj so se nemški oficirji v dvajsetih letih urili v Sovjetski zvezi s pomočjo sovjetske armade.
Ko je Hitler prišel leta 1933 na oblast je zavrnil versajsko pogodbo in takoj pričel oboroževati državo. S svojo osvajalno politiko je Hitler pričel kmalu, takrat ko so nemške čete zasedle Porurje. Nadaljeval je takrat ko je Franciscu Francu poslal na pomoč orožje in vojake. Leta 1938 si je prisvojil Avstrijo in Sudete na Češkoslovaškem. 13. januarja 1939 je pridobil Madžarsko. Ta je vstopila v Trojni pakt Berlin-Rim-Tokyo. Jugoslavija, Romunija ter Bolgarija so se mu dobrikale.
Na začetku leta 1939 se je končala španska državljanska vojna. 26. januarja so Francove čete prišle v Barcelono, 28. marca pa v Madrid. Španske republike je bilo konec. 1. aprila je Franco proglasil konec državljanske vojne, ki so jo on in njegovi nazvali Crusada (križarska vojna), ter zmagali z obilno denarno in vojaško pomočjo Nemčije in Italije.
2.	marca 1939 je bil za papeža z imenom Pij XII. izvoljen kardinal Eugenio Pacelli.
V	marcu je bilo konec samostojne češkoslovaške države. 9. marca je slovaški duhovnik Josef Tiso poklical Nemce na pomoč. Ti so 16. marca zasedli Prago in ustanovili češko-morav-®ki protektorat (Reichsprotektorat Bbhmen und Mahren). Češki predeli
bili dejansko priključeni Veliki Nemčiji. Slovaška je postala samostoj-na' južni predeli Slovaške in vzhodni Podkarpatski del države, v katerem so
Poljaki so se upirali samo nekaj tednov
Nemci in Sovjeti so si razdelili Poljsko
Marko Waltritsch
bivali Madžari in Ukrajinci, pa so bili priključeni Madžarski.
23. marca so nemške čete zasedle del takrat še samostojne republike Litve, tako imenovano obmorsko ozemlje Memel, kjer so bivali Nemci. Priključili so ga Vzhodnji Prusiji z glavnim mestom Konigsberg (danes Kalinin-grad v Sovjetski zvezi).
Mussolini je zavidal uspehom velikega zaveznika in je tudi sam hotel dati nekaj v svojo malho. 7. aprila so se italijanske čete izkrcale v Albaniji. Kralj Zogu je zbežal v Grčijo. 12. aprila je bila proglašena zveza z Italijo v osebi kralja Viktorja Emanuela III. Italiji je bila na voljo odskočna deska za osvjanaje Grčije in Jugoslavije.
Hitler je svojo petdesetletnico slavil 20. aprila z veliko vojaško parado v Berlinu. Nemci so slavili diktatorja, ki je osvojil nova ozemlja, ne da bi sploh prišlo do vojaških spopadov.
4. maja je umrl dotedanji sovjetski zunanji minister Maxim Litvinov. Zamenjal ga je Vjačeslav Molotov. Stalin je v njem našel zvestega služabnika in
je lahko nemoteno razvil svojo politiko.
V Berlinu je bil 7. junija podpisan nenapadalni pakt med Nemčijo in Litvo ter Estonijo.
Najbolj vroč je bil seveda avgust. 2. avgusta so Nemci pričeli akcijo za priključitev tedaj samostojnega mesta Danzig (Gdansk), V njem je bilo prebivalstvo nemško, vse navdušeno za Hitlerja. Nemci pa so hoteli, od Poljakov imeti tudi koridor med Zahodno in Vzhodno Prusijo. Poljaki svojega ozemlja, njihovega dostopa na morje, niso hoteli dati.
Hitlerju je bila Poljska na poti. Dobro pa je vedel, da ima tudi Stalin odprte račune s Poljsko. Do prve svetovne vojne poljske države ni bilo. Njeno ozemlje je bilo razdeljeno med Rusijo, Nemčijo in Avstrijo. Poljaki so dosegli samostojnost po prvi vojni. V njihovi državi so ostala tudi z ukrajinskim in nemškim prebivalstvom naseljena ozemlja. Poljski generali so ta ozemlja osvojili v hudih bojih s takrat mlado Rdečo armado. Tudi zaradi tega sta
Stalin in Hitler hotela razdeliti Poljsko.
Poleg tega pa je Stalin hotel priti do meja nekdanje carske države. Ni šlo le za ozemlja tedanje Poljske. Šlo je tudi za ozemlja treh baltskih republik, Estonije, Litve in Latvije, kot tudi Finske. Vse te v letu 1939 samostojne države so bile do konca prve svetovne vojne v mejah carske Rusije. Prav tako si je Stalin želel nazaj »rusko« Besarabijo (današnjo Moldavijo, kjer so prav v teh dneh narodnostni neredi), ki je po prvi vojni bila prisojena Romuniji.
Hitler se je dobro zavedal, da bo Stalinu moral nekaj dati, če bo hotel z njim skleniti sporazum. Tudi zaradi tega je predčasno zasedel Memel, ker je predvidel, da bodo Rusi zasedli baltske republike.
V Aziji je Japonska armada prodirala v najbolj zakotne kraje velike Kitajske. Stalin se je bal, da se ne bi znašel z dvema odprtima frontama, v Evropi s Hitlerjem, v Aziji pa z Japonsko. Prav v avgustu 1939 so se sovjetske in japonske čete spopadle, pa čeprav je
šlo za omejen spopad. Tudi zaradi tega je Stalin podžigal Molotova, naj z Nemčijo sklene nenapadalni pakt. Stalinov strah pa je bil tudi drugje. Rdeča armada je takrat bila brez generalov in skoro brez oficirjev. Veliko večino teh je Stalinova policija poslala na sodišča. Obtoževali so jih izdaje. Resnici na ljubo pa je treba reči, da je Stalin hotel onemogočiti vse, ki so se mu zoperstavljali. Tokrat generale, leta prej pa vse najbolj znane in pri-ljubjene partijske voditelje. Generali znani zaradi svojega vojaštva v bojih po oktobrski revoluciji so bili obsojeni in ustreljeni. Enako se je zgodilo z veliko večino oficirjev. Precej jih je šlo v sibirska taborišča.
Konec avgusta je čisto nepričakovano v svet prišla vest, da sta von Riben-tropp in Molotov v Berlinu podpisala nenapadalni pakt. Vsem je bilo jasno, da ima sedaj Hitler proste roke na Poljskem. Kljub temu pa ni nihče pričakoval, da bo na Poljsko vdrla tudi Rdeča armada. To se je zgodilo šele 17. septembra. Pri Brest Litovsku, kraju znanem, ker je bilo tam v prvi vojni podpisano premirje med Rusijo in Nemčijo, so se nemški ter sovjetski vojaki srečali in rokovali. Stotisoči poljskih vojakov in oficirjev so prišli v nemško ali sovjetsko ujetništvo. Pri Katynu je Stalin dal pobiti deset tisoč poljskih oficirjev.
Takrat je von Ribentropp šel v Moskvo in z Molotovom podpisal pakt o razdelitvi Poljske. Na slikah iz tistega časa vidimo zunanja ministra, ko podpisujeta listine, v ozadju pa ju Stalin zadovoljno opazuje.
Pakt je vzbudil val negodovanja med vsemi demokrati. Komunisti v vsej Evropi so bili zaprepadeni. Užaljeni so bili, utihnili so, pa čeprav so še vedno verjeli v Stalina. Le francoski komunisti so javno soglašali z njim. Še zlasti glasen je bil pesnik Louis Aragon, ki je večkrat v francoskem časopisju hvalil Stalinovo modrost.
3.	septembra sta Velika Britanija in Francija napovedali Nemčiji vojno. Po začetnih spopadih so Nemci vdrli v Belgijo ter iz te v Francijo. Na pomlad leta 1940 je bila Francija zasedena. Svoj lonček je v zadnjem trenutku dodal še Mussolini. Njegove čete so zasedle Korziko in Provanso.
Vojna je takrat divjala tudi v Afriki in v Aziji. V naslednjih letih je dobila tak razmah kakršnega si ni nihče pričakoval.
Sovjetski zgodovinarji so več kot štirideset let branili Stalinove odločitve. Takrat, ko so bile na zahodu objavljene tajne točke pakta, so jih sovjetski zgodovinarji zanikali.
Stvari v Sovjetski zvezi so danes drugačne. Potem ko so v zadnjih letih in mesecih bili rehabilitirani nekateri partijski in vojaški voditelji, ki jih je Stalin dal pobiti konec tridesetih let, so sedaj sovjetki zgodovinarji javno povedali, da sta si leta 1939 Štalin in Hitler razdelila Evropo. Sovjeti napovedujejo, da bodo iz njihovih doslej zaprtih arhivov potegnili še marsikateri dokument, tako da bodo osvetlili več neznank iz tistega časa.
Petdeset let je minilo od takrat. To je precej. Posledice pakta Hitler-Stalin iz leta 1939 pa se še danes občutijo v marsikateri evropski državi, tudi tam, kjer prebivalstvo zahteva, da se ne upoštevajo točke vsebovane v tistem »hudičevem paktu«.
Čeprav se revanšisti nočejo sprijazniti z mejo na Odri in Nisi
n V Zvezni republiki Nemčiji živi več milijo-y°'f beguncev iz nekdanjih vzhodnih pokrajin in \ega Re‘cha in tudi iz drugih držav Srednje iz f?hodne Evrope. Nemce so leta 1945 izgnali n Češke, Nemce so izgnali tudi iz nekdanjih paških pokrajin, ki so po vojni bile priključene iški in Sovjetski zvezi.
n , begunci so se dobro vživeli v zahodno-kof1^0 realnost. Niso pa pozabili na kraje iz so prišli in, kljub temu da so v prvotni g0čl0vini živeli slabše kot danes, imajo prvotno zQo °Vjno vec*no v mislih. Njihove organizacije nijj0Vi°riai° revanšistično politiko. Na vsakoletna Čh0d* ponavljajo oguljene fraze o povratku (ta j zdod, o ponovni vključitvi Vzhodne Prusije d0Je danes na sovjetskem ozemlju) v nemško (Ia °vMo, o povratku Šlezije in Pomorjanskega itd. ° del Poljske države), o povratku Sudetov
hoke^danii prebivalci vzhodnih pokrajin in nji-VoliinSlnovi 80 precej velika in tudi odločilna tivnj a masa. Zaradi tega jih nekateri konserva-Oh^ški politiki zelo čislajo.
Wai koncu letošnjega julija se je oglasil Theo Ki0ej !*nančni mister v nemški zvezni vladi. sko UL 7e Straussov naslednik na čelu krščan-Ro/ii0 CiQMe bavarske stranke, ki je v koaliciji s da nev° krščansko demokracijo. Waigel je rekel, Oder sPrejema kot dokončno mejo na rekah dernok1 ,Jsse' mejo, ki deli Poljsko od Nemške ie. ^tične republike, t.j. od Vzhodne Nemči-ai9el je dejal, da bo treba vprašanje te
meje, ki je po njegovem le začasna, spet vzeti v pretres. Organizacije nemških beguncev so mu seveda zaploskale (prihodnje leto bodo na Bavarskem volitve v deželni parlament). Kritizirali pa so ga socialdemokrati in liberalci. V ZRN je bilo o tem precej polemik. Jasno je eno: v Nemčiji se vsi niso sprijaznili s porazom v drugi svetovni vojni, niso se sprijaznili z mejami, ki so jih zmagovalci leta 1945 vsilili poraženi državi.
V	Nemški demokratični republiki, kjer so po vojni temeljito opravili z nacizmom, soglašajo s povojno razdelitvijo Evrope. V DDR doslej niso še nikdar sprožili vprašanja meja med njihovo državo in Poljsko.
V	teh dneh, na predvečer začetka druge svetovne vojne, so v DDR objavili tajni dokument poveljstva VJehrmachta iz aprila 1939. Iz tega dokumenta izhaja, da je bil Hitler že takrat, pet mesecev pred začetkom vojne, svojim generalom naročil naj naredijo vse kar je potrebno, da se v septembru prične napad na Poljsko. Po mnenju politikov DDR so bili obsojeni na propad vsi kasnejši poiskusi, da ne bi prišlo do vojne.
Neues Deutschland, uradno glasilo vzhodnonemške socialistične enotne stranke (komunistične), citira tudi pakt Hitler-Stalin. V listu piše, da je to bila le sovjetska nakana, saj je Stalin hotel imeti nekaj časa, da poskrbi za oborožitev Rdeče armade. Velja povedati, da v šolskih knji
gah v DDR niso doslej objavili podatkov o paktu Hitler-Stalin in niti o razdelitvi Poljske v letu 1939.
O začetku druge svetovne vojne in o paktu Hitler-Stalin so v teh tednih zahodnonemški časopisi veliko pisali. Še zlasti so objavljale spomine že umrlih in še živečih politikov in generalov o pripravah na vojno. V letih tik pred vojno je Hitler dal zgraditi avtoceste, ki so povezale središče Nemčije z mejami na zahodu in na vzhodu. Nekaj let prej je dal pobudo za gradnjo velike avtomobilske tovarne Volkswagen. Ta je izdelovala pretežno vojaška terenska vozila. V drugih tovarnah so gradili tanke in tovornjake. Nemške motorizirane divizije so se lahko po širokih in ravnih avtocestah hitro premikale iz enega kraja Nemčije v drugega.
Precej so nemški listi pisali o pogajanjih med zunanjima ministroma von Ribentroppom in Molotovom o nenapadalnem paktu med Nemčijo in Sovjetsko zvezo kot tudi o pogajanjih za razdelitev Poljske. V nemških listih so bile objavljene številne slike in dokumenti. Na platnici najbolj razširjenega tednika Der Spiegel je bila objavljena platnica s slikama Hitlerja in Stalina, naslov pa govori o Hudičevem paktu. Nemški zgodovinarji so že zdavnaj opravili s Hitlerjem in mu naprtili krivdo, da je sprožil 2. svetovno vojno. Nekateri pa hočejo omiliti nemško krivdo s tem, da zvrnejo del krivde na Stalina in tudi na Francoze ter Angleže.
Ob odprtju 46. festivala filmske umetnosti so predstavili tudi razstavo posvečeno Cocteauju
Brookova Mahabharata uvod v Benetke
MOSTRA INTERHAZIONALE
D'ARTE CINEMATOGRAFICA
BENETKE — V nedeljo je bila v Benetkah sicer zgodovinska regata, filmski navdušenci, ki se bolj malo zanimajo za spretnost čolnarjev in srečelov beneške loterije, pa so se malo pred oldnevom zbrali v Paviljonu Italia, jer so direktorji vseh sektorjev Bienala (svojo prisotnost je odpovedal le gledališčnik Carmelo Bene) slovesno odprli razstavo posvečeno Jeanu Cocteauju.
Francoskemu mojstru, ki se je pred sto leti rodil v Maisons-Laffitteu, je posvečena tudi monografija letošnjega filmskega festivala. Izbira je zelo posrečena, saj je prav letos upravni svet Bienala sprejel odlok, s katerim so fes-
tival preimenovali v Mostra Internazi-onale D'Arte Cinematografica. Na Lidu naj bi se torej ponovno vrnila filmska umetnost, ki je zadnja leta samevala v posebnih in netekmovalnih programih.
Velika umetnost je bila na sporedu že v nedeljo zvečer, ko so v veliki dvorani filmske palače na Lidu predstavili film Petra Brooka Mahabharata. Znani londonski režiser je že večkrat postavil na filmsko platno drame, ki jih je najprej priredil za gledališče. Tudi tokrat se je lotil izredno težavne naloge, saj je Mahabharata indijska pesnitev, v kateri je zapisana vsa veličina staroindijske filozofije in religije. Pripovedovanje boja med dvema rodbinama, ki si želita prilastiti oblast, je dejansko le najmanjši del tega impozantnega junaškega epa, ki je najobsežnejše delo v svetovni književnosti, zato pa je že gledališka postavitev takega dela pravi podvig, kaj šele film.
V Benetkah sta na ogledu kar dve filmski verziji Mahabharate, saj je Peter Brook pripravil 7-urno varianto in tri ure krajšo varianto. Obe sta filmski, vendar nista očitno namenjeni istemu občinstvu. Daljšo verzijo bomo lahko prej ali slej gledali na televiziji, krajšo (ki pa je vsekakor še vedno nadpovprečno dolga) pa bodo namenili kinodvoranam.
Prav zaradi izjemnega pomena Broo-kovega filma, so Mahabharato vključili v predpremierni program. Pravo odprtje festivala je bilo s pričetkom tekmovalnega programa in projekcijo prvih
dveh »avtorskih« del. Za Benetke XLVI sta morala prva pred publiko slovaški režiser Juraj Jakubisko s filmom Sedim na konari a je mi dobro (Sedim na veji in mi je lepo) ter Italijanka Lina VVertmiillerjeva s koprodukcijo In una notte di chiaro di luna.
Sporočili so tudi dokončno sestavo letošnje mednarodne žirije, ki jo bodo sestavljali direktor fotografije Nestor
Almendros, režiser Pupi A vati, igralec Klaus Maria Brandauer, odgovorna za Directorate Of Indian Film Festivals Urmila Gupta, pisateljica Daniele Hey-mann, glasbenica Eleni Karaindru, režiser John Landis, igralka Mariangela Melato, filmski kritik in zgodovinar David Robinson, režiser Andrej Mirnov in režiser Xio Jin.
EVA FORNAZARIČ
Posnetek iz Brookovega filma Mahabharata
Nagrada
igralki
Veroniki
Drolc
Slovenska igralka Veronika Drolc in igralec Miki Manojlovič sta dobitnika letošnje nagrade Gordane Kosanovič, pred leti umrle igralke, ki se je v Theater an der Ruhr v Miilheimu bliskovito uveljavila v zahodnonemškem gledališču. Drolčevo je zahodno-nemško občinstvo videlo, ko je ljubljansko Mladinsko gledališče lani izredno uspešno nastopilo v Miilheimu s predstavo Aliče v čudežni deželi.
Nagrado Gordane Kosanovič podeljujejo vsako leto izmenično zahodnonemškim in jugoslovanskim igralcem. Letošnjo nagrado bodo podelili 24. septembra na Bitefu, kjer bo z več predstavami sodeloval tudi Theater an der Ruhr, ki sodi med najboljše za-hodnonemške qledališke ansamble.
Gledališče, ki ga vodi Roberto Ciulli, bo iz Sarajeva odpotovalo v Ljubljano, kjer bo imelo deset dni vaje za svojo novo premiero, ki bo 11. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gre za delo Heinricha von Kleista Kathchen von Heilbronn v režiji Roberta Ciullija in dramaturgiji Helmuta Schafferja, pri čemer gre menda za prvo zahodnonemško premiero, ki bo postavljena v tujini.
Prepričljiva koncertna izvedba Mozartove opere Cosi fan tutte
Prijetno počitnikovanje mladih na Koroškem
Ustvarjalna likovna kolonija na Koroškem
Za zaključek glasbenega cikla Koncerti na gradu v okviru projekta Mo-zart-De Ponte (glasba in teater), ki se je ves junij, julij in avgust (vsega 12 večerov) odvijal v gradovih, graščinah, raznih palačah in zgodovinskih cerkvah v naši deželi v organizaciji posebnega odbora in s sodelovanjem raznih ustanov, je bila v četrtek v tržaškem gledališču Politeama Rossetti (prvotno je bila mišljena na dvorišču Gradu sv. Justa) na vrsti koncertna izvedba Mozartove komične opere Cosi fan tutte, v slovenskem prevodu Takšne so ženske. Nastopili so orkester Camerata musicale di Fiesole, zbor Glasbene šole iz Fiesole in mladi talentirani vokalni solisti, izbrani na seminarju mozartovske glasbe, ki ga je leta 1988 priredila prav Glasbena šola iz Fiesole. Glasbeno vodstvo izvedbe je bilo v rokah dirigenta Claudia Das-derija, režija pa v rokah Roberta Guic-ciardinija.
Takoj je treba povedati, da je izvedba predstavljala imeniten glasbeni dogodek, ki je prevzel in navdušil številno občinstvo. Koncertna izvedba brez scenskega in kostumskega dekora, je namreč prav po zaslugi vseh izvajalcev od orkestra do zbora in zlasti mladih toda odlično pripravljenih solistov, uveljavila vso žlahtnost Mozartove muzike, lahkotno buffoneskne, igrive s kančkom ironije po eni ter pristno čustveno izlivajoče se po drugi strani, s katero je salzburški mojster opremil samo po sebi skromno buffo vsebino libretista De Ponteja z nekaj dobrohotno karajočih lastnosti nestanovitnega
Wolfgang Amadeus Mozart
ženskega srca s filozofskim spoznanjem, da jim ni mogoče zameriti, ker so pač vse enake. Mladi orkester je že v uvodnih taktih uverture pokazal več kot solidno pripravljenost. Muziciral je z ustrezno lahkotnostjo in znatno natančnostjo, ki je le v drugem dejanju tu in tam nekoliko zanihala, a nikoli do takšne mere, da bi bila motena stilna enovitost in skladnost izvedbe, v kateri so vsekakor izstopali res odlični vokalni solisti svežih in dobro izšolanih glasov, med katerimi v prvi vrsti sopranistka Anita Brown v vlogi Fior-
dalise, pevka izrazito mozartovske barvitosti in vokalne plemenitosti. Seveda pa tudi drugi niso zaostajali, zlasti ne basist Enzo Di Matteo v vlogi Dona Alfonsa, pevec ne obsežnega toda lepo kultiviranega glasu, pa mezzosopranistka Marina Fratarcangeli kot Dorabella, sopranistka Maura Ma-urizio kot navihana sobarica Despina in oba moška partnerja Fiordalise in Dorabelle, tenorist Enrico Facini kot Ferrando in baritonist Paolo Rumiz kot Guglielmo. Bil je res užitek poslušati njihovo petje tako v solih kot v duetih, triih, kvartetih in kvintetih bodisi ob podpori celotnega orkestra ali tudi samo ob klavicembalski spremljavi njihovih pojočih recitativov. V vseskozi lahkotni pevski melodiki so tako prišli do polne veljave na primer kvintet v prvem dejanju, sproščeno sladek tercet »Soave sia il vento« in »andante cantabile«, ki mu sledi, ali pa na primer duet »II core vi dono« v drugem dejanju pa seveda tudi oba finala prvega in drugega dejanja, igriv, razgiban in pester prvega ter mo-zartovsko nežen drugega. Tudi zbor, ki se oglasi sicer le trikrat ali štirikrat, je lahko pokazal svoje odlike, čeprav se morda zaradi maloštevilnosti in zlasti položaja za orkestrom globoko v globini odra, ni bilo prav dobro slišati.
Dolgotrajni aplavzi orkestru, solistom in dirigentu so bili res zasluženi, saj ni tako pogosto dano poslušati tako kvalitetnega petja in muziciranja in povrhu še tako mladih izvajal-
Kot bi trenil, mine čas, ko ga intenzivno doživljaš ob ustvarjanju in prijetni družbi. Sklenila se je tako tudi devetnajsta koroška likovna kolonija mladih v Vuzenici. Tudi letos so poleg koroških in porabskih Slovencev sodelovali še tržaški srednješolci. Navdušenim lanskim obiskovalcem sta se pridružila še dva nova tržaška gosta.
Čeprav je kolonija že tradicija in se nanjo predvsem neutrudljivi organizatorji pripravljajo skozi celo leto, jim vendar uspe vsakič program prenoviti in popestriti.
Udeležence so strokovnjaki seznanili z načini keramične dekoracije. Oblikovalec keramične industrije Liboja, Bruno Pižmoht, je posebej poudaril značilnosti podglazurne dekoracije, ki se približuje tehniki akvarela. Strokovnjakinji iz tovarne keramik Gorenja, Nives Podlunšek in Mija Osljak, sta vodili otroke ob krašenju ploščic z nadglazurnimi pigmenti.
Najbolj pričakovana novost letošnje kolonije je bilo barvanje na tekstil. Likovna pedagoginja in izkušena ustvarjalka iz Celja Spela Režabek je vodila
otroke pri barvanju na platno ter jih seznanila tako s posebnostmi novih barv za tekstil, ki jih je prispevala tovarna Aero iz Celja. Med sopokrovite-lji kolonije je tudi papirnica Radeče, papir so izkoristili za slikanje na odprtem, trenutek, ki so se ga otroci posebej veselili, saj je tamkajšnja pokrajina s svojimi košatimi gozdovi in živo
Od danes do nedelje letošnja četrta Vilenica
Srečanje književnikov iz srednje Evrope
Nad sto književnikov iz srednje Evrope se bo danes, 7. septembra, zbralo v Lipici na letošnji četrti Vilenici. Na srečanju pesnikov, pisateljev, esejistov in literarnih kritikov bodo podelili mednarodno literarno nagrado, ki nosi ime po kraški jami v bližini Lipice.
Letošnje tridnevno srečanje se bo začelo z disputom na temo Srednja Evropa — metafora in njen prevod. Uvodni esej z naslovom S Sredine bo prispeval Gyorgy Konrad. Istega dne bodo izvolili mednarodno žirijo kritikov in publicistov za priznanje Kristal Vilenice 89 za najboljši literarni prispevek, objavljen v publikaciji Vilenica 89.
Jutri, 8. septembra, bodo v Lokvi predstavili letošnjega nagrajenca Vilenice, tega dne pa sta na sporedu še obisk na Devinskem gradu in sprejem na Repentabru.
V soboto, 9. septembra, bodo v Štanjelu predstavili slovenski prevod knjige lanskoletnega nagrajenca Vilenice Petra Esterhazyja Pomožni glagoli srca, letošnje mednarodno srečanje književnikov pa se bo zaključilo v jami Vilenici s podelitvijo nagrade Vilenica 89.
Na sliki dosedanji dobitniki nagrade Vilenica: (z leve) Peter Esterhazy, Peter Handke in Fulvio Tomizza.
zelenimi travniki očarljivo prikupna. Za otroke je bila to spet priložnost, da preko opazovanja občutijo sporočilo okolja, ter ga na pristen način izrazijo preko barv in kompozicijskega urejanja motiva na podlago.
Za likovne pedagoge, ki so to delo spremljali, otroke spodbujali ter nenehno opozarjali na številne likovno izrazne možnosti, kot je bil npr. Emil Kosič iz Vuzenice in seveda vsi ostali, je predstavljala končna razstava izdelkov tudi trenutek analize, primerjave, obenem globokega veselja. Izstopala je raznolikost izdelkov, prevevala jih je ljubezen do narave, ki je zaživela v barvnih kontrastih.
Na naše mestne otroke iz Trsta je to idilično vzdušje še posebej privlačno vplivalo. Na mah so pozabili na televizijske ekrane in mestni ropot ter se tako veselili novih spoznanj, da je bilo mogoče odpotovati le s prošnjo ponovnega srečanja.
Družina domačinov, ki so imele v gosteh slovenske manjšince, so jih vzljubile kot svoje, številni pa so v preteklih letih ohranili vez še med letom: si dopisovali in tudi obiskali.
Likovna kolonija je važna tudi zato, ker ob tkanju novih prijateljskih vezi otroke kulturno vzgaja preko poučnih izletov: poleg likovnih dejavnosti poskrbi še za glasbene in literarne kotičke. Kaj je važnejšega za doraščajočega otroka kot možnost vsestranskega ustvarjalnega izraza preko besede, zvoka, oblike in barve? Ob razstavi so otroci zapeli nekaj pesmi in prisotnim v spomin podelili svež natis glasila: Mladost pod Pohorjem, za katerega so udeleženci kolonije sami prispevali spise in ilustracije.
Organizacijsko so kolonijo omogočili: Osnovna šola v Vuzenici, Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, Zveza kulturnih organizacij Slovenije in občine Radlje ob Dravi. Pokroviteljstvo nad kolonijo je prevzela delovna organizacija Gorenje-Muta, številni sopok-rovitelji so prav tako materialno omogočili potek kolonije: Aero Celje, Keramična industrija Liboje, Etol Celje' Slovenijales Maribor, Tovarna mero Slovenj Gradec, Gorenje-keramikS' Papirnica Radeče, Kroj Vuzenica, Armature Muta in gostitelji.	.
Vztrajno delo na vuzeniški osnovn šoli potrjujejo rezultati: šola je poln3 priznanj, plaket; skrbno razstavljeni h kovni izdelki presenečajo za visok ^ ustvarjalne in tehnične dosežke, us peh krepi ustvarjalne duše mladi ' prav tako spodbudno deluje na vse, se zavedajo, da na tak način pripom rejo h gradnji boljše prihodnosti.
Lepo bi bilo, če bi tudi nam usP®q. nekaj podobnega ustvariti in °m°T,. čiti tako tudi otrokom iz drugih s venskih manjšin v tujini, da spoznaj naše kulturno in ustvarjalno delo, ra bi verjetno na naj lepši način počas naslednje dvajseto srečanje hkov ustvarjalcev na koroški koloniji devetdeset. Ravnatelj šole tov. L Gobec je ob zaključnem slovesu P daril, da so kolonijo kljub materia » ^ težavam le speljali prav zato, ker a to želeli. Mi smo jim za vse iz hvaležni.
JASNA MER*tf
Včeraj prva tiskovna konferenca tržaških teatrov
Gledališče La Contrada predstavilo sezono
»Začetek vsake gledališče sezone je nekaj novega, kot rojstvo otroka, za katerega se upa, da bo lepo ras-tel.« Tako je začel včerajšnjo tiskovno konferenco ob predstavitvi novega repertoarja (1989—1990) gledališča La Contrada njen predsednik in igralec Orazio Bobbio. Bobbio je pred precejšnjim številom ljubiteljev gledališča in predstavniki oblasti s ponosom poudaril sedemletno rast gledaliških sezon La Contrade v dvorani Cris-tallo, pri tem pa bil zelo kritičen do zadržanja deželnih in krajevnih oblasti. Dežela, Pokrajina, Občina le minimalno podpirajo gledališče, mestnim teatrom dajejo premalo sredstev, kar velja predvsem za Verdi in Slovensko stalno gledališče, v primeru La Contrade pa skorajda nikakršnih. Lani je Dežela dodelila 23, Občina pa 5 milijonov lir podpore, kar kaže na neverjeten odnos do kulture, ki je v pravem nasprotju z ministrstvom za prireditve, ki je lani odelilo 720 milijonov. Skratka, tudi gledališče La Contrada je v velikih težavah, kljub temu pa število gledalcev in abonentov raste (lani si je dejavnost v Cristallu ogledalo skoraj 70 tisoč ljudi). Bobbio je seveda izrazil željo, da bi jih bilo letos še več.
Odgovoren za tiskovni urad gledališča Mario Mira-sola je nato orisal letošnji repertoar. Najbrž ni odveč poudariti, da je La Contrada prvo mestno gledališče, ki je razgrnilo načrte za novo sezono, jutri bo to storil še Teatro stabile. No, Mirasola je povedal, da bo tudi letos v abonmaju devet predstav. Kot je običaj zadnjih let, se bo sezona La Contrade začela z noviteto domačih tržaških avtorjev Carpinterija in Faragune Co' ierimo pu-tei... (Ko smo bili otroci), ki jo bo tržaško gledališče
uprizorilo 7. oktobra v režiji Francesca Macedonia. Od 18. novembra bo v Cristallu gostovalo stalno gledališče iz Bočna z delom Sira Ferroneja Le smanie per la rivo-luzione (Skomine po revoluciji), od 9. decembra pa bo La Contrada uprizarjala Ljubezenske zgodbe A. P. Čehova (v režiji Francesca Macedonia). Četrta premiera bo 20. januarja, ko bo skupina Della Rancia iz Tolentina uprizorila glasbeno komedijo La piccola bottega degli orrori (Mala prodajalna grozot) FIowarda Ashmana in Alana Menkena, 24. februarja pa bo premiera Feydeau-jeve komedije Ma non andare in giro tutta nuda (Ne hodi naokrog vsa gola) v izvedbi skupine Della Rocca iz Turina. Znani igralec Mario Carotenuto bo protagonist v Goldonijevi komediji II burbero benefico (Grub-jane) v postavitvi La Corte del Catapano iz Barija, 31. marca bo rimska skupina Sagitarius uprizorila Gin Game Donalda Coburna, 21. aprila bo na sporedu II pensiero (Misel) Leonida Andrejeva, sezona pa se bo zaključila s postavitvijo Scarpettove komedije Miseria e nobilta (Revščina in plemstvo), ki jo bo na oder postavila neapeljska skupina Diana.
Gledališče La Contrada bo predstavilo še tri dela izven abonmaja, in sicer Terronovo La vedova nera (Črna vdova) in Velittijevo Grisaglia blu (Modra žalna obleka) ter Due storie romane (Dve rimski zgodbi) Et-tora Petrolinija in Romea de Baggisa. Na tem mestu pa gre vsekakor opozoriti še na predstave za mlade, ki jim gledališče La Čontrada iz leta v leto posveča posebno skrb. (mč)
Repertoar Opere SNG
Tudi ljubljanska Opera in balet SNG je predstavila letošnjo novo umetniško sezono, ki se bo začela s komajda znano opero Ukročena trmoglavka nemškega romantičnega skladatelja Hermana Goetza (1840—1876). Premiera te komične opere, ki jo pripravljata režiser Aleš Jan in dirigent Igor Švara bo 21. septembra.
Druga operna premiera bo na velikem odru Cankarjevega doma, kjer bodo pod umetniškim vodstvom dirigenta Lovrenca Arniča uprizorili Verdijevega Othella. Tretja operna premiera bodo Črne maske Marija Kogoja pod dirigentskim vodstvom Antona Nanuta ter v režiji Ljubiše Rističa. Četrta operna premiera je priljubljeni Rossinijev Seviljski brivec pod umetniškim vodstvom dirigenta Igorja Švare ter v režiji opernega debitanta Vita Tauferja. Na koncu sezone pa pripravlja Opera SNG še premiero Orffove Čarmine burane.
Baletni ansambel bo imel dve celovečerni premieri, in sicer slavno Gi-selle Adolpha Charlesa Adama in Ro-salinde Johanna Straussa.
Oba ansambla SNG, operni in baletni, napovedujeta v novi sezoni še ves standardni repertoar iz zadnjih let.
Umrl je Maigretov »oče« - pisatelj Georges Simenon
V ponedeljek zjutraj je v šestino-semdesetem letu starosti v Lausanni umrl »oče« nadvse znanega policijskega inšpektorja Maigreta — pisatelj Georges Simenon. Po rodu iz Belgije, je že kmalu izbral za domovino Švico, kjer je pisal v francoskem jeziku in je najbolj bran francoski pisatelj dvajsetega stoletja: njegovih več kot 400 romanov je prevedenih v 70 jezikov in natisnjenih v nakladi pol milijarde.
Rodil se je v Liegeu 13. februarja 1903, v mladosti je delal nekaj časa kot novinar, potem pa potoval in bival v Parizu, Kanadi, Mehiki, ZDA, na nekem otoku in se končno ustavil v Švici. Tudi njegovi romani so am-bientirani v raznih krajih, vendar pa je Pariz, preko Maigreta, resnični center njegove literarne dejavnosti. Pariz, ki ga je Simenon slikal v obrisih vsakdana, opisoval bistrote, ka-yarne, Seno... In z njim policijskega inšpektorja, katerega pipa je v svetu znana prav toliko kot Charlotov klobuk. Z Maigretom je dosegel slavo, vendar mu je literarna kritika šele zadnja leta priznala »status« vses-
transkega besednega umetnika, potem ko je v sedemdesetih letih objavil nekaj zbirk intimističnih novel.
Svoje romane je Simenon pisal v rekordno kratkem času. Rabil je največ deset, dvanajst dni, ko se je izoliral od sveta in se zatekel v popolnoma brezzvočen prostor, kjer je ustvarjal. Simenon je bil »tezni« romanopisec, pisatelj idej. V nasprotju s Sartrom, Ecom in drugimi ni ustvaril neke svoje teorije romana, ampak je bil predvsem praktik. Najbrž so držali prav zaradi tega literarni kritiki do njega distanco. Kot Graham Greene je Simenon predvsem pripovednik, pisatelj, ki pripoveduje zgodbo. Njegov stil je povsem gol, brez barv, brez vsakršne retorike, tako da nekateri govorijo celo o »belem stilu«. Ena izmed njegovih nenadkriljivih značilnosti pa je brez dvoma raziskava in to ne samo v romanih z Maigretom.
Upepeljili so ga včeraj zjutraj brez vsakršnih obredov in ceremonij, ob prisotnosti le nekaj intimnih prijateljev.
Od sobote
Glasbeni sprehodi po Miramaru
V	Miramarskem parku bodo že v soboto zaživeli Glasbeni sprehodi, ki jih letos že petič zapovrstjo prireja tržaško glasbeno združenje Opera Giocosa. Kot običajno je koncertni spored dovolj obsežen in po zasnovi kar privlačen, dokaj kakovostna je tudi izbira posameznih izvajalcev, v glavnem mladih pevcev in glasbenikov, ki se na tem področju že dobro uveljavljajo. Poleg članov orkestra Opere Giocose, gojencev razreda za komorno glasbo konservatorija Tartini (obe skupini vodi prof. Severine Zannerini, sicer predsednik Opere Giocose), pevcev tržaških zborov S. Maria Maggiore in Citta di Trieste bodo tako nastopili še sopranistka Federica Gui-na, kontraltistka Manuela Marus-si, tenorist Roberto Rados in basist Paolo Albertelli. Za letošnje miramarske koncerte so svoje pokroviteljstvo ponudili Dežela F-JK, Občina in Pokrajina Trst, predvsem pa deželno Nadzorniš-tvo za kulturne dobrine.
V	štirih predvidenih koncertih nam letošnji Glasbeni sprehodi po Miramarskem parku ponujajo dva različna sporeda. Prvi od teh je na vrsti v soboto, 9., in nedeljo 10. t. m., posvečen je Mozartu, nasprotju med njegovimi prostozidarskimi in sakralnimi skladbami. V drugem, ki bo v soboto, 16., in nedeljo, 17. t. m., pa se bodo z deli Bacha, Vivaldija in Stravinskega predstavili gojenci razreda za komorno glasbo tržaškega konservatorija Tartini.
Vsi sprehodi se bodo začeli ob
15.30	ob Labodjem jezeru, nadaljevali se bodo ob Miramarskem gradiču, spomeniku Leopolda II. in se nato zaključili približno ob
18.30	v sugestivni scenografiji grajskega portiča. Še posebej učinkovit je prav gotovo ta del sprehoda, ko je Miramarski park prežet z mehkimi barvami sončnega zahoda. V tem naravnem okolju bosta letos na vrsti dve »posebni« glasbeni deli. Gre v prvi vrsti za znamenito Mozartovo Mašo ob kronanju v c-molu, v zadnjih dveh promenadnih koncertih pa bo na sporedu Zgodba o vojaku Igorja Stravinskega, ki bo tokrat izzvenela v spletu glasbe, pripovedi in pantomime, (dam)
Vsako leto zanimivo srečanje v Bellarii
Kljub skromnosti vsebinsko polni filmi
Bellaria, prijazno obmorsko mestece v Romagni, kjer se komaj začenja nepretrgana črta počitniških infrastruktur, hotelov in prebivališč, ki se potem nadaljuje tja do Riminija in Cattolice, je že sedmo leto sedež skromnega, vendar pomenljivega filmskega srečanja — Anteprima per il cinema indi-Pendente italiano (približen prevod: Predpremiera za neodvisni italijanski trim). Kaj pa je sploh neodvisni film? Kako neodvisni, ko pa je prav zaradi samoumevne revščine med najbolj odvisnimi?
Po tolmačenju Anteprime se neodvisni film pojmuje kot izdelek, ki ga ne ustvarijo velika italijanska podjetij ki delujejo v okrilju rimske Cine-nitta, niti velike televizijske mreže, K°t so to tri državne (čeprav se kdaj solidarnostno tudi lahko "podpišejo" ^°t botre projektov), niti Reteitalia, .crlusconijev oddelek za film. Defini-Cli° neodvisni film" smo tako skrčili P® tiste avtorje, ki si na lastno tvega-Je in veselje segajo v žep, ali na tiste, j;1 Jih treplja po rami roka raznih podpornikov in sponsorjev, nazadnje pa .. na one, svete potrpežljivce, ki se ltn posreči, da se okoristijo iz držav-ka?9 $Kla(ia po členu št. 28, na podlagi terega država posodi odobrenim sr °ieKt°m tretjino (ali manj) potrebnih »p štev, pogosto pa se ta denar tudi fjj vrača nazaj. Neodvisni italijanski ra?.ie torej skupni imenovalec za naj-ste llTneiše avtorje, mlade in starejše, Prof 6 in ustvarjalne, amaterje in it ,.esi°nalce, ki kot taki ne spadajo v lt0tllanski filmski establishment in se prprfamost°jni film-makerji pojavljajo liianV,Sern v "obrobnih" pokrajinah ita-J^kega škornja.
letiilecanie v Bellarii pa se je rodilo v nern' K° je bila italijanska uradna ki-°bnov°®rafha brez vsake generacijske men n6 in se je uveljavilo kot skro-to atalizator živih energij, kot mes-Poznavanja, preverjanja in tudi
vrednotenja prebijajočih se avtorskih profilov, skratka kot izložba filmskega dogajanja, ki ga po prvorazrednih festivalih predstavljajo praviloma samo osamljene ustvarjalske čeri.
Letošnji program je bil kot vsako leto precej pisan. Ob retrospektivi filmske delavnice Ipotesi Cinema (filmske hipoteze) v Bassanu, smo lahko od 25. do 29. avgusta gledali najrazličnejše vizualne pozkuse bodisi v filmski (16 in 35 mm) kot video (amaterski in profesionalni) tehniki: Anteprima ju ustvarjalsko ne ločuje. Resnici na ljubo, kljub nekaterim vidnim izjemam, predvajanja niso odkrila kakih izjemnih dosežkov. Kakorkoli, v jutranjih urah so bili na sporedu posnetki v prosti izložbi (nekakšna B-liga), popoldne pa so prikazovali dela v konkurenci za zlatega in srebrnega galeba ter sekcijo Potovanje v Italijo, ki so jo sestavljala dela dokumentarnega značaja. V večernih urah so bila na sporedu tudi dela sekcije Časa Rossa (rdeča hiša je Panzinijev dom v Bellarii), izbor najboljših neodvisnih filmov pretekle sezone, ki ga je sestavil referendum med italijansko filmsko kritiko. Priznanje Časa Rossa je prejel film Stesso sangue (Ista kri) režiserjev Egi-dia Eronica in Sandra Cecche, najbolj dograjen in enoten pa je bil vsekakor Maicol Maria Brente, sprejet tudi na festival v Montrealu.
V konkurzu Anteprima je zlatega galeba, priznanje za daljši izdelek, dobil video film Contraccolpo (Odboj) Giuseppa Ferlita, ki v spočetka spretnem scenariju neprisiljeno uvede vprašanje ostarelih in skupnega življenja z njimi. Njegov tekmec, 35-mili-metrski celovečerec Odore di pioggia (Vonj po dežju) Nica Cirasole pa kljub epizodni učinkoviti pojavi Renza Ar-boreja v vlogi western-brivca, ni dosegel tekočega (ilma Maurizia Zaccare In coda alla coda (Na koncu vrste), za
katerega je igralec Mario Haber prejel posebno priznanje. Poleg omenjenih je tu še L'imperatore di Roma (Rimski cesar), v katerem Nico D'Ales-sandro zgnete lik shizoidnega narkomana in ki v tonu in postopkih spominja na neorealizem in Pasolinija.
Ob takih daljših podvigih so v Bellarii predstavili še kopico drugih krajših prispevkov, od katerih jih je bilo nekaj na socialno temo, kot je vprašanje mamilaštva, mafije ali razmere črnskih sezoncev v Villi Literno, vendar se je pri nastavkih, izhodiščih in preslikovanjih domala tudi vse zaključilo. Najlepši trenutki zgledajo zato tisti, ko se je občinstvo (v glavnem avtorji sami, njih kolegi, gostje in publicisti) srečevalo z neodvisniki v lepem drevoredu sredi Bellarie, ob mizicah Cafeja Madrid, polemiziralo, vpraševalo in na vprašanja samo odgovarjalo, vse to ob pozorni prisotnosti moderatorja, kritika Moranda Morandija. Tu je tudi prišla do izraza prava duša neodvisnih "producentov samih sebe", ki jih navzlic omejenim možnostim žene navdušenje, vztrajna ljubezen do filma in tudi miloščina velikih filmskih projektov, od katerih ostajajoče mrvice traku večkrat zadostujejo tem navdušencem za lepo število posnetkov ali kar za celoten dolgometražnik.
ALEŠ DOKTORIČ
Ul
uradno priznan jezikovni licej
sedež državnih izpitov
tehnični zavod za računovodje
uradno priznanih vseh pet let
srednja šola za nadoknadenje izgubljenih let
geometri - knjigovodje - učiteljišče liceji - vrtnarice - srednja šola
informatika poklicni tečaji
tajništvo podjetja programerji IBM - strojepisje stenografija - jeziki knjigovodstvo - aranžerstvo finančni svetovalci
n
VPISOVANJE
v dnevne in večerne tečaje:
NOV SEDEŽ
TRST - UL. LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL. 040/307440 - 307416
ZALJUBLJENI V NEMŠČINO
Z GOETHEJEM V SRCU SPOZNAŠ NEMŠKI JEZIK
TEČAJI TUDI ZA OTROKE TRST — Ul. del Coroneo 15 — Tel. (040) 732057
Vpis v tečaje od 18. do 29. sept. od 16.00 do 19.30 (razen ob sobotah)
Sedeži v Italiji: Firence, Genova, Milan,
Neapelj, Palermo, Rim, Turin, Trst
GOETHE-
INSTITUT
žipot. Pravzaprav ima ta naša ohcet že od svojega nastanka še eno veliko odliko: vse se dogaja na več krajih, v več vaseh in hkrati tudi v različnih prostorih. Zija le ena praznina: medtem ko ženin, nevesta in svatje sedejo k zasluženemu kosilu, navadni smrtniki nimajo kaj početi. Od trenutka, ko se neha rajanje v Kraški hiši, in do začetka plesa se prav nič ne dogaja. Nekateri za krajši čas stopijo v osmico in nekaj dajo pod zob, potem pa se dolgočasijo do pete ure. V tem času nam postane soparica neznosna, vino kislo, otroci sitni, možje nadležni in žene zoprne. Nekateri obiskovalci so se letos zatekli v senco pred gostilno na trgu, a tu so trčili ob trdosrčnost gostilničarja, ki je bil prezaposlen s kosili. Morda bi kazalo najprej nuditi nekaj otrokom in v tem smislu bi morda pri-
skočila na pomoč kaka skupina animatork, ki so že rešile'iz zadrege marsikaterega organizatorja. Verjetno pa bi se našla kaka nedolžna zabava tudi za odrasle, ki ne želijo domov.
Še za trenutek se moram vrniti k osrednji prireditvi. Ugotovila sem namreč, da je bilo v Kraški hiši precej manj noš (in tudi harmonikarjev) kot ob žvacetu. So nekateri zavili prej v osmico ali se izgubili po poti? Pripombo si sicer zasluži tudi sprevod noš, ki je bil prej podoben razposajeni otroški druščini kot ohcetarskemu sprevodu.
Vse natresene pripombe nikakor ne želijo zmanjševati ugleda Kraške ohceti, ki predstavlja za domačine in organizatorje že dovolj naporno breme. Jasno pa je, da se od ohceti do ohceti marsikaj spremeni, kot je tudi jasno, da smo ljudje vedno bolj zahtevni in izbirčni. Glede na odziv in sprejem, ki so ga bile deležne letošnje novosti, pa se očitno splača vlagati v to prireditev še nadaljnji trud.
pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu
Svatje, povabljeni in nepovabljeni, so se razšli, tako,- zdaj je čas za malo bolj razsoden premislek.
Oglašam se spet, verjetno zadnjič v tej razpravi, ne kot poznavalec narodnih noš, ampak kot človek, ki mu ni vseeno, kako se neki stvari reče.
Prof. Janez Bogataj je bil v predavanju v Repnu zelo izčrpen in skoraj prepričljiv; pravi, da se je ta polemika rodila iz nepoznavanja pomena tega izraza, ljudsko-narodno, nekaj pa mu je ušlo: zamejska stvarnost.
Narod je, tudi po besedah prof. Bogataja, nekaj višjega, bolj zavestnega kot ljudstvo: to se pravi, da zavestno hodimo rakovo pot. Kdo pravi, da je »ljudsko« bolj staro kot »narodno«? Naša zavednost, da smo narod, sega daleč nazaj, veliko dlje kot do polovice prejšnjega stoletja.
Vsemu temu bi rad nekaj dodal.
Če rečemo ljudski ali pa narodni v Sloveniji, v matični domovini, kjer Slovenci živijo strnjeno in enotno,
ima mogoče drugačen prizvok kot tu pri nas v zamejstvu ali zdomstvu, čeprav tudi v Sloveniji ne pomeni eno in isto. (Prof. Rebula je ta pojem zelo čisto in jasno razložil v nekem predavanju zadnja leta v »Dragi«),
Rekli smo že, da v našem zamejskem primeru ljudstvo pomeni vsi, pomeni vse, ki tukaj živimo: Slovence, Italijane in še druge, ne glede na jezik, ki ga govorimo.
Znano je, da v Trstu živeči Italijani nimajo svoje narodne noše. Znano je tudi, da narodne noše so se rodile na podeželju in to povsod, ne samo pri nas: tam pač, kjer živi pristna duša nekega naroda. Tržaško podeželje pa je bilo in je še slovensko, to pomeni, da je narodna noša le slovenska.
S tem, da rečemo ljudska noša, pa našim someščanom drugačnega jezika nekaj podarimo. Podarimo jim nekaj, za kar pravzaprav nas niso nikoli vprašali. Mi bomo zdaj pisali in govo-
rili o »ljudski noši«. Prav, vedeti pa moramo, da tudi pri Italijanih berejo in razumejo slovensko in seveda si bodo rekli: če je noša »ljudska«, to se pravi od vseh, potem je tudi naša, kar seveda ni res: za to darilo se bodo morali zahvaliti samo naši radodarnosti. Tukaj pa smo že pri razprodaji narodnega bogastva. Te pravice pa nima nihče. Naj še kdo reče, tukaj, na tem mestu, da ni govora o kakšnem manjvrednostnem občutku!
Kot sem rekel že na začetku, ena in ista beseda, izrečena v drugačnem prostoru, ima lahko drugačen pomen.
To bi morali naši jezikoslovci, torej tisti, ki oblikujejo in radi spreminjajo naš jezik, vedeti. Upoštevati bi morali tisti takozvani, a nikoli preveč upoštevani »Slovenski kulturni prostor«.
P.S. — Letošnja novoporočenca na »Kraški ohceti«, nista bila počaščena s primernim napisom na slavoloku ob vhodu v vas. Nekateri radovedneži bi radi vedeli, zakaj?
ALEKSANDER FURLAN
No, pa postavimo še zadnjo piko na i. Res smo že po naravi radodarni, vendar tu ni vprašanje razprodajanja, ker si Italijani prilaščajo našo nošo že dolgo časa, dovolj je, da pogledamo v nekaj knjig, kot so Costumi e mestieri a Trieste ali Trieste romantica.
Glede besed bo v kratkem nujen ukrep: če besede spreminjajo pomen, ko prestopijo mejo, bomo morali jezikoslovce očitno preimenovati v carinike! Brez šale, mislim, da besede prav tako kot ljudsko izročilo (stalno govorimo o folklori in kar zdi se mi, da včasih pozabimo na pomen te besede -nauk o ljudskem izročilu) ne spoštujejo mej. O napisu na slavoloku pa tako: napis se je pojavil šele pred nekaj leti na pobudo nekega domačina, čeprav ga na prelomu stoletja ni bilo in tudi na prvih ohcetih ne. Kot se je pojavil, tako je tudi izginil...
Odlike in šibkosti prireditve, ki navdušuje mlado in staro
Petelin (tisti, ki ob prevozu bale ni poklonil občinstvu svoje petelinje pozornosti in je mirno spal v dečkovi košarici) je od zadnje ohceti že nekajkrat zapel, da je tudi najbolj vztrajne ohce-tarje minil glavobol in si lahko dovolimo trezneje spregovoriti o dobrih in slabih plateh te prireditve, ki se je v zadnjih letih uspešno zakoreninila v življenje na Tržaškem.
Res prijetna in priljubljena je ta prireditev, ki seveda ni brez šibkih točk. Med prvimi se ponuja problem prevozov, ki seveda ni omejen na Ohcet, saj so vasi v Repentabrski občini vedno težko dosegljive brez osebnega vozila. Škedenjc, denimo, da o Brežanih ali Miljčanih niti ne govorimo, se mora poslužiti najmanj treh avtobusnih linij. Sicer tudi človeku z avtomobilom ni posuto z rožicami. Do Repna res pride brez večjih težav, nato pa se začne mučno iskanje parkirišča, ob odhodu s prireditve pa zna zabresti v tako gnečo, da mu tudi poznavanje vaških klancev prav nič ne pomaga. Trud domačih redarjev in karabinjerjev je povsem neučinkovit. Vem, da problem ni enostaven, vendar bi si Občina in prevozno podjetje pridobila kar mnogo simpatij, če bi se pri prihodnji Ohceti pojavila kaka udobnejša avtobusna linija vsaj iz mesta, ob vasi pa kako večje parkirišče.
Prijetna novost letošnje ohceti je bil listič z oznakami osmič, gostiln in kioskov, na lističu pa so posebno poslastico predstavljala domača imena. Pobudo so cenili navdušeni pivci, še bolj pa njihove soproge, ko so jim morale iskati po osmicah, saj so imele vsaj ka-
Napisala in uredila: NADJA KRIŠČAK
Fotografije:
DAVORIN KRIŽMANČIČ
Od ohceti do ohceti
0 modnih muhah letošnje ohceti
Kot človek, ki se ukvarja z ljudskim izročilom, sem si pogosto postavila vprašanje, kaj mladega človeka pritegne na Kraško ohcet. Prepričana sem namreč, da ohcet ni samo muzejski prikaz poroke z dopolnilom osmič, skratka prireditev za stare Kraševce, ob kateri se poleg njih še veselijo le pijače in štrukljev željni meščani.
Pri folklorni skupini, denimo, iščejo mlajši in starejši člani tudi zabave, rekreacije in družbe. Poznavalci ljudskega izročila naj bi bili predvsem starejši, prav v zadnjih letih pa opažam, da čutijo potrebo po obnavljanju običajev predvsem mlajši ljudje in se pri tem strogo držijo izročila. Doslednosti botrujeta pogosto kulturna razgledanost ali izobrazba, včasih pa res samo iskanje korenin. Kljub skrbi za izvirnost nam včasih doba, v kateri živimo, vrine ali podtakne kak tujek. Pri »živem« izročilu je pač to naravno, saj se izročilo spreminja in se je tudi spreminjalo kot se spreminja človek, ki je nosilec izročila. Vsako razburjenje naj bi bilo zato odveč.
Kraška ohcet seveda ne spada v »živo« ljudsko izročilo. Prireditvi se res prilega vzdevek »muzejska«, kar seveda ne zmanjšuje njenega pomena: ohcet taka, kot je potekala v naši preteklosti v kraški vasi,'v spremstvu navad in običajev, ki so spremljali ohcet nekdaj, v tedanjih oblekah. Zganjali bi morda odvečen »purizem«, če bi se ustavljali ob repertoarju harmonikarjev ali ob zapetih pesmih, čeprav je že kdaj s strani strokovnjakov padla pripomba, da so v tem izboru prepogosti hiti narodnozabavnih ansamblov.
Morda res ne bi bilo odveč, ko bi tudi glasbi posvetili nekoliko več pozornosti in skrbi. Veselje je na ohceti seveda pristno, ker je poroka resnična, ker noče biti prireditev le prezračevanje muzeja. Tako so si prireditev zamislili pred skoraj dvajsetimi leti in taka naj bi tudi bila v bodoče. Edinstvena po svoji zamisli in prisrčna po izvedbi. Morda tudi prav zato dovolj privlačna za protagoniste, nastopaj o-če-sodelujoče in občinstvo, ki ne pride v Repen samo na osmico ali na ples, temveč si želi podoživljanja tistega občutka, ki mu ga lahko posreduje doživeta ohcet. Očitno je vse to dovolj zanimivo tudi za mlade.
Če se mlad človek obleče v nošo, pomeni, da mu je taka preobleka všeč, pomeni tudi, da ne želi biti le občinstvo, ampak da hoče sodelovati, biti nekakšen protagonist ali vsaj nastopajoči. Če ni član nobene foklorne skupine, mu to pomeni toliko, kot stopiti na oder. Jasno je, da si ga bodo vsi prisotni ogledali, marsikdo ga bo fotografiral, vsaj podzavestno mora vedeti, da predstavlja to nastop pred javnostjo. Ob tem se bo lahko veselil, pel, plesal in pil, ampak »na odru«.
In šele sedaj sem prišla pravzaprav do bistva. K pisanju me je spodbudila letošnja nova moda na Kraški ohceti: dekleta so namreč odkrila nove pričeske s cvetnim okraskom. To niso bili osamljeni primeri iz preteklih let, temveč prava revija sicer skrbnega, a napačno usmerjenega dela. Pred leti se je res pojavljalo več deklet - in tudi starejših žensk - z razpuščenimi lasmi
Rahlo razkuštrana svetlolasa kita, ki jo krasi suho cvetje
Domače noge z običajnimi dokolenkami in cofki na tirolski način
ali modnimi pričeskami, ki so še dišale po frizerju. Takih primerkov je bilo letos malo, zato pa je bilo več tipov pričesk s kitami. Skratka nova moda: kite na vse načine z dodatkom cvetja, svežega ali suhega, papirnatega ali plastičnega s konfetov. V resnici... na-gravžno. Verjamem, da si dekleta prizadevajo, kako bi bila čim lepša, vem tudi, da je peča precej neusmiljena in da vse ne razpolagajo z naglavno ruto, a cvetje je letos res zadobilo vlogo modnega dodatka. Očitno ni vsem jasno, da so tudi pokrivalo, pričeska, nakit, obuvalo deli noše. Noša ni samo obleka, krilo s predpasnikom in trakom, noša je tudi način oblačenja, pri tem pa novosti niso ne zaželene ne primerne. Kot niso primerni čevlji z viskomi in tankimi petami, da o sandalih ne govorimo, najlonke, sodobni prstani, cenena bižuterija ali dragocen zlat nakit, če sta moderna, ročne ure vseh tipov, ki ne spadajo k nobeni noši, niti moški, da si brhki mladeniči ne bi domišljali, kako so brez zadnjega modela swatch ali zlate verižice v dokolenskih hlačah manj privlačni.
Pred štirimi in dvema letoma se je na ohceti že pojavilo kako dekle s cvetjem v laseh. Pri malih deklicah lahko to tudi spregledamo. (Tu se ponuja še druga pripomba, ki bo marsikoga prizadela: razen izjem so vsi otroci oblečeni v noše odraslih, kar je z etnološkega vidika huda napaka, čeprav lahko razumem starše. To napako odtehtajo le majčkeni otroci in dojenčki v srajčkah, ki jih je na srečo vedno več!) Pa se povrnem k cvetju v laseh, ki je tako všeč mladim Kraševkam, da so letos uprizorile pravi defile neprimernih pričesk. Višek je prav gotovo doseglo neznano dekle, ki si je dalo splesti »kitice na afriški način«.
Skrbi me, kakšna moda se bo pojavila na prihodnji ohceti. Upam, da se ne bodo razširile moške dokolenke s cofki. Letos sem na srečo videla samo ene, a bojim se, da bi se taka moda med nogavicami razpasla. Morda bi se morali res zamisliti. Živ muzej je eno, kot je eno defile urejenih in skrbno oblečenih noš, ki spremljajo to našo prireditev etnografskega izvora, druga stvar pa je ceneno ustvarjanje karnevalskega vzdušja v najslabšem smislu.
Nekoliko zlobno so mi letos na ohceti prišepnili, ali ne bi čez dve leti nagradili najgršo nošo ali najneokus-neje oblečeno. Če me letošnji občutek ne vara, bi znala biti tedaj konkurenca res kruta, ker se od ohceti do ohceti veča nemarnost v oblačenju. Precej
Zanimiv, a neduhovit primerek dekleta s pričesko d la Gullit v kraški noši
tehtnejši pa se mi zdi predlog, da bi pred prihodnjo ohcetjo priredili nekaj predavanj-razgovor o noši, seveda manj splošnih od letošnjega večera v Kraški hiši. Nekateri mislijo namreč, da zanikrnosti botruje neznanje. Morda to velja za nekatere, zgled skrbno urejenih noš pa je očitno premalo spodbuden za večino. Mislim, da so tako člani tržaške in zgoniške folklorne skupine kot nekatere domačinke in še drugi, ki se pobliže ukvarjajo z nošo, na razpolago za nasvete, vendar je zelo malo takih, ki za nasvet vprašajo. Številke so sicer zoprne, a na 250 letos prisotnih noš je bila skoraj tretjina vredna kritike. (In ta ocena je še zelo mila!) Zdelo se mi je prav škoda nekaterih čudovitih noš iz Skednja
brez poškrobljenih spodnjih kril ali zanikrno vezano pečo. Pri oblačen] noše, originala ali ponaredka, morarn paziti tudi na usklajevanje posarnez nih delov, čeprav moram priznati, me napake v tem smislu skoraj ne ra burjajo. Precej bolj me vznemirijo n primerne pričeske, kičast nakit, dobni dodatki, pobarvani nohti splošna nemarnost pri oblačenju. ^ smo previdni in pazljivi pri vsaŠ°$e nevnem oblačenju, zakaj ne bi blI1oCp pri oblačenju noše, ko se vendar pravljamo na praznik! Za zgled bi n lahko bile babice, kot pričajo vsi ^ rejši fotografski posnetki. Morda 0 do prihodnje ohceti izplačalo neko pobrskati po zaprašenih predalih-
Naviglio Alzaia grande in Alzaia Pavese spet zanimiva
Milan preseli v bohemsko četrt
Zvečer se
Po dolgih in ravnih kanalih, ki jim v Milanu pravijo »navigli«, so v prejšnjem stoletju z večjimi čolni v mesto z zahodne strani prevažali blago, v glavnem prehrambeno. Z istimi čolni so iz Milana odvažali obrtne izdelke. Večje tovarne so bile že takrat povezane z železnico, tako da je industrijsko blago bilo odpeljano po njej. Takrat, ko so avtomobilski tovornjaki zamenjali živinsko vprego in tudi prevoze blaga po vozni poti, so se milanski kanali na mah znašli ob strani prometnega dogajanja. Dolge stavbe ob njih, v katerih je svoj čas bilo veliko skladišč, so se izpraznile. Ko so le mogli so jih zapustili tudi stari stanovalci, ki jim je bilo ljubše dobiti bivališče v stolpnici v ljudskih stanovanjih, kjer si vodovodne napeljave, stranišče in kopalnico imel v svojem stanovanju, dočim je bilo v starih milanskih hišah z dolgimi notranjimi balkoni eno samo stranišče za več družin, voda je v hiši curljala le iz ene pipe v kuhini-ji, o kopalnici ni bilo ne duha ne sluha.
Veliko let je bila marsikatera hiša ob milanskih kanalih prazna. Po zadnji vojni pa so se v nje vselili obrtniki, taki, ki niso imeli veliko denarja, da bi plačali najemnino za lokal, ne-katerji starinarji, kak slikar ali poet brez denarja, vrsta ljudi z majhnimi dohodki, kak bohemien, pa še tisti, ki drugje nislo’našli stanovanja.
Ko so se ljudje dodobra naveličali velikomestnega življenja, čakanja v avtomobilu pred rdečim semaforjem, dolgega čepenja pred televizijskim sprejemnikom in srkanja kavice v kavarni pod milansko galerijo, so se spomnili, da še vedno obstoja neka milanska periferija, v kateri se lahko počutiš, kot da bi bil na podeželju, pa čeprav si le nekaj metrov oddaljen od živahnega velemestnega življenja.
Naviglio Alzaia Grande in Naviglio Alzaia Pavese sta spet zaživela, najprej z vsakoletnimi ljudskimi prazniki, nekakimi šagrami, kjer so svoje stojnice postavili kramarji in starinarji. To je že bila senzacija, ki so ji milanski časopisi posvetilo veliko pozornost. Na mah so obrtniki, ki imajo svoje delavnice ob glavni cesti kot tudi v prostranih dvoriščih, postali zanimivi. Nekdo je takrat odkril zakajeno gostilnico. Tu so se pričeli zbirati zlasti mladi, ki jim je bilo za večerni klepet in tudi zato, da bi poslušali kantavtor-ja, harmonikaša, pianista, saksofonista, poeta. V začetku je bilo vse nekam bohemiensko. Marsikdo je kmalu ugotovil, da je mogoče v teh zakotnih in zakajenih gostilnicah tudi lepo zaslužiti. Vsaka od njih se je kaj kmalu specializirala. V eni ti nudijo sto jedi s sirom, v drugi riž pripravljen na sto načinov, v tretjem špagete pripravljene na sto načinov. V eni taki gostilnici ti servirajo le stare milanske jedi. V
teh gostilnicah so mize običajno ozke in dolge. To so stare mize, ki so se tja prikradle od kdovekod. Prisedeš kar k drugim gostom, kot v kaki ribiški gostilnici v Baskiji ali na Holadnskem.
Vse te gostilnice so ohranile star čar, v nekaterih se nihče ne spominja, kdaj so zadnjič prepleskali stene. In vendar se v njih zelo dobro počutiš, še zlasti če je ura pozna in dobiš na mizo dobro jed (z vinom »della časa« pa so težave, ker Lombardija ne slovi po dobrih vinih; zaradi tega bo kar najbolje, da naročiš čašico piva).
Da se v tem predelu večmilijonskega mesta da dobro zaslužiti so takoj izvohali tudi podjetni gostinci. V zadnjih letih je bilo v starinskih prostorih odprtih več dobrih gostišč, kjer boš dobro postrežen, kjer ti bodo ponudili steklenico piemontskega, furlanskega ali drugega vina (ponekod sem videl tudi ustekleničena vina slovenskih briških vinogradnikov). Tu je seveda vzdušje drugačno. Na mizi ti bo svetila leščerba, elegantno opravljen natakar ali prijazna natakarica ti bosta prinašala jedi in pijačo na mizo, pianist bo igral komade iz znanih filmov, seči boš moral globoko v žep (za steklenico briškega vina boš plačal tudi do dvajset tisoč lir). Gostilničar, ki bo do tebe spoštljiv in včasih tudi navidez hlapčevski, pa bo upal, da čimprej vstaneš, tako da bo lahko za isto mizo posedel druge goste, ki sko-
ro vsak večer ob vratih potrpežljivo čakajo, da se kako mesto izprazne.
Če kdo namerava v Milan bo zvečer brez dvoma zašel v ta kraj. Svetoval ti ga bo vsak hotelski vratar. Če si zares tja namenjen in želiš v kak tak lokal, kakršni so El Brelin, Tornavento, Os-teria del formaggio, Pošto di Conver-sazione, Al Pont de fer, potem bo bolje, da predčasno rezerviraš prostor, sicer se utegne zgoditi, da v teh in tudi v drugih_ lokalih ne boš dobil prostega sedeža. Še nekaj. Če si tja namenjen zvečer, potem je najbolje, da svoje vozilo parkiraš nekje v bližini in se kar peš napotiš na naviglie. Nikar se ne podaj z avtom na ozke uličice, ki so vzdlož enega ali drugega naviglia. Zaneslo te bo v kako stransko ulico, znašel pa se boš v takem prometnem kaosu, da ne bo znal kako iz njega.
Milanski večer pa ni milanski večer če ne zaviješ v ta kraj. To velja še zlasti ob sobotah, ko tam mrgoli mladih na tisoče. Taka zabava pa traja pozno v noč. Če pa si želiš kaj kupiti pri starinarju (tu je ena s starimi uniformami vseh vrst najbolj založenih trgovin), naročiti kak predmet pri obrtniku ali obiskati kakega še neznanega slikarja, potem pa je najbolje, da se na naviglie opraviš podnevi. Takrat boš našel prost parkirni prostor in boš imel zlati čas, da se ob kanalu sprehodiš ter obiščeš zaželjeno trgovino ali delavnico.
MARKO VVALTRITSCH
Japonski turisti so zaželjeni
Japonskih turistov v Evropi je čedalje več. Ker imajo precej težav z evropskimi jeziki, seveda z izjemo angleščine, imajo skupine japonskih turistov svoje vodiče. V mestih kamor prihajajo ti turisti, imajo v marsikateri restavraciji jedilnike napisane tudi v japonščini. To seveda velja za posamične turiste, saj skupine gredo v že prej rezervirane restavracije in hotele.
Japonci, ki prihajajo v Evropo, imajo precej denarja za razne nakupe. Turisti z dobro založeno denarnico obiskujejo trgovine v katerih je na prodaj drago blago. Zaradi tega je Trgovinska zbornica v Benetkah dala tiskati v japonščini vodnik po Benetkah. V njem so seveda tudi naslovi najbolj znanih trgovin v tem mestu. Knjižico bodo delili že na Japonskem tamkajšnjim turistom namenjenim v Italijo.
V Berlinu na začetku marca Turistična borza
Turistična borza v Berlinu, ki je najpomembnejša te vrste v Evropi in najbrž v svetu, bo od 2.do S.marca 1990. Nanjo pridejo zastopniki držav in tour operaterji iz vsega sveta, da ponudijo svoje turistične zmogljivosti. Italija in Jugoslavija bosta morali vložiti veliko naporov, da na tej pomembni turistični borzi ponudijo svoje turistične zmogljivosti na Jadranu, še zlasti potem ko je, po lanskem in telošnjem pojavu alg, zelo padlo zanimanje za te kraje.
Letošnji iztržek: 30 milijard frankov
Izreden uspeh turizma letos na Francoskem
Francozi so prepričani, da bodo tuji turisti letos na Francoskem pustili 30 milijard frankov, kar v našem denarju pomeni 6.000 milijard lir. Povišek v primerjavi z letom prej je Precejšen, saj so lani od turizma iztržili 25 milijard frankov.
K uspehu je seveda pripomogla bučna reklama za prireditve ob 200 letnici francoske revolucije.
Lani je Francija dosegla tretje mesto med turističnimi veselilami, takoj za Španijo in ZDA. Francozi upajo, da bo njihov letošnji rezultat še izboljšal njihovo pozicijo na svetovni turistični lestvici.
. Še največ koristi so letos imeli Pariz in kraji ob severnih obalah Francije. Prestolnico so tujci v juliju in avgustu preplavili, tudi da bi prisostvovali številnim prireditvam na čast 200. obletnici revolucije. Veliko turistov je šlo v Bretanijo, na severozahodni obali Francij. Tu so imeli kar
30 odsto več tujcev. Srečo so imeli, da letos tam ni deževalo. Turisti iz velike Britanije pa so v velikem številu letovali na francoski obali Roka vskega zaliva, kjer so cene precej nižje od tistih na angleški obali. Ko bo zgrajen podmorski kanal pod Ro-kavskim zalivom bodo Londončani v Calaisu v pičlih treh urah, ne da bi jim bilo treba čakati na trajekte. V pričakovanju izgradnje tunela so Angleži že pričeli kupovati gradbene parcele in hiše v severnofrancoskih pokrajinah.
Letos se je povečal tudi turizem na atlantskih obalah Francije, dočim niso zabeležili velikih premikov na mediteranski obali, ki je že dolgo let prenasičena. Tam je sicer že težko ugotoviti število turistov, saj je veliko ljudi, ki si je tam kupilo stanovanja. Zaradi tega taki ljudje zbežijo vsaki statistiki.
Vzhodna Evropa vedno bolj zanimiva
Ameriški turisti v Sovjetsko zvezo
Glasnost in perestrojka Gorbačova prinašata korist sovjetskemu turizmu in tistemu v državah Vzhodne Evrope. Pred nekaj meseci so člani ameriškega združenja tour operaterjev imeli svoj kongres v Budimpešti.
V lanskem in letošnjem letu se je povečalo zanimanje Američanov in zahodnih Evropejcev za potovanja v Sovjetsko zvezo, na Madžarsko, na Poljsko in tudi na Češkoslovaško in v Vzhodno Nemčijo. Še zlasti Madžarska je letos zabeležila rekorden obisk tujcev. V vseh teh državah imajo ob konicah sezone težave s sprejemanjem povečanega števila turistov, saj nimajo dovolj hotelskih kapacitet. Tolikšnega navala niso pričakovali. Zaradi tega v nekaterih vzhodnoevropskih državah s pospešenim tempo gradijo hotele. V nekaterih primerih zanje
skrbijo zahodnoevropske in ameriške družbe.
Turisti iz Združenih držav Amerike bodo v devetdesetih letih preplavili Sovjetsko zvezo in druge države Vzhodne Evrope. To je ugotovil Karen Vleiner Escalera, predsednik Zveze severnoameriških tour operaterjev, potem ko je naredil anketo med najpomembnejšimi člani te Zveze.
Kar 36 odstotkov anketirancev meni, da bodo ameriški turisti v zadnjem desetletju našega stoletja obiskali Sovjetsko zvezo in evropski Vzhod. Američani so zelo radovedni in si želijo videti te države. Velja tudi povedati, da se je v prejšnjem stoletju in tudi na začetku tega zelo veliko število ljudi izselilo v ZDA iz Rusije, Poljske, Nemčije, Avstrije in drugih vzhodnoevropskih dežel. Marsikdo si želi videti
deželo prednikov. Še danes nekateri ameriški državljani ohranjajo izročila svojih prednikov, pa čeprav so v ZDA ze tretje ali četrte generacije.
29 odstotkov ameriških tour operaterjev meni, da bodo ameriški turisti v devetdesetih letih šli počitnikovat v Azijo, 14 odsto meni, da bodo šli v Latinsko Ameriko, le 7 odsto se jih ogreva za obisk Zahodne Evrope.
Ti podatki veljajo za Američane. Ti pa so med tistimi turisti, ki pridejo z najbolj polno denarnico, napolnijo najdrazje hotele, v trgovinah kupijo veliko blaga. Zaradi tega je vsaka država zelo zadovoljna, da ima take turiste. Za krajše izlete v vzhodnoevropske države pa se bodo ogreli tudi turisti iz Zahodne Evrope. Čeprav gredo ti na pot z tanjšo denarnico so za vsakogar zanimivi, saj je teh turistov veliko, veliko več kot Američanov.
V slikovitem istrskem fjordu plavajoči bazeni in nasadi školjk
V Umskem kanalu
Ribe in školjke že od nekdaj spadajo v sam vrh sladokustva. Nam Primorcem je Pfav dobro poznan užitek, ki ga je človek deležen, ko lahko okusi primerno pripravijo ribo ali morsko školjko. Ribe vsebujejo med drugim tudi mnogo fosfora, kar je za aeJovanje naših možganov najboljše "gori-v° • Žal pa je taka hrana precej draga. Če obiščemo ribjo tržnico, lahko takoj opazi-fh°. da je treba že za manjšo ribo odšteti *ar lep sveženj tisočakov, kaj pa šele npr. a Poldrugi kilogram težak brancin.
Kljub temu si nekateri le privoščijo vsaj tnkrat na teden, največkrat ob petkih, kot .o priporoča krščanska cerkev, slastno ribo, 7°ljke pa največkrat uporabijo za pripravo je sne rižote itd. Obisk v ribji restavraciji r Potovo zelo priljubljen, vendar si ga za-v .1 zasoljenih cen le redkokdaj lahko priučimo. Med školjkami seveda najbolj iz-sl°Paj° zaradi svoje čislanosti ostrige, ki jih st^Kusci močno opevajo. Med ribami pa v naših krajih na samem vrhu brancini vo^de, saj se nam ob sami misli na njihovi0 meso že cedijo sline, ga i^c*or se je peljal po Istri mimo Limske-PtrrrJP'Va je nedvomno opazil večjo morsko brg °: kjer gojijo ostrige in dagnje ter Zjj Clne in orade. Zaliv je med drugim kate ^di zato, ker so v njem posneli film, v Cwreni ie nastopal slavni Kirk Douglas. U .es Pa je ta biserček Istre zaščiteni park,
LijJ?.v njem prepovedano tudi plavanje. fqv zaliv je dolg približno 11 kilometrom VstoPu je širok približno poldrugi hbžnoe\Gr' nieg°va globina pa sega do pripet m ^ metrov: na kraju farme je dno le hjem ^trov globoko. Kdor se želi peljati po 1 lanko to stori le z organizirano vož-
njo, ki jo vsakodnevno prirejajo nekatere turistične agencije.
Kjer se zaliv najgloblje zajeda v notranjost Istre, deluje že dobrih osem let morska farma - marikultura-, ki jo vodi Želimir Filič. V farmi je zaposlenih kar 25 usluž-
na voljo okusne ribe
bencev, ki skrbijo za nemoteno rast rib in školjk, že prej smo dejali, da je Limski zaliv zaščiteni park. Ko so v začetku osemdesetih let projektirali farmo, je bil faktor morebitnega onesnaževanja okolja prvenstvenega značaja. Pri vsem tem pa je bilo treba doseči tudi optimalno rast rib in školjk. Te namreč najhitreje rastejo v vodi, katere temperatura se suče okrog 18-20 stopinj. Ker se v zimskem času temperatura morja znatno niža, so morali projektirati sistem ogrevanja vode. Ker bi vsako ogrevanje z nafto, plinom ali premogom znatno onesnaževalo okolje zaliva, so projektanti farme zasnovali posebni "skrivnostni" fizični zakon. S primernimi aparaturami odvzamejo črpani vodi okrog sedem stopinj toplote, ki jo nato povrnejo v morje. Ta proces deluje v poletnih mesecih v nasprotni smeri, saj je treba vodo nekoliko ohladiti.
Ko smo bili gostje farme v Timskem kanalu, nas je direktor Filič pospremil tudi po laboratorijih, kjer vzrejajo ličinke brancinov in orad. O sestavini hrane in postopku rasti nam je dal le nekaj splošnih podatkov, saj je to sicer prava umetnost in zato skrivnost. Ko ribice le nekoliko zrastejo, jih nato prepeljejo v zaliv, kjer bodo odrasle v posebnih plavajočih bazenih. Ribe mirno plavajo v morski vodi, posebne mreže pa jim onemogočajo, da bi splavale po morju. Pred leti je osebje farme imelo nemalo problemov s podganami in mišmi, ki so z bregov plavale proti bazenom, kjer so se mastile z dragocenimi ribami. Kljub ogromnim finančnim izdatkom, ni uspelo vodstvu farme odpraviti nadležnih miši, ki so povzročale precej škode. Ko se jih je loteval obup, je neki domačin dejal, naj prenesejo na plava-
joče bazene mačkona. In res, ko se je Tom -tako je ime mačkonu - naselil na bazene, ni bilo o miših in podganah ne duha ne sluha več. Nato je Tom poskrbel tudi za naraščaj, tako da so sedaj ribe v prav varnih rokah, oziroma tacah.
V limski morski farmi se niso naključno odločili za vzporedno vzgojo rib in školjk, saj slednje skrbno čistijo vodo, kar se močno pozna v kvaliteti ribjega mesa. Lansko leto so vzredili kar 80 ton dragocenih rib, za naslednje leto pa načrtujejo, da bo produkcija dosegla okrog 150 ton brancinov in orad. Kar zadeva školjke so lani pridelali kar 200 ton dagnjev in približno poldrugi milijon kamenic. Če pri tem pomislimo, da stane kilogram rib okrog 23 tisočakov ter da je za kamenico treba odšteti več kot 10 tisočakov, je na dlani, da ni bila vsa tehnološka investicija v Timskem kanalu zaman storjena.
Kam pa potujejo vse te dobrote? Kar 80 odstotkov vzgojenih rib in školjk potuje k nam, v Italijo, ostalo pa si "lastijo" Avstrijci in Holandci. Timska farma nudi med drugim ribe in školjke vsem večjim tržaškim restavracijam. Sedaj so v Timskem zalivu štiri plavajoče manjše farme, kmalu pa nameravajo zgraditi in upeljati še večje število podobnih plavajočih bazenov in školj-knih nasadov.
Če se boste torej peljali mimo Timskega zaliva in se vam bo zahotelo po svežem brancinu in slastnih klapavicah, je seveda obvezen postanek v restavracijah, ki ležijo na koncu zaliva. Tu vam bodo postregli prav z domačimi vzrejenimi ribami in školjkami.
MARKO ČUBEJ
V sinočnjem tretjem kolu italijanske nogometne A lige
Po sinočnjem tretjem kolu sta Ju-ventus in Inter z zmagama na čelu lestvice italijanske nogometne A lige dohitele Napoli, ki je v Ceseni igral brez gola.
Na sporedu sta bili dve tekmi med lanskimi protagonisti sezone. V Torinu je Juventus s 3:1 premagal Fioren-tino, protagonista pa sta bila mlada napadalca Schillaci in Casiraghi. Strelci: Casiraghi v 25', Kubik v 37', Schillaci v 67' in Alessio v 90'.
Milan je v Bergamu z minimalno razliko (gol Ancelottija s strelom od daleč v 29') ugnal Atalanto in se oddolžil za nedeljski domači spodrsljaj z Laziom.
Inter z Leccejem ni imel lahkega dela. Apulijsko moštvo je prvo povedlo s Pascullijem v 30', Klinsmann pa je izenačil takoj, namreč v 33' s pravim evrogolom. Končni izid je postavil Brehme, ki je realiziral nekoliko radodarno dosojeno enajstmetrovko.
Posebno smolo je imela Sampdoria v Ascoliju, kjer so vsi trije goli padli v zadnjih osmih minutah. Za Ascoli je bil obakrat uspešen Jugoslovan Cvetkovič (83' in 87'). Prvi so povedli Ge-novežani s Salsanom v 82'. Neodločen izid bi bil bolj pravičen, trener Samp-dorie Boško v je v jezi celo dejal, da je šlo za pravo krajo.
Nič manj nesrečni niso v Vidmu, kjer je Bologna izenačil šele v zadnji
minuti z Villo. Udinese si je za tak razplet sam kriv. Napadalca Simonini in De Vitis sta zgrešila vrsto dobrih priložnosti, obramba pa je pešala. Gol Orlanda v 17' tako ni zadostoval za uspeh, čeprav je treba reči, da Videm-čani (kot tudi Bologna) niso igrali slabo, kvečjemu velja nasprotno. Spanec Gallego je bil najboljši mož na igrišču, Balbo pa ni igral. Prvo tekmo v Italiji je v dresu Bologne odigral Brazilec Geovani.
Trener Udineseja Mazzia je bil po tekmi dokaj potrt, čeprav je bil z igro svoje ekipe zadovoljen.
Zmaga Rome v Genovi (to je bila edina popoldanska tekma) je v bistvu nezaslužena. Po izenačenem prvem polčasu so Rimljani povedli v 59' po enajstmetrovki Vollerja, ki jo je sodnik Cornieti upravičeno dosodil, ker je branilec Eranio brez potrebe igral z roko v kazenskem prostoru. Genoa je pred in po zadetku pritiskala, a zaman in Voller je v nasprotnem napadu podvojil v 83'. Urugvajska trojica Ge-noe je ob svojem prvem nastopu igrala povprečno, najbrž se je trener Scog-lio prenaglil, da jo je poslal na igrišče le nekaj dni po prihodu v Italijo.
V derbiju za obstanek je Bari z goloma Brazilca Gersona (34 ) in Scarafo-nija (62') premagal Verono, za katero je častni zadetek v 83' dosegel Gutier-rez. Bagnolijeva ekipa je še edina brez
točke, potem ko je Cremonese v gosteh igral neodločeno z Laziom, lahko pa bi tudi zmagal, saj je po prvem polčasu vodil po zaslugi Dezottija (19'). Gostitelji so izenačili s Soso v 62'.
IZIDI 2. KOLA
Bologna - Inter 2:2 (1:1); Cremonese - Cesena 1:2 (0:0); Fiorentina - Genoa 0:0; Lecce - Atalanta 2:1 (1:0); Milan -Lazio 0:1 (0:1); Napoli - Udinese 1:0 (0:0); Roma - Ascoli 0:0; Sampdoria -Bari 0:0; Verona - Juventus 1:4 (0:2). IZIDI 3. KOLA
Genoa - Roma 0:2 (0:0); Ascoli -Sampdoria 2:1 (0:0), Bari - Verona 2:1 (1:0), Cesena - Napoli 0:0, Inter - Lecce 2:1 (1:1), Juventus - Fiorentina 3:1 (1:1), Lazio - Cremonese 1:1 (0:1), Atalanta -Milan 0:1 (0:1), Udinese - Bologna 1:1 (1:0)
LESTVICA
Juventus, Inter in Napoli 5, Milan, Roma in Bari 4, Sampdoria, Bologna, Ascoli, Lazio, Genoa in Cesena 3, Lecce, Atalanta, Udinese in Fiorentina 2, Cremonese 1, Verona 0.
PRIHODNJE KOLO
Bologna - Bari; Cremonese - Genoa; Fiorentina - Lazio; Verona - Napoli; Juventus - Ascoli; Lecce - Cesena; Milan - Udinese; Roma - Atalanta; Sampdoria - Inter.
Maradona kot v pravljicah
NEAPELJ Pravljica s srečnim koncem. Je mar kdo mislil, da se bo
res izteklo drugače? Maradona in predsednik Napolija Ferlaino sta se sestala. Vsebina njunega pogovora je tajna, a na koncu je bilo rečeno, da je argentinski igralec na razpolago trenerju Bigonu...
Jutri pogreb Sciree
TORINO Pogreb bivšega nogometaše Juventusa in reprezentance Gaetana Sciree, ki je bil v nedeljo žrtev strahovite prometne nesreče na Poljskem, v kateri sta izgubili življenje še dve osebi, bo jutri zjutraj v Turinu. Pri Juventusu so že prejeli 1550 brzojavk s sožalji.
Ascoli - Sampdoria	1
Atalanta - Milan (l.p.)	2
Atalanta - Milan	2
Bari - Verona	1
Cesena - Napoli (l.p.)	X
Cesena - Napoli	X
Genoa - Roma	2
Inter - Lecce (l.p.)	X
Inter - Lecce	1
Juventus - Fiorentina (l.p.) X Juventus - Fiorentina	1
Lazio - Cremonese	X
Udinese - Bologna	X
Teniško prvenstvo ZDA
NEW YORK — Že 81. srečanja med veterankama Evertovo in Navratilovo zaenkrat ne bo. Evertovi je namreč račune prekrižala njena rojakinja Zina Garrison, česar nihče ni pričakoval, saj je v dosedanjih 10 srečanjih Ever-tova kar devetkrat zmagala in tudi tokrat je solidno začela ter v 1. nizu vodila s 5:2. Zatem pa je povsem popustila in tako končala letošnjo sezono velikih turnirjev (do konca leta bo nastopala le na ekshibicijskih turnirjih). Povejmo še, da je Evertova v osmini finala s 6:2, 6:0 premagala Jugoslovanko Seleševo.
V polfinale pa se je uvrstila Navratilova, ki Bolgarki Manueli Maleevi ni prepustila niti ene igre.
Medtem so v teku četrtfinalna srečanja med moškimi, kjer še vedno odmeva uspeh Connorsa proti Edbergu (6:2, 6:3, 6:1), medtem ko se je Lendl namučil proti Česnokovu (6:3, 4:6, 1:6, 6:4, 6:3).
SPORED ČETRTFINALA (moški): Lendl (ČSSR) - Mayotte (ZDA); Con-nors (ZDA) - Agassi (ZDA); Berger (ZDA) - Krickstein (ZDA); Noah (Fr.) -Becker (ZRN).
IZIDI ČETRTFINALA (ženske): Graf (ZRN) - Sukova (ČSSR) 6:1, 6:1; Sabati-ni (Arg.) - Sanchez (Sp.) 3:6, 6:4, 6:1; Navratilova (ZDA) - M. Maleeva (Bol.) 6:0, 6:0; Garrison (ZDA) - Evert (ZDA) 7:6, 6:2.
Po sinočnji zmagi nad Škotsko v Zagrebu
Danes z Bolgarijo na odbojkarskem EP
Jugoslavija že na SP
Jugoslavija - Škotska 3:1 (0:1)
STRELCI: Durie v 37’, Katanec v 54', McLeish (avtogol) v 59' in Vujovič v 60'.
JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Spasič, Ba-ljič, Katanec, Hadžibegič, Brnovič, Su-šič, Baždarevič, Jakovljevič, Stojkovič, Vujovič.
SKOTSKA: Leighton, Gillespie, Malpas, Aitken, McLeish, Miller, Nic-kell, McStay, McCoist, McLeod, Durie.
GLEDALCEV: 45 tisoč.
ZAGREB Jugoslovanski nogometaši so si s sinočnjo zmago proti Škotski že zagotovili nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Italiji-
Po neodločenem izidu Francije na Norveškem je tekma na Maksimiru precej izgubila na pomembnosti, saj tako modri kot Škoti tudi v primeru poraza niso v bistvu tvegali nič. Zmaga Osimovih varovancev je povsem zaslužena, saj so Škoti le redkokdaj prekoračili sredinsko črto in so na Iv-kovičeva vrata streljali le trikrat: enkrat je sodnik gol razveljavil, drugič je bil Durie uspešen, poslednjič pa je bil Ivkovič na mestu. Nasprotno so imeli modri mnogo več priložnosti in so na splošno igrali dobro. Dvakrat so tudi zadeli prečko s Stojkovičem in Vujovičem. V prvem polčasu pa jim je za povoljnejši izid manjkalo nekaj več prisebnosti pri streljanju na vrata.
V nekaj minutah _ drugega polčasa pa so povsem strli Škote (Katanec in
Vujovič sta bila uspešna z glavo, Vujovičev predložek pa je branilec nesrečno preusmeril v lastna vrata), nato pa je tekma postala dolgočasna, saj Škoti v bistvu niso reagirali.
Posebna komisija časnikarjev je za najboljšega igralca tekme imenovala Dragana Stojkoviča, ki mu je sicer del navijačev s severne tribune med tekmo stalno žvižgal.
Jugoslovani so tako naposled premagali Škote, s katerimi so imeli doslej neugoden obračun. V prejšnjih sedmih tekmah so namreč dvakrat izgubili, petkrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu.
Modri so v tej kvalifikacijski skupini še edina nepremagana ekipa.
Selektor Jugoslavije Osim kot ponavadi ni bil povsem zadovoljen z nastopom svojih varovancev, a je hkrati tudi izjavil, da jim povsem zaupa, tako da na zadnjih dveh kvalifikacijskih tekmah postave ne bo bistveno spreminjal. Šelektor Škotov Roxburgh je menil, da so njegovi igralci naredili pravi samomor.
Jugoslavija Škotska Norveška Francija Ciper
LESTVICA 6	4	2
0
1 1
PREOSTALI SPORED
13:5 10 11:8 8 9:7	5
5:7	5
5:16	1
Jugoslavija - Norveška (11. 10.); Francija - Škotska (11. 10.); Ciper -Jugoslavija (28. 10.); Škotska - Nor-
veška (15. 11.); Francija - Ciper (18.11.).
Francija razočarala
Platinijeva Francija je tudi v Oslu hudo razočarala, saj je s skromno Norveško igrala neodločeno 1:1 (0:1). Povedla je po enajstmetrovki, ki jo je izsilil in realiziral Papin v 40', a gostitelji so v drugem polčasu stalno napadali in zasluženo izenačili šest minut pred koncem po zaslugi Bratsetha. Tekmo si je ogledalo le osem tisoč gledalcev.
Ostali sinočnji izidi kvalifikacij za SP
Skupina 2: Švedska - Anglija 0:0. Lestvica: Anglija 8 (5 odigranih tekem), Švedska 6 (4), Poljska 2 (3), Albanija 0 (4).
Skupina 3: Avstrija - SZ 0:0; NDR -Islandija 3:0 (0:0), strelci: Sammer v 55', Ernst v 63' in Doli v 65'. Lestvica: SZ 9 (6), Avstrija 7 (6), Turčija 5 (5), NDR 5 (6), Islandija 4 (7).
Skupina 4: Finska - Wales 1:0 (0:0), strelec: Lipponen v 50'. Lestvica: Nizozemska 6, ZRN 5, Finska 3, Wales 2. (Vse ekipe so odigrale po štiri tekme)
Skupina 6: Severna Irska - Madžarska 2:1 (2:0).
Skupina 7: Belgija - Portugalska 3:0 (1:0), strelci: Ceulemans v 35', Vander-linden v 57 in 68'. Lestvica: Belgija 10 (6), ČSSR 7 (5), Portugalska 5 (4), Švica 2 (4), Luksemburg 0 (5).
Odločilno za Italijanke
NDR - ITALIJA 3:0 (15:11, 15:13, 15:4)
ITALIJA: Flamigni, Mele, Prati, Berti-ni, Bernardi, Zambelli, Marabissi, Turri-ni, Pudioli, Fontanesi, Chiostrini, Benelli.
SODNIKA: Korhors (Niz.), Ira (Tur.). TRAJANJE SETOV: 24, 28 in 16 minut. GLEDALCEV: 2.500; ZGREŠENI SERVISI: Italija 11, NDR 8.
KARLSRUHE — Italijanske odbojkarice se bodo v današnjem zadnjem kvalifikacijskem srečanju z Bolgarijo potegovale za velik cilj - uvrstitev med čevtverico najboljših v Evropi.
Po več kot prepričljivih zmagah s ČSSR, Francijo in Poljsko, proti katerim so pokazale izredno igro, so azzurre sinoči dokaj gladko klonile pred dvakratnimi evropski prvakinjami Zvezne republike Nemčije. Italijanke so tudi v tem srečanju pokazale tehnično dovršeno in požrtvovalno igro v obrambi, a v napadu jim tokrat nikakor ni šlo. V vseh treh nizih so stalno zasledovale NDR. Prvi niz je bil sicer dokaj izenačen (4:8, 7:11, 8:13), a v drugem so azzurre začele zelo slabo in že izgubljale s 3:10. Nato so sijajno reagirale in predvsem po zaslugi tolkači-ce Marabissijeve celo povedle s 13:12, vendar pa jim je v končnici vnovič spodletelo, kar jih je tako potrlo, da se v zadnjem nizu niso več upirale.
Slabše pa so se doslej odrezale Jugos-lavanke, ki pa niso imele lahkega sporeda, vendar še lahko upajo na uvrstitev v finale od 5. do 8. mesta, saj so včeraj gladko premagale Turčijo, danes pa igrajo s skromno Finsko.
DOSEDANJI IZIDI
Skupina A
1.	kolo: Romunija - Jugoslavija 3:0 (15:4, 15:4, 16:14), ZRN - Finska 3:0, SZ -Turčija 3:0.
2.	kolo: ZRN - Jugoslavija (15:3, 15:5, 15:3), SZ - Romunija 3:0, Turčija - Finska 3:1.
3.	kolo: SZ - Jugoslavija 3:0 (15:12, 17:16, 15:8), Romunija - Finska 3:0, ŽRN -Turčija 3:0.
4.	kolo: Jugoslavija - Turčija 3:0, Romunija - ZRN 3:2, SZ - Finska 3:0.
Lestvica: SZ 8, ZRN in Romunija 6, Jugoslavija in Turčija 2, Finska 0.
Skupina B
1.	kolo: Bolgarija - Francija 3:1, Italija -ČSSR 3:0 (15:9, 15:11, 15:13), NDR - Poljska 3:0.
2.	kolo: Italija - Francija 3:1 (15:10, 14:16, 15:2, 15:8), ČSSR - Poljska 3:0, NDR - Bolgarija 3:0.
3.	kolo: Italija - Poljska 3:0 (15:9, 15:5, 15:10), ČSSR - Bolgarija 3:1, NDR - Francija 3:1.
4.	kolo: NDR - Italija 3:0, Bolgarija -Poljska 3:1.
Lestvica: NDR 8, Italija in Bolgarija 6, itd...
Prost k Ferrariju
MARANELLO — Pri Ferrariju so naposled tudi uradno sporočili, da bo dvakratni svetovni prvak Alain Prost v prihodnji sezoni upravljal enega od njihovih vozil formule ena. Kot znano, bo Prost zamenjal Bergerja. Pogodbo je Prost podpisal včeraj v Luganu. Mansell se je odpovedal vlogi prvega voznika, tako da bo ekipa obema zagotovila iste pogoje.
Johnsonu odvzeli rekord
Mafija v atletiki
Veslaško SP na Bledu
Danes polfinali
Drevi pričetek košarkarskega turnirja
Stefanel, S. Benedetto Knorr in Bosna v Trstu
Ben Johnson bo izginil s seznama svetovnih rekorderjev. Potem ko so ga že lani zalotili pri grehu v Seulu in mu na mestu samem razveljavili čas 9"73 na 100 m, so na kongresu Mednarodne atletske zveze IAAF v Barceloni sprejeli sklep, da mu bodo na podlagi lastnega priznanja o dopingu odvzeli tudi čas 9 "83, s katerim si je pred dvema letoma v Rimu prislužil svetovni naslov. Z etičnega vidika je stvar povsem pravilna, saj bi moral izginiti vsak rekord, ki je bil dosežen s pomočjo »turbinskega« motorja. Stvar pa razkriva strahovito mafijo, ki se giba za kulisami atletskega cirkusa. Če je Johnson priznal doping ob priliki svetovnega prvenstva v Rimu, bi morala sedaj IAAF povedati, kako je v Rimu delovala Kontrola proti dopingu, oziroma, kdo je odločal, če bo ta ali oni »pozitiven«. Hipoteza razlogov za lansko pozitivnost Johnsona v Seulu sloni tudi na fotografskih posnetkih tekov na SP in na OI. V Rimu je Johnson nastopil v popolni opremi svetovnega velikana Adidas, v Seulu pa je bil dres enake znamke, sprinterice pa so bile drugačne. Johnson je tedaj sklenil pogodbo z italijansko Diadoro, ki je očitno ponudila več, da bi preko prestižnega imena prodrla na svetovno tržišče. Žalitev je moral Johnson na kakšen način plačati. Kakšen kongres bo sedaj sodil mednarodni zvezi in tistim, katerim je v Rimu zaupala organizacija svetovnega prvenstva in kontrole proti dopingu? Uradni svetovni rekord na 100 m bo čas 9 "92, katerega je v Seulu na OI dosegel Carl Luis. (KB)
BLED — Na 15. svetovnem veslaškem prvenstvu na Bledu so včeraj bili na vrsti repesaži, danes pa bodo na vrsto polfinali. Včeraj je nastopilo tudi več jugoslovanskih čolnov. V enojcu (lahke veslačice) se je uveljavila Sanja Ver-mezovič, ki se je prebila v polfinale. To je uspelo tudi Tomažu Krambergerju in Milivoju Zeliču (dvojni dvojec, lahki veslači). V dvojcu brez krmarja sta Sadik Mujkič in Bojan Prešeren v 1. skupini repesaža zasedla 2. za posadko iz V. Britanije in se kot 7. jugoslovanski čoln prebila v polfinale. V enojcu je med lahkimi veslači skifist Petar Ib-ročič bil šele 4. in ga ne bo v polfinalu. Ista usoda je doletela Andreja Dobaja in Gorana Mikaleckija v dvojnem dvojcu Roberta Stakorja v enojcu ter Kompariča, Čujaka, Sara-go in Lasiča v dvojnem dvojcu. Povejmo še, da si je nastop v polfinalu že prvi dan zagotovil četverec s krmarjem v absolutni kategoriji.
Med Italijani so si uvrstitev v polfinale priborili četverec s krmarjem in dvojni četverec, izpadel pa je četverec brez krmarja. Po prvem dnevu repesažev so torej ostali še štirje italijanski čolni v absolutni kategoriji. V današnjih repesažih bosta nastopila dvojec s krmarjem bratov Abbag-nale in osmerec. Med lahkimi so se v polfinale uvrstili Gandola v enojcu in dvojec Losija in Lane, ki so se pridružili že uvrščenim dvojcu, četvercu brez krmarja in osmercu. V repesaže mora dvojni četverec. Med ženskami se je v polfinale že prebila Bentivoglijeva v enojcu.
Nogometna igrišča oživela
Za nogometaši v medrepubliški in prvi slovenski, so s tekmovanji začeli tudi v slovenski območni in primorski ligi. V 3. kolu medrepubliške lige je Koper s težavo (1:0) doma odpravil Zadar. Člana republiške lige sta igrala neodločeno: Vozila v Novi Gorici z Elanom (0:0), Izola pa v Rušah s Pohorjem (0:0). V območni ligi je od primorskih ekip najbolje startalo ajdovsko Primorje, ki je s 3:0 premagalo Triglav. Ostali rezultati: Jadran Lama - Jesenice 3:1, Tabor Jadran - Bilje 1:1, Naklo - Postojna 1:0. V primorski ligi so najvišjo zmago (4:0 proti Tolminu) dosegla Brda.
(DK)
Drevi se bo v Tržaški športni palači pričel zanimiv košarkarski turnir, na katerem bodo nastopili tržaški Stefanel, goriš-ki S. Benedetto, sarajevska Bosna in bolonjski Knorr. Gre torej za kakovostno zasedbo, saj Knorr in Bosna sodita v sam vrh italijanske oz. jugoslovanske košarke, medtem ko bosta S. Benedetto in Stefanel letos lahko odigrala vidno vlogo v italijanski A-2 ligi.
Bolonjski Knorr, ki ga trenira Ettore Messina (potem ko se je ameriški trener Hill odrekel triletni pogodbi in se vrnil v ZDA) je letos nekoliko pomladil svoje vrste, saj sta odšla veterana Bonamico in VillaltaL dospela pa sta obetajoči bek Colde-bella in krilo Lauro Bon. Se vedno pa lahko računa na odlična bivša profesionalca Richardsona in Clemona Johnsona, med drugimi pa tudi na bivšega Stefanelovega košarkarja Tassa.
Bosna bo tudi letos startala na visoko uvrstitev v jugoslovanskem prvenstvu. Širši javnosti sta bolj znana reprezentanta, evropska prvaka Fadulovič in Primorac, uvršča pa še bivša mladinska reprezentanta Alihodžiča in Bukvo, strelca Mitroviča in druge solidne košarkarje.
S. Benedetto, ki je letos najel nova tujca Georgea Johnsona in Vargasa, je sicer izgubil svojega najboljšega italijanskega igralca Bullaro, pridobil pa krilo Ponzonija in režiserja Biaggija ter Paravello. Le-ti bodo poleg Ardessija in Viteza tvorili ogrodje letošnje ekipe, ki jo strokovnjaki uvrščajo nekje na sredino lestvice A-2 lige.
Za tržaško publiko bo bržkone najbolj zanimiv nastop Stefa-nela, ki bo letos ponovno igral v A-2 ligi. Tržačani so najeli Američana Middletona, ki je v zadnjih nastopih prijetno presenetil, in bivšega profesionalca Tylerja, poleg teh pa še bivšega Olimpijinega košarkarja Gregorja Fučko, ki je izbral italijansko državljanstvo. Zadnje tedne je s Stefanelom treniral tudi Američan albanskega porekla Simam, ki je sicer po naključju rojen v Italiji. Kaže pa, da ne bo mogel postati italijanski državljan in ne bo ostal pri tržaškem društvu. .
Obeta se torej zanimiv turnir, saj bi morale ekipe biti že dobro pripravljene, kajti italijansko prvenstvo se bo pričelo že 24. t. m. (M. Oblak)
SPORED: drevi ob 20.00 Knorr - S. Benedetto, 21.30 Stefanel - Bosna; jutri ob 20.00 Stefanel - S. Benedetto, 21.30 Knorr -Bosna; sobota ob 20.00 S. Benedetto - Bosna, 21.30 Stefanel -Knorr.
obvestila
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi v nedeljo, 10. t. m., vsa planinska, športna in kulturna društva ter posameznike na 8. spominski pohod »BAZOVIŠKI JUNAKI 89«. Zbirališče ob 10-uri na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Odhod ob 10.30. Vabljeni!
NOGOMETNI KLUB BOR sporoča, da so treningi vsak ponedeljek in četrtek ob 16. uri v Borovern športnem centru. Vabljeni letniki 1979, 1980, 1981 in 1982.
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 7. t. m« ob 20.30 na sedežu ŠZ Sloga (Gospo-darska zadruga) v Bazovici seja odbojkarske komisije. Dnevni red: 1. turnl_ prijateljstva, 2. imenovanje novega na četnika, 3. razno.
KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET	. se
prireja novi kotalkarski tečaj, ki * bo začel danes, 7. t. m. ob 17.30 na K talkališču na Opčinah. Tečaja se lan udeležijo otroci vrtcev in 1. raZfeni. osnovnih šol. Stane 20.000 lir. V vp1® no je všteta tudi sposojnina za kota* Vpisovanje je v baru Prosvetne9 doma na Opčinah med 19. in 21. ur°(ai-pol ure pred začetkom tečaja na ko kališču.	,e.
Vabimo starše otrok, ki so se ud žili julijskega začetniškega kota* ^ skega tečaja, da pridejo na sestane 'a bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 17-J kotalkališču Poleta.	zl)e
Organizirani treningi za posain^. v skupine kotalkarjev se bodo zaSje0> torek, 12. t. m. Urniki bodo objav na oglasni deski na kotalkališču.
PRIMOTOR KLUB	fl 30 v'
obvešča člane, da bo nocoj ob 'oVjii gostilni Pri Studencu v Dolini d sestanek za organiziranje ne dirke Alpe Adria na Grobniku.
Po drugem mestu m košarkarskem turnirju Alpe Adria v Repnu
Jadranovci tokrat v Nabrežini
Letos se obeta veliko novosti
Domovce bo vodil Brumen
S precej slabšo igro kot dan prej na polfinalnem srečanju proti Servolani so Jadranovi košarkarji v velikem finalu turnirja Alpe Adria za drugoliga-še zasluženo izgubili proti tržiškemu moštvu Italmonfalconej a Solvay in zasedli drugo mesto.
Razen Maura Čuka, ki je bil skupno s Tržičanom Massimom Tomasijem daleč najboljši na igrišču, so tokrat ostali jadranovci nekoliko odpovedali. Naši so bili zlasti v težavah pri prenosu žoge in tudi pod košema niso znali uveljaviti višinske prednosti. Sicer je naša združena ekipa na obeh tekmah (v petek proti Servolani in v soboto v finalu) nastopila brez Roberta Daneua in Davida Pregarca in šele ko bo igrala v popolni postavi, jo bomo lahko primerno "ocenili".
Dvodnevni turnir v Repnu je namreč pokazal (sicer pa je bilo to po odhodu Starca in Bana na dlani), da bo morala odslej vsa ekipa brezhibno delovati, vsak posameznik bo moral dati vse od sebe. Skratka za mirno "bivanje" v B-2 ligi, bo zares morala igrati vsa ekipa. Ce je Jadran še do lani lahko računal na odločilen doprinos posameznikov, bo odslej za uspehe bržkone potrebna pomoč vseh petih elementov na igrišču.
V soboto v Zgoniku
Krasova dekleta za pokal N. Evans proti Norvežankam
Ženska namiznoteniška ekipa ŠK Kras nastopa tudi v letošnji sezoni na evropskem tekmovanju za pokal ETTU "Nancy Evans" (enakovredno nogometnemu pokalu UEFA). V okviru prvega kola tega tekmovanja se bodo naša dekleta pomerila z norveško ekipo TTV Besbo-Irene Tilburg.
To pomembno mednarodno srebanje se bo odvijalo v soboto, 9. septembra 1989, ob 20. uri v Špor-tno-kultumem centru v Zgoniku.
Kras bo nastopil z naslednjo postavo:
Branka Batinič - večkratna jugoslovanska prvakinja, trenutno na prvih mestih itlalijanskih ja-kovnih lestvic;
Alenka Obad - mlada obetajoča igralka, peta na jakostnih lestvicah v III. kategoriji;
Tanja Ravbar - mlada tretjeka-tegornica, ki je doslej nastopala v B ligi.
Trener ekipe je Matjaž Šercer.
Sicer pa do začetka prvenstva manjka skoraj dvajset dni, tako da bo Vatovčevo moštvo imelo še možnost piljenja raznih sistemov igre, predvsem pa uigravanja. Ne gre namreč prezreti, da je v letošnjem Jadranu kar pet novih igralcev in da zato ekipa v tem delu potrebuje kar največ prijateljskih tekem, in to v popolni postavi.
Priložnost zato bodo jadranovci imeli že ta konec tedna, saj bo jutri, v petek in soboto v Nabrežini spet turnir Alpe Adria (zmagovalci v treh skupinah v Repnu, Ljubljani in Pordenonu), na katerem bo nastopila tudi naša združena ekipa. Jadranovci se bodo namreč že jutri ob 21.00 pomerili z ekipo Electrolux iz Pordenona, ki jo letos trenira slovenski strokovnjak Janez Drvarič. Če upoštevamo, da je moštvo iz Pordenona tudi eden izmed favoritov za prestop v višjo ligo, bomo že jutri lahko preverili dejansko moč naših fantov.
SPORED TURNIRJA V NABREŽINI
JUTRI, PETEK, 8.9.
19.30: Italmonfalcone - Ilirija 21.00: Jadran - Electrolux PN SOBOTA, 9.9.
19.30: finale za 3. mesto 21.00: finale za 1. mesto
Sledi nagrajevanje.
TAKO NA TURNIRJU V REPNU FINALE ZA 1. MESTO ITALMONFALCONE SOLVAV -JADRAN 95:88 (52:43) ITALMONFALCONE SOLVAV: Ba-nello 12, Fontana 4 (4:4), Miani, Gia-cuzzo 4, M. Tomasi 34 (11:12), Gelussi 9 (1:4), Kersevan 12 (2:3), I. Tomasi 4, Bertotti 11 (1:1), Dissabo 5.
JADRAN: Oberdan 7 (2:3), Čuk 38 (8:11), Lesica, Corsi 8 (4:5), Sosič 12 (6:8), Crisma, Battini 6 (2:3), Rauber 14, Daneu, Pertot 3 (1:2).
SODNIKA: Esopi in Bidisidi iz Trsta. PM: Solvay 19:24, Jadran 23:32. ON: Solvay 27; Jadran 23. PON: Sosič, Kersevan, Dissabo. TRI TOČKE: Oberdan 1; Dissabo 1, M. Tomasi 2. GLEDALCEV: 150.
FINALE ZA 3. MESTO SERVOLANA - POREČ 105:86 (50:43) KONČNA LESTVICA: 1. Italmonfalcone Solvay Tržič; 2. Jadran; 3. Servo-lana Latte Čarso; 4. Poreč, (jan)
Kontovelci v Maribor
V soboto in nedeljo bodo Kontove-lovi košarkarji gostovali v Mariboru, kjer bodo gostje domačega kluba Branik. V soboto bodo igrali naraščajniki, v nedeljo pa kadeti.
V ponedeljek so v Števerjanu v gostilni Dvor uradno predstavili letošnje člansko ekipo Doma, ki bo nastopala v promocijskem prvenstvu. Ekipa bo letos znatno pomlajena, saj sta jo zapustila starejša člana, in sicer strelec Nanut, ki bo v letošnji sezoni nastopal prav tako v promocijskem prvenstvu s postavo Sta-rancana in center Podberšič, ki je odšel k Sotecu v Gradišče (C liga).
Druga velika novost je tudi ime trenerja, ki bo letos vodil belo-rdeče. To je lanski trener Jadrana Peter Brumen, ki bo poleg članske ekipe skrbel tudi za Domove kadete in pobliže sledil celotnemu košarkarskemu delovanju na Goriškem. Brumnovo delovanje pri goriškem Domu je plod sodelovanja med združeno košarkarsko ekipo Jadrana iz Trsta in goriškim športnim združenjem. Jadranov odbor želi na ta način priskočiti na pomoč goriškemu društvu, ki se je v prejšnji sezoni znašel v manjši kadrovski krizi. Brumnu bo pomagal trener Tedy Devetak iz Nove Gorice, pomožni trener pri kadetih pa bo Livijo Semolič. Članska in kadetska ekipa sta v torek že pričeli s kondicijskimi treningi na Rojcah -te vodi priznani deseterobojec Ivo Makarovič. V nedeljo se bodo kadeti odpravili na 10-dnevNe priprave v Tolmin. Priprave bo prav tako vodil Brumen.
(mč)
Atleti AD Bor Infordata pred drugim delom sezone
Po enomesečni prekinitvi se je z ženskim mitingom v Gorici tudi za atlete začel drugi del sezone. Ta del, ki traja običajno le kak poldrugi mesec, je sicer kratek, vendar še zelo primeren za dobre rezultate in osebne rekorde. Tudi za atlete AD Bor Infordata je drugi del vedno pomenil čas rekordov in prvakov in ni nobenega razloga, da tako ne bi bilo tudi letos.
Kot prva je v soboto na zaletišče stopila Klavdija Kozlovič v metu kopja. Orodje je v mrzlem in deževnem vremenu zalučala do 42,14 m, kar ji je tudi prineslo zmago. Rezultat kaže, da se po poškodbi Klavdija vrača v formo in pričakuje še boljše rezultate kot spomladi. Klavdija je v letošnji sezoni imela res veliko smole, saj kljub odlični formi, ki ji je obetala medaljo, zaradi poškodbe ni mogla nastopiti na državnem prvenstvu, pa tudi ne na vsedržavnih pripravah v Formii, kamor jo je zveza povabila.
Naše atlete čaka v tem delu sezone nekaj pomembnih in privlačnih tekmovanj. Igor Sedmak bo na mednarodnem mitingu v Gorici naskakoval 15 metrov v troskoku, v soboto bodo na mednarodnem mitingu v Trstu nastopili vsi najboljši atleti društva, 13. in 14. t. m. bodo nekateri najboljši odpotovali na mednarodni miting v Ljubljano in v Kranj, 16. in 17. t. m. bo v Trstu deželno prvenstvo za mladinske kategorije, kjer bi morali po nekaj dobrih mestih poseči predvsem naši najmlajši. Do konca meseca se bo za najboljše zvrstilo še nekaj privlačnih
tekmovanj, med katere spada tudi natop Klavdije Kozlovič za deželno reprezentanco (24. t. m.) v Veroni. (I. P.)
Uspela dirka cikloamaterjev v organizaciji Adria Rešim
Kljub izredno slabemu, skoraj zimskemu deževnemu vremenu, je nedeljska dirka na kronometer dvojic cikloamaterjev v organizaciji KK Adria Rešim iz Lo-njerja tehnično popolnoma uspela. Od prijavljenih 20 parov se jih je na startu predstavilo le 17, zmagovalca pa sta dokazala, da sta strokovnjaka v vožnji na kronometer. Turek in Slak, člana tržiške-ga DLF Cicli Čuk, sta za dobro minuto prehitela vse ostale in bila absolutna zmagovalca dirke, medtem ko sta se med starejšimi uveljavila člana Adrie Hafner in Lenaršič. Novost pa sta prav gotovo predstavljali ženski dvojici, ki sta prvič startali v Trstu in se pomerili z moškimi tekmovalci. Oba para deklet sta se odlično odrezala, verjetno pa bi ob boljšem vremenu dosegla kaj več. Omenimo še, da je ekipno med mlajšimi zmagal DLF Monfalcone, med starejšimi pa KK Adria Rešim, ki je bil tudi absolutni zmagovalec in osvojil prvo trofejo Kras.
MLAJŠA KATEGORIJA: 1. Vojko Turek - Boštjan Slak (DLF Monfalcone Cicli Čuk), ki sta 25,500 km dolgo progo prevozila v 33'40"7 s povprečno hitrostjo 46,320 km na uro; 2. Žakotnik - Jakofčič (KK Adria Rešim) 34’48"6; 3. Genovese -De Amicis (Guardia di Finanza TS) 38’02"6; 4. Leniša - Komac (KK Adria Rešim) 38’10"9; 5. Degrassi - Plet (SCV Cot-tur) 39'06"8.
STAREJŠA KATEGORIJA: 1. Jože Hafner - Martin Lenaršič (KK Adria Rešim), ki sta 25,5 km dolgo progo prevozila v 35'09"5 s povprečno hitrostjo 44,370 km/h; 2. Zerial - Berazi (CS Domio) 37'35; 3. Schneider - Kunaver (KK Adria Rešim) 38'42"9; 4. Nardini - Riccobon (DLF Trst) 38'57"3; 5. Pelizon - Iurada (SC Cremcaf-fe) 39'35"9.
ŽENSKE: 1. Marija Logonder - Vida Uršič (KK Jub Dol) 39'24"6; 2. Martina Sajevoce - Marjeta Sajevoce (KK Krka Novo Mesto) 40'34"2. (R. Pečar)
Lokostrelka Ferlatova odlična v Benetkah
V	nedeljo je perspektivna lokostrelka ŠD Naš prapor iz Pevme Zdenka Ferlat uspešno nastopila na meddeželnem tekmovanju FITA v Benetkah. Tekmovanje je spadalo v okvir priprav na bližnje državno prvenstvo, ki bo konec meseca v Rimu. Slovenska predstavnica je s 1104 točkami osvojila 1. mesto med mladinkami, medtem ko je v skupni ženski razvrstitvi zasedla odlično 2. mesto, saj je za zmagovalko zaostala le za 34 točk.
V	soboto, 9., in v nedeljo, 10. t. m., bo Ferlatova nastopila tudi z mladinsko deželno reprezentanco na lokostrelskem tekmovanju v Bellunu. Tekmovanje spada v okvir Pokala dežel.
V	organizaciji ZSŠDI in KK Soške elektrarne
V	nedeljo Soška regata
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in kajakaški klub Soške elektrarne iz Nove Gorice prirejata v nedeljo, 10. t.m. tradicionalno, letos že 4. Soško regato. Štart regate je predviden za 13. uro pri čolnarni Kajak kluba v Solkanu pod novim jezom, cilj pa bo med železniškim in cestnim mostom pri Podgori.
Na cilju bodo prireditelji poskrbeli, da bo vsak udeleženec prejel topel obrok in spominsko kolajno. Na štartu bodo vsakemu udeležencu dali kartonček, ki mu bo po koncu regate služil kot prepustnica za ponoven prehod meje. Prireditelji opozarjajo, da bodo vsi udeleženci regate vozili na lastno odgovornost. Čolni morajo biti nepotopljivi, kajakaši bodo morali imeti na sebi rešilni jopič. Interesenti se lahko prijavijo na uradu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2, na sedežu KK Soške Elektrarne v Novi Gorici ali na dan prireditve pred Startom od 12. ure dalje.
Teniški turnir na Vrhu
Konec prejšnjega tedna se je pričel tradicionalni teniški turnir na Vrhu v sovodenjski občini, katerega prireja kulturno-športno društvo Danica. Turnir poteka po načrtovanih smernicah, čeprav so vremenske razmere od časa do časa precej muhaste. Vrhovsko društvo je ravno glede teniških turnirjev eno izmed vodilnih prirediteljev
tovrstnih manifestacij na Goriškem, saj je med prvimi pričelo s temi tekmo valnji.
Ravno v zvezi z letošnjim turnirjem nam je nekaj podrobnih informacij podal eden glavnih pobudnikov prireditve, Boris Cotič z Vrha: »Postala je že tradicija, da se septembra na Vrhu na pobudo na pobudo KŠD Danica teniški turnir. V letošnji sezoni smo bili priča že trem turnirjem na Goriškem (ŠZ Dom ter dveh turnirjev KD Oton Župančič iz Štandreža), kar dokazuje, da se postopoma ta panoga na Goriškem širi. Na sedanji turnir se je prijavilo le 21 tekmovalcev, kar je manj od predvidenega, toda zdi se mi, da so se prijavili "najboljši" oziroma tisti, ki se s tenisom redno ukvarjajo, kar pomeni, da je turnir precej kvaliteten. Zadovoljen pa sem z ugotavitvijo, da se tenis širi v naši sredi in prepričan sem, da bomo z bolje organiziranim delom prav gotovo tudi v tej športni panogi lahko dosegali zavidljive rezultate.«
Finalna srečanja turnirja na Vrhu bodo konec tedna. Tekmi za L oz. 3. mesto bosta v soboto v poznih popoldanskih urah. Sledili bosta nagrajevanje ter krajša družabnost, na katero so vabljeni vsi nastopajoči tekmovalci.
(I. Komel)
A.S. Pro Gorizia
Cene vstopnic
POKRITA TRIBUNA	12.000 lir
tribuna	10.000 lir
STOPNIŠČE	7.000 lir
S POPUSTOM*	3.500 lir
‘vstopnice za jugoslovanske državljane, vojake, ženske in invalide, mladino od 13. do 18. leta; do 12. leta brezplačno KORIST. . .	
ABONMA	VSTOPNICA PRIHRANEK
N0q0METNA SEZONA 1989/90 PREDVIDEVA 17 TEKEM IN 10 PRIJATELJSKIH SREČANJ
■ ■ ■ imajo najzvestejši
ZADNJI DNEVI
Po 2. kolu deželnega nogometnega pokala Devetti
Sovodnje doslej najuspešnejše
V nedeljo bo še zadnje kolo kvalifikacijskega dela deželnega nogometnega okala »Devetti«. Od naših predstavni-ov se za uvrstitev v nadaljnji del najbrž lahko potegujejo le še Sovodnje. Juven-tina je po dveh zaporednih porazih že izločena, za Vesno pa je Olimpia, s katero je izgubila v 2. kolu, prav tako že nedosegljiva. Možnosti Gaje pa so zgolj teoretične.
SKUPINA Dl
JUVENTINA - POGGIO	2:3 (0:1)
STRELCA: Furlan in Andaloro.
JUVENTINA: Andreoli (Molinari), Di Lorenzo (Furlan), Bastiani, Bressan, Krpan, Venturini, Klanjšček, Maso, Tabaj, Cingerli, Andaloro.
Razočaranje marsikaterega gledalca na Rojcah je bilo povsem upravičeno. Res je, da so Štandrežci pred kratkim začeli s pripravami in da niso še v formi, a to velja tudi za Poggio, ki povrhu nastopa v 3. ligi.
Pri Juventini so potrebne nekatere spremembe in to predvsem v obrambi (manjkala sta sicer Trevisan in Travagin) in na sredini igrišča, kjer ni zadostne jas-
nosti in manjka točna porazdelitev odgovornosti med ključnimi igralci (Cingerli, Tabaj, Klanjšček), (pr)
SOVODNJE - AUDAX	1:0 (1:0)
STRELEC: Acconcia v 40' (11-metrov-ka).
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Gu-lin, Pahor, Devetak, Čevdek, Acconcia (A. Fajt 55'), M. Fajt, Vecchiet, Bicciato (Ulian 80'), Sambo.
Domačini so popolnoma nadigrali Au-dax. V prvem polčasu so Sovodenj ci imeli kar tri lepe priložnosti za gol, izkoristili pa so le eno. V drugem polčasu pričakovane reakcije gostov ni bilo. Pet minut pred koncem bi lahko Vecchiet z močnim strelom zunaj kazenskega prostora dosegel še drugi gol, toda zadel je vratnico. Nedeljski uspeh je nedvomno spodbuden, če upoštevamo tudi odsotnost ključnih igralcev Černigoja in Mar-sona.
LESTVICA: Sovodnje in Poggio 3, Au-dax 2, Juventina 0.
PRIHODNJE KOLO: Poggio - Audax; Sovodnje - Juventina.
SKUPINA E2
VESNA - OLIMPIA	:3 (1:1)
STRELCA ZA VESNO: F. Candotti (11-metrovka) v 32', Kostnapfel v 52'
VESNA: Negrini, Niko Sedmak, Ridol-fo, Picchieri, Rados, Švab, Ravalico (v 60' P. Sedmak), Barilla, Kostnapfel, Nardi (v 80' D. Sedmak), F. Candotti.
Vesna je imela že od vsega začetka težave z nastavljanjem akcij in to se je zelo poznalo predvsem na sredini in v napadu. Tudi obramba ni potrdila svoje dejanske veljave, povrhu pa je Vesna v zadnji minuti še zgrešila 11-metrovko in tako je tudi delitev točk splavala po vodi. (A. Kostnapfel)
LESTVICA: Olimpia 4, Vesna in Opici-na 0.
PRIHODNJE KOLO: Opicina - Vesna.
SKUPINA E5
IZIDA 2. KOLA: San Luigi - Gaja 4:0, San Vito - Portuale odložena.
LESTVICA: San Luigi 4, Gaja 2, San Vito in Portuale 0.
PRIHODNJE KOLO: Gaja - Portuale; San Vito - San Luigi.
Spominski pohod Bazoviški junaki
Planinski odsek SŽ Sloga pripravlja za nedeljo, 10. t.m., tradicionalni spominski pohod »Bazoviški junaki«, ki sodi v okvir vsakoletne spominske proslave štirih padlih na bazoviški gmajni. Zbirališče je v Bazovici pred vaškim spomenikom ob 10. uri. Pol ure kasneje bo odhod proti Jazeru do doline Drage, od koder se bodo pohodniki povzpeli na Pesek in od tam do Gročane in na Kokoš. Z vrha Kokoši bo spust ob 15.00 do spomenika sredi gmajne, kjer bosta polaganje vencev in spominska svečanost.
Pohod traja tri ure in pol. Organizatorji vabijo k čim številnejši udeležbi. Vsi udeleženci prejmejo posebne izkaznice in spominske značke glede na število udeležb na samem pohodu. SPDT vabi
svoje člane in prijatelje, da se pohoda udeleže v polnem številu. Vsa pojasnila daje Viktor Stopar (tel. 226283). (L. A.)
Sto družin na Nanos
Tokrat jih ni bilo. Zaradi slabega vremena, dežja in mraza so organizatorji odpovedali to vsakoletno tradicionalno prireditev, ki se je udeležuje veliko število planincev iz vse Primorske in zamejstva. Verjetno bo ta planinski družinski vzpon kdaj kasneje. (L. A.)
Izlet v Val Pesarino
V nedeljo, 25. t. m., bo SPDT priredilo izlet v Val Pesarino, dolino Karnije, ki poteka od vzhoda proti zahodu in nosi ime po naselju Pesariis, kjer je nekoč bila tehtnica. Tu so namreč pregledovali blago, ki so ga prevažali iz Karnije v bližnji Kadore. Dolina spada pod občino
Prato Carnico in je znana že iz časov beneške republike. Tu so pod strogim nadzorstvom izkušenih gozdarjev odraščale bukve, ki so potem služile za izdelovanje vesel za beneško mornarico.
Z avtobusom se bomo pripeljali do kraja Pradibosco (1187), 8 km od Pesarii-sa. Po približno dveh urah hoje se bomo povzpeli do koče Fratelli De Gasperi (1770 m). Koča je na zelo razgledni točki, od koder se vidi dobršen del doline vse do prelaza Lavardet (1531 m). Povratek do avtobusa (slabe 3 ure) je previden deloma po drugi stezi in sicer mimo gorskega stolpa Mimoias.
Avtobus bo odpeljal ob 6.30 izpred sodne palače, povratek pa je previden za 21. uro. Izlet vodi Franc Armani, ki je na razpolago za morebitna pojasnila (tel. 415318). (F. A.)
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir: v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000,	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 Čedad - ui. Riston 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
H=
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
7. septembra 1989
Mnogi so mnenja, da so te volitve prelomnega značaja
Južnoafriške volitve v znamenju demonstracij proti apartheidu
Volitve so potekale v znamenju hude napetosti	(Telefoto AP)
JOHANNESBURG — Volitve v tri domove južnoafriškega parlamenta se prepletajo z množičnimi protiaparthe-idskimi protesti in s splošno stavko, ki sta jo razglasila najmočnejša črnska sindikata, kongres južnoafriških sindikatov (COSATU) in nacionalni afriški sindikalni svet (NACTU). V torek je menda stavkalo odkrog milijon delavcev in uslužbencev, včeraj pa naj bi po sindikalnih trditvah splošna stavka zajela okrog dva milijona zaposlenih.
Stavka in protiapartheidske demonstracije predstavljajo odgovor črnske večine na parlamentarne volitve, po besedah predsednika De Klerka zadnje brez afriške večine. Vladajoča nacionalna stranka volitve v belski dom parlamenta razglaša za najpomembnejše v zadnjih 40 letih, odkar so na oblasti nacionalisti. Hkrati nacionalisti izražajo optimizem, da bo večji del belcev glasoval za De Klerkov in nacionalistični program političnih reform in da bo vladajoča stranka spet osvojila večino v parlamentu.
Drugi spet menijo, da utegnejo biti današnje volitve prelomne in da bi nacionalna stranka mogla osvojiti celo za tretjino poslanskih mest manj kot na predčasnih volitvah pred dvema letoma. Takrat so nacionalisti osvojili 123 od skupaj 166 izvoljenih poslanskih mest (12 poslancev imenujejo po volitvah in sicer glede na osvojeno število izvoljenih poslanskih mest). Zadnje ankete so povedale, da naj bi nacionalisti dobili 78 mest, skrajno desni konservativci 52 in liberalni demokrati 36 poslanskih mest. To bi pomenilo bistveno spremenjeno razmerje politične moči v belskem parlamentu, čeprav bi nacionalna stranka celo v tem primeru lahko sama sestavila vlado, za kar potrebujejo najmanj 84 mest (manjkajoče bi dobili z imenovanimi poslanci).
Zanimivo je, da predsednik De Klerk izraža prepričanje o večinski zmagi, čeprav ne bo tako prepričljiva kot pred dvema letoma. Medtem pa zunanji minister Roelof Botha omenja možnost koalicije z eno od dveh preostalih najbolj vplivnih strank, bodisi s konservativci bodisi z demokrati. Ankete torej pripisujejo večjo možnost za volilni podvig skrajni desnici, kar bi pomenilo, da se je belsko volilno telo še bolj nagnilo na desno zaradi
zunanjih in notranjih vzrokov. Hkrati bi to najbrž pomenilo, da so protiapar-theidski protesti in splošna stavka najbolj pomagali skrajni desnici, čeprav dejansko nobena protiapartheidska organizacija ni imela namena okrepiti konservativce, marveč povsem nasprotno.
Medtem ko na belskih voliščih poročajo o dobri volilni udeležbi, so ne glede na protiapartheidske demonstracije že prej pričakovali skromno udeležbo na volitvah poslancev za indijski in rasno mešani (obarvani) dom
parlamenta. Iz najpomembnejših središč (iz Pretorie, Johannesburga itd.) so sporočili, da se volilci zgodaj zjutraj niso podvizali na volišča, najbrž zaradi mraza. Na volitvah v indijski in rasno mešani dom parlamenta pa bodo zadovoljni, če se jih bo udeležila četrtina volilcev, kar bi bilo približno toliko kot na prvih volitvah v ta domova pred šestimi leti. Na razplet bo treba počakati do jutri, ko bo že znanih precej rezultatov in ko se bo pokazalo, ali so bile današnje volitve res prelomne ali ne.
AVGUST PUDGAR
Požar v ameriški rafineriji
Zaradi za sedaj še nepojasnjenih vzrokov se je v kalifornijski rafineriji Shell vnel hud požar, ki ni povzročil žrtev, je pa močno okrnil proizvodnjo, ki v normalnih pogojih znaša 130 tisoč sodov dnevno	(AP)
Velike izgube v turizmu ob italijanski jadranski rivieri
BOLOGNA — Na italijanski jadranski rivieri, predvsem v Emiliji in Ro-magni, je turistična sezona mimo, dokončni obračun pa vsekakor ni spodbuden: v primerjavi z lanskim letom so zabeležili kar 8 milijonov prisotnosti manj. Maja je bilo 1,4 milijona turistov manj, julija 4,2 milijona, avgusta 2 milijona, septembra pa predivdevajo, da jih bo kakih 320 tisoč manj. Izguba gre v milijarde in samo na hotelskem področju znaša približno 500 milijard, medtem ko če upoštevamo celotno področje turizma lahko govorimo o 100 do 1500 milijard lir izgube.
V odstotkih so zabeležili 23,6 odst. turistov manj čez vse poletje, padec prisotnosti tujih turistov pa je ponekod dosegel tudi 50 odst.
Zmanjšanje števila turistov gre pripisati predvsem prisotnosti alg v morju, ne pa poslabšanju turistične ponudbe.
700 mrtvih v eksploziji iraške tovarne orožja
Brodolom trajekta v Indoneziji
DŽAKARTA — V petek ponoči se je v prelivu Madura pri otoku Javi potopil trajekt, ki je prevažal, tako poročajo indonezijske oblasti, 155 ljudi. Vest so sporočili komaj danes, ko so tudi sporočili, da je brodolom preživelo 46 ljudi, ki so jih rešile ribiške ladje. Število mrtvih je za sedaj zelo netočno: doslej so našli 28 trupel, medtem ko 81 ljudi še pogrešajo. Po pričevanjih očividcev in preživelih kaže, da gre iskati vzroke brodoloma v zelo slabem vremenu in visokih valovih ter močnem vetru, ki je v trenutku nesreče pihal ob južnih obalah Jave.
LONDON — Britanski dnevnik Indi-pendent piše v svoji zadnji številki, da je huda eksplozija popolnoma uničila iraško tajno tovarno raketnih izstrelkov in povzročila smrt 700 delavcev in tehnikov, ki so bili v njej zaposleni. Proizvodnja raket je sodila v okvir iraškega programa oborožitve, v katerega je Bagdad vložil ogromne vsote denarja in pri katerem sta sodelovala tudi Egipt in Argentina.
Po pisanju omenjenega dnevnika je do eksplozije prišlo 17. avgusta v industrijskem kompleksu Al Hillah, kakih 60 km južno od Bagdada. Mrtve in ranjene so dan kasneje prepeljali v Egipt s posebnimi letali egiptovskega vojnega letalstva.
Iraški raketni program je močno skrbel tako Iran, kot Izrael in Sirijo. Leta 1980 je izraelsko letalstvo popolnoma uničilo center za jedrske raziskave pri Bagdadu, vendar kaže, da tokrat ni šlo za sabotažo, temveč da je do eksplozije prišlo zaradi pregretja naprav.
Egiptovski izvedenci že leta sodelujejo z Irakom pri spremembah nekaterih sovjetskih raket. Pri tem jim pomagajo tudi Severni Korejci. Spreminjajo tudi argentinske izstrelke Condor, ki so se jih po-služili v vojni proti Iranu, ko so bili ti izstrelki zelo netočni, saj so objektiv zgrešili tudi za 40 km. Egipčani in Severni Korejci so pri sovjetskih izstrelkih spremenili konico, tako da raketa lahko ponese konvencionalni naboj.
Donat Cattin razsrdil palermske sodnike
PALERMO — Prihodnji teden se bo v Rimu sestal Višji sodni svet, ki se bo izrekal o palermskem sodstvu in njegovem boju proti mafiji. V zvezi s tem je bilo veliko polemik pa tudi veliko nejasnosti in dvoumnosti. Morju strupenih besed, ki že dolgo spremljajo palermske dogodke in ki Višjemu sodnemu svetu prav gotovo ne bodo olajšale dela, je te dni dodal še kanček minister za delo Donat Cattin, ki mu je očitno všeč, da je s svojim dolgim jezikom v središču pozornosti. Na prazniku prijateljstva, ki ga prireja njegova stranka, je izjavil, da je med palermskimi sodniki preveč Sicilijancev. Znano je namreč, pravi nadebudni minister, da mafijske družine pošiljajo svoje otroke v šole in nekateri nato postanejo sodniki. In neizbežno se dogaja, nadaljuje Donat Cattin, da sodniki izpustijo iz zapora tiste, ki jih je policija zaprla.
Izjava je seveda delovala, kot bi dregnil v sršenje gnezdo. Iz vseh strank, vključno iz KD, so se dvignile razdražene in ogorčene reakcije, čeprav je sam minister skušal demantirati svoje izjave. Najbolj ogorčeno je seveda palermsko sodstvo, ki je včeraj izdalo ostro protestno noto.
Kakšna je vloga železniške uprave pri umoru Ligata?
REGGIO CALABRIA — Preiskava v zvezi z umorom bivšega predsednika Državnih železnic Lodovi-ca Ligata še ni privedla do konkretnih rezultatov, zadobila pa je nove razsežnosti. Preiskovalni sodnik Giordano je namreč krenil v nove smeri. Predvsem želi osvetliti okoliščine, ki zadevajo sklepanja pogodb za razna dela v zakupu. Preiskovalci bodo skrbno pregledali vse pogodbe, ki jih je v zadnjih letih sklenilo železniško podjetje. Izoblikoval se je resen sum, da bi
znala biti Ligatova smrt povezana prav z javnimi deli v zakupu.
V zvezi z Ligatovo uganko velja omeniti tudi reakcije Ligatove vdove Nuccie Mammane, ki je v intervjuju za milanski dnevnik Corri-ere della Sera izrekla jasne obtožbe na račun »primarnega političnega sogovornika« njenega umorjenega moža. S tem zahteva pojasnila glede ravnanja vlad, ki so si sledile od Craxijevih časov do danes, predvsem pa glede ravnanja vseh dosedanjih ministrstev za prevoze.
Radikalci razpuščajo svojo stranko
RIM — Radikalna stranka, kakršno smo poznali doslej, je v zadnjih vzdihljajih. Zvezni svet stranke je namreč odredil njeno smrt. Iz njenega pepela pa naj bi nastala nova transnacionalna radikalna in nenasilna stranka. Glavni protagonist tega prehoda je bil že spet Marco Pannella. Zveznemu svetu je predložil resolucijo, s katero naj bi radikalci opustili dosedanjo strankarsko obliko radikalnega gibanja. Zvezni svet je z večino odobril resolucijo ter izvolil kvadrumvirat, ki naj bi upravljal ta prehod. Kvadrum-virat sestavljajo poleg Pannelle še tajnik Stanzani, blagajnik Vigevano in novi predsednik PR Emma Bonino.
Sistematičen pregled stadionov po tragični nesreči v Palermu
RIM — Tragedija na gradbišču nogometnega stadiona v Palermu je globoko odjeknila v italijanski javnosti. Logična posledica tega nezaslišanega dogodka pa je bila, da je vlada odredila širšo preiskavo, ki so jo nekako razširili tudi na druge stadione v Italiji v vidiku bližajočega se svetovnega nogo-
metnega prvenstva. Ministrstvo za delo je razposlalo svoje inšpektorje na gradbišča stadionov v Rimu, v Cagliariju in v Firencah. Neizbežna je bila ob vsem tem javna polemika. Predsednik nogometne zveze Gattai skuša minimizirati nevarnost, naravovarstvene in druge organizacije pa vztrajno trdijo, da nevarnost še vedno obstaja.
Splošna stavka v Azerbajdžanu
MOSKVA - V Azerbajdžanu je Ljudska fronta proglasila teden dni splošne stavke, ki naj bi podprla zahteve domačinov. Azerbajdžanci zahtevajo namreč zase pravico, da odločajo o vsem, kar je na ozemlju republike, torej tudi o tem, kar se dogaja na ozemlju avtonomnega okraja Gorskega Karabaha. Organizatorji stavke zahtevajo od krajevnih oblasti tudi to, da izpustijo iz zapora vse »politične ujetnike«.
Stavka je že povzročila prve vidne težave na republiški ravni. Nekateri ključni obrati so ostali zaprti, prevoze je ohromilo primanjkovanje goriva, tudi tisti delavci, ki so hoteli v službo pa so morali zaradi tega ostati doma.
Glemp v duhu protisemitizma
PARIZ — Afera karmeličanskega samostana v Auschwitzu je zadobila obrise pravega spora znotraj samih vrhov katoliške Cerkve. Izjave poljskega nadškofa Glempa, ki je trdil, da so sporazum o samostanu podpisale osebe, ki niso bile za to dovolj pripravljene, so sprožile val polemik in oster odgovor napadenih duhovnikov. Med podpisniki
ženevskega sporazuma o samostanu v Birkenau so nadškofje v Lyo-nu, Parizu in Bruslju in vsi trije so izrazili mnenje, da se nadškofu Glempu poznajo zaskrbljujoči »znaki protisemitizma«. Prav zaradi tega so zelo kritično nastopili Protl njemu, glavni francoski rabin pa je pozval papeža, naj se tudi sam izreče o zadevi.
Avtobomba v Bejrutu: 2 žrtvi
BEJRUT — V krščanskem delu libanonskega mesta, ki ga razdaja vojna, je eksplodiral avtomobil, ki je bil napolnjen s trotilom. Avtomobil s parkirali pred glavno tržnico, eksplodiral pa je prav v trenutku, ko je bil® na trgu največ gneče. Po daljšem času so si ljudje namreč ponovno drzni na ulice, da bi si priskrbeli vsaj sveža živila. Eksplozija je terjala dve žrtv na desetine ljudi pa je bilo ranjenih.
V kovčku so našli truplo dekleta
NEAPELJ — Truplo narkomanke Silvane Antinozzi so našli izključno zato, ker je neko dekle opazilo, da je bil pred restavracijo Marechiaro neki kovček iz katerega je curljala kri.
ndl'
Silvano so menda zadavili z n j lonkami, pokončali pa so jo s sk jami za piščanca. Dekle so urn°pii na njenem domu, nato pa so PU.»£U kovček s truplom na parku"1 znane restavracije.