237. Številka.
Ljubljana, vlorek 15. oktobra.
XI. iHo, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
IstiMJa vsak dan, uvrnainii t. . lamjkj m t.aav* po pvaAmoih, ter velja po polti prejouiar it a v u tr o-o go r n k o doiele ta oulo loto lt> gld., m p >i lotu h «1., ■a četrt lota 4 gld, — Za Izbija »o frww r-.oidjaa]* na dom »a eelo leto 13 gld., ra Aetrt leta 8 gld. 30 kr., ca en mosoo 1 gld. 10 kr    7 h pošiljanje ia dom ae računa 10 kr. ia mestni, 30 kr. *» eotrt leta. — Za tuje deiele toliko 7ee, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode n6ito!io na l)udnkih »olah in za dijake vrlja znitana cena in sioor   :'»'. \ L.) ubijano aa eetrt lota 2 gld. 60 kr. po poit'. projeman za oetrt lota 3 gld. — Za oznanila ho plaftn'e od Sattria <>pue petit-vrate 6 kr., de se o«nanilo enkrat tlaka, 6 br.. ee ae dvakrat in 4 kr. de se tri- ali večkrat tinka. Dopisi naj so izvole frankirati.     Rokopisi 86 no vračajo. — UredllillTO jo v 1 .i M ■ ni v Frane Kolmanovoj hiši i\ 3 „glodaliska stolba". O p r a v ii i s t v «>, na katero naj ae blagovolijo podirati narodmne, roklamacijo, oznanila, t. j. ad mniatrativnn reVSi, j« v „Narodni Makanii" v Koliuanovej hiši.
Deželni zbor štajerski.
Govor slovenskemu poslancu dr. Doiiiinkusa
v štajerskem deželnem /.boru.
Ko bo se leta 1808 postave zoper oderuštvo odpravile, t it se jo kapitalu dala polna svobodu, pričakovalo se je, da bo bodo obresti ravnale po naravnoj razmeri ponudbe in i h k a n j a posojil, da bode dovolj denarja dohajalo iz inozemstva, in da bodo oderuhovske obresti izginile, katere bo je smatralo kot premijo za ono nevarnost, katerej se ukloni z žaljenjem postave.
Vsa ta pričakovanja s j ni j so izpolnila.
Domači kapital se je uporabil za zidanje železnic, za akcijska podjetja ali banke na Teč ali menj poštenej podlagi, pričakovan ka pital iz inostranstva je ostul le pobožna želja, in obresti zahtevale so se proti vsem nadam vedno vekše.
Mali obrtnik, posestnik, ki nij imel tako izvrstne hipoteke, da bi lehko posojilo dobil iz denarstvenih zavodov ali hranilnic, mogel je dobiti za nadaljevanje svojega obrta ali gospodarstva potrebni kapital jedino le za raz nieruo velike obresti in stroške. liazumljivo je, da dolžnik, z malimi dohodki zadnjih slabih letin, a vedno z večjimi zahtevami države, dežele, okraja in občine do njega, nij mogel potrebnih obrestij poravnati in družin stvarij, in se je na tak način plačevanje od njegove strani ponehalo.
V tem času je oderuhovBtvo obilo želo.
Brezvestni špekulanti, raztezavajoči svoje polipske roke po vsej deželi, uporabljali so naj-brezobzirnejše silo in neznanje v poslovanju ljudij, OBobito kmetovalcev.
Da bi ta posel se bolj razširili, tožili in rubili bo stranke po svojih agentih, a so jim potem svojo pomoč pismeno ponudili.
Gorje onemu,  kdor je prijel to pomoč, gospodarstvo  njegovo je  bilo  u ni Č eno.
Od i n t ubu liram h posojil jemalo se je 80 do 40 "/o Ia že več. Se ve da te visoke obresti navadno nijso hile v dolžnih pismih zaznamovane, ker dolžniku so se kar tučas, ko je posojilo iskal, užo naprej za jedne leto ali celi čas posojila odračuuili, tako da je kolikor mogoče malo svoto prejel.
Se hujšo je bilo pa z onimi posojili, ki so Be dajali na osobni kredit. Pred mulo dnevi še sem izvedel slučaj, ko je dolžnik od 100 gold. posojila moral plačati na teden G gold. obresti, in sicer pod imenom zajamčenega jednoga dela dobitka, torej so jo za htevala malenkost 312%, katera se je tudi za več časa plačala.
Vlada pa nij niti roke stegnila, da bi zabranila to početje, a ona je ovirala, da nijso pričela društva svojega delo-
vanja, katera bi lehko nekoliko pomagala, kakor n. pr. izposojilue zadruge, katerim Be velikanski   davki   nalagajo,   kakor  tudi vlada dolgove  na  davkih   neusmiljeno izterjava. Tri okrajnej sodniji mariborskoj je bilo n. pr. v minolem letu 101 realnih rubeženj radi dolgov na davku in pristojbinah.   Nij so torej čuditi v Hcih razintrah, ako se je Ste vilo soduijskih prodaj posestev v zadnjih letih strašno nnmnožilo, mej  tem, ko je vrednost posestev tako so znižala, da morajo hranilnice, ki ho pri oddajanji posojil  gotovo jako pro vidne, trudno in skrbno na to gledati,  da si posojeno svoto zagotovijo; z jedno besedo, š e pred desetimi leti jako lepo Cvetoči in krepki kmetski stan, kateremu Be splošno marljivost in  varčnost gotovo nemoreodrekati, je siromaštvu p rop al. Poznam teškoče, ki bi se praktične j izpeljavi zakona zoper oderuštvo nr-sproti stavile,  tudi jaz imam one premi leko, je li prilično, da se uvede obrestmi taksa, ka-korsne je imel tudi slavni državni zbor pri posvetovanju dotične postave za Gališko in Bukovino.   A doseglo  so pa bode z vpeljavo take postave na podlagi'teh principov to, da morajo v področje kazenskega sodniku pripadati vsaj  najhujši slučaji oderuhovstva, mej katerimi jaz menim  upoiabljenje neslobodne volje dolžnika, in da civilni sodnik vsaj ne bode primoran onim zahtevam pomagati, ki so jednako iz moralnega, kakor tudi pravnega gledišša zavrgljivi. — Preidem  tedaj  k utemeljenju Bvojega predloga.
Opazuje bo lehko čestokrat, da sledi uboštvu in sili tudi nepoštenost.
Tako se je opazovalo v novejšem času pri množili z dolgovi preobloženih posestvih,   osobito   kadar   je bila njih  rnbeženska prodaja   uže raz pisana, izvenredno marljivo delovanje.
Odrušilo se je od posestva vse, kar se je le dalo odrubiti.
V gozdu ljudij kur mrgoli, ki do zadnjo bilčice vse posekajo, in potem posekuui Icb, kolikor se ga ne more proč odpeljati, spravljajo črez nujo na sosedova tla. Sadno drevje, trte iz vinogradov se izkopavajo, od poslopij jumljo se okna, vratu, rebrače, da celo opeku se strehe in celo podstrešje se razuosi, s kratka, posestvo se popolnem ra/ruši.
Tabularni upnik, za čegar premoženje prav za prav gre, mora z zvezanima rokama tuko počenjanjo gledati. Pomoči ne nuj de niti v kazenskem uiti v civilnem zakonu, da bi hitro vstuvil te krivičuosti.
Pomoč po potu postavodajstva je tedaj silno potrebna.
Praktična poraba takozvanoga prisilnega legalizovauja ima za stranke velike nepriličnosti, združene čestokrat tudi z voliciuii stroški.
Naj se pomisli, da imajo ljudje mnogokrat 2 —G ur hoda do notarja ali do sodnije, in da jih potni stroški tem hujše zadenejo, ako gre za male svote, ali pa če mora pismo več osob podpisati, na pr. več dedićev ali boluikov, katerih so ne moro prenesti.
Meni so jo večkrat pripetilo, da so stranke raj še vse v nemnr pustile, nego da bi hodile dolgo pot v mesto. Znani so mi tudi slučaji, ko se kaka legalizovana pobotnica nij mogla oddati pri plačauji, vsled Česar se dolg nij mogel izbrisati, a se je moral z nadvpisom obtežiti in od hipotekarnega lastnika pred-plačati.
S prisilnim legali zevanjem ovira se tudi izvrševanje tabularnih pravic, in zaželjeli i cilj, da bi se dosegla vekša gotovost tabulamim pravicam, se ne doseže.
Kolikor jo meni znano, se je po prejšnjih zakonih tabu 1 Ar ni institut le redko kedaj zlorabil, a taki slučaji tudi denes nijso izključeni.
Prisilno legalizovanje le škodi, o nič ne koristi. Jako bi bilo tedaj želeti, da bi visoka vlada o/.irala se na sklepe, kateri so izišli soglasno od raznih zastopništev v tej stvari.
Predno sklenem, moram šo izreči, da se bi moralo po mojem mnenji v gospodarstvenim interesu skleniti še cela vrsta postav. Imenujem le slede'-e : postava zoper kvarjenje živežu, osobito vina, — postava, katera bi uravnala odpise v katastru pri zemljiščnih odpisih, — postava, katera bi določila, da se mora pri zomljiščmh odpisih davkovske dolgove izterjati od odločenega dela, ako bo na njem, a ne na celem posestvu narastli. Tudi pravila, po katerih se davki izterjavajo, potrebujejo postave. Obžalovati je le, da se pusti deželnim zborom navadno le toliko časa, da se proračun posve-tujo ali pa deželi nova bremena nalože, ne pa, da bi bilo mogoče odpraviti drugih ne-priličnostij.
Deželni zbor kranjski.
(X. seja, 11. oktobra)
Predseduje deželni glavar dr. vitez Kul-tonegger, vlado zastopata deželni predsednik Kalina in c. kr. vladni svetnik grof (Uiorinskv.
Poslanec Oton Detelja je obolel in dovoli se mu 0 dnij odpusta.
Deželni glavar naznanja, da je došlo več peticij, katere pritrjnvujo adresaem načrtu dr. Blelweisa. Nekatero mej njimi so prišle naravnost na adreso deželnega odbora. O teh po opravilnem rodu postopati uže iz formalnih o/.irov nij dovoljeno. Kar se pa tiče peticij, katere je v tej zadevi izročil dr. Vošnjak, uemajo zdaj nobednega smisla več, kajti stvar je užo doguana.
Dr. Vošnjak proti takemu postopanja odločno ugovarja. To so pravi kratiti osnovno državljansko ustavno pravico, katero ima vsak
t
posamezen državljan, tembolj jo imajo pa občinski zastopi, namreč o državnih osnovnih postavah zagotovljeno pravico prošnje ali peticije do postavodajalnih zborov. V državni zbor je prišlo, ko je agitiralo se za odpravo konkordata, na stotine peticij od občin, in nikdo jih nij zabranjeval. Jaz moram tudi uže zaradi tega ugovarjati proti takemu ravnanju, da ne bi morda vlada izvila iz njega prilike postopati proti pošiljateljem peticij, kar bi bilo proti vsem postavam.
Deželni glavar odgovarja, da se zdi tako postopanje s pet'cijami njegovemu o sob nem u mnenju pravo in primerno, da pa, ako hoče zbor drugače ravnati, bode on to tudi odobril.
Dr. Poklukar neče ugovarjati proti postopanju deželnega glavarja, a zahteva, da se vsaj konstatira, kdo prosi in kaj se prosi v peticijah.
Predsednik si mane roke, zvija se na desno in levo, in pravi, da je pozabil prebrati imena občin, ki so pritrjevalne peticije za adreso poslale. Imena občin pa so: Radovica, Drašiče, Kozavnice, Cirknica, Planina in Lož.
Poslanec KI u n interpelira deželnega predsednika radi zadnje konfiskacije časnika »Slovenec", v katerem se je govorilo o jako čudnem postopanji c. kr. okrajnega glavarja litijskega vitez Vesteneka pri ustanovljenji šole v Velikem Gabru, stvar, ki se je jako obširno tudi razgovarjala v deželnem zboru, in nadalje: zakaj se zdaj, kadar se konfiscira, zapečati ves stavek časnika, in ali je res, da je prišel za tako postopanje poseben ukaz, in če je prišel kedaj. — G. Kalina nič odgovora ne obeta.
Poslanec Pfeifer in tovariši stavijo sledečo interpelacijo:
Interpelacija
poslanca V. Pfeiferja do visoke c. kr. vlade Žalostna prikazen je, da se eksekutivne prodaje posestev v našej deželi zavoljo zaosta lih davkov vedno množijo; leta 187G je bilo posestev prodanih in sicer v
80dniJ9kem okraji Črnomelj.....32
„ „    Novomesto.....13
„ n    Kostanjevica ....
leta 1877 pa v
sodnijskem okraji Črnomelj.....9
„ „     Novomesto   .... 51
„ „     Kostanjevica .... 13
Pomenljivo je in neoverglji? dokaz vedno rastoče revščine in pomanjkanja denarja, da c. kr. davkarije kupujejo v imenu erara taka posestva po silno nizkej ceni od 1 do 5 gld. v čegar pojasnenje navede se tu, da je c. kr. davkarija v Črnomlju za 5 gld. zlicitirila po-Bestvo J u rja Flojvikovo iz 11 rastja, cenjeno na 1081 gold.
Enako žalostni dogodki najdejo se pri mobilarnih eksekucijah, pri katerih se tudi stvari in večkrat še fundus instruktus, pod svojo vrednostjo prodajo, n. pr. Jurju Speharju iz Vinice (Črnomeljski okraj) na 10 gold. ce njeno seno za 2 gld, M. Petriču iz Grabrove 30 gld. vredna krava za 15 gold. i. t. d.
Kljubu temu brezobzirnemu izterjavanju dosežejo zaostale davščine v imenovanih treh okrajih skoraj 00.000 gold.
Vsakega  patrijota v srce zaboli,  če se zvršujejo realne eksekucije zavoljo malenkost nih zneskov za 44 kraje, 70 kraje, (tedaj pod enim forintom) in stroški nalagajo davkopla čevalcem, pri katerih silno siromaštvo, ne pa renitenca zakrivi, da z davkom zaostajajo; na
ta način prvotno še majhni dolg vedno in vedno narašča; primeri se namreč večkrat, da eksekut pravi davek plača, ostane pa še dolžan stroške, zavoljo teh se ponovi ali nadaljuje ekse-kucija in pomnoži te stroške tako, da se ek sekut nikoli ne more rešiti.
K temu oderuškemu postopanju pridruži se še drugo, katero je zlasti v vinskih krajih — v katerih kmetovalec vse davščine in go spndarske potrebščine z vinskim pridelkom v jeseni pokrije — za davkoplačevalca pogubno, ker se mu uže ro leti, ko še nema nobednega pridelka, todaj tudi nič gotovega fonda za po-plačanje davkov, slabo rejena živina rubi, tako da je prisiljen jo prostovoljno ali pa po ekse-kuciji prodati za par goldinarjev, ko bi vendar v jeseni za dobro rejeno živinče več dobil, in sebi in erar ju koristil.
Tako brezobzirno postopanje mora spraviti vsako gospodarstvo v propad in razrušiti kmetijstvo, kateri je prvi steber v vsakej državi in pionir produktivnega dela.
Ker gotovo nij v interesu previdne države, da število brezimetnih ljudij in s tem prole-tariat vedno narašča, stavi podpisani s svojimi tovariši sledeča vprašanja do visoke vlade?
1. Ima vlada vednost o tu navedenih ža lostnih razmerah, in ali hoče v vinskih krajih mobilarno eksekucijo zavoljo zaostalih davščin takoj ustaviti, ter davke izterjati še le meseca novembra in decembra, ko bo uže vinska letina spravljena?
2. Ali hoče vlada v krajih, kateri so vsled večletnih slabih letin, povodenj in drugih elementarnih nezgod zlasti na Dolenjskem in Notranjskem v resnici obzira vredni, zaostale davke odpisati?
3. AH hoče vlada eksekutu, kateri je dolžni davek plačal ter povrnil erarju gotove stro Ške — v ozira vrednem slučaju druge stroške (deservite in idealne koleke) prizanesti, brez da bi zato posebno prošnjo uložil? in
4. ali hoče vlada svojo resno pozornost obrniti na to od leta do leta huje rastočo revščino kmetijstva po vsej deželi, in iskati sred stev, da kmetijstvo popolnem ne propade?
Ljubljana 11. oktobra 1878 Pfeifer, Klun, dr. Vošnjak, dr. Bleivveis, dr. Zar-nik, grof Barbo, LavrenčiČ, Pakiž, dr. Poklukar, Svetec, Robič, Kobler, Potočnik.
(Dalje prih.)
Hrvatska adresa.
Hrvatski narodni poslanci so v odseku in klubu sklenili poslati adreso na cesarja, katera se jako odločno in res moževno oglaša za rešitev jugoslovanskega vprašanja v monarhiji. Adresa, katera je v Pešti in na Dunaji in drugod silno pozornost vzbudila, pravi mej drugim:
„Kolikom god se pomnjom udubljuje ovaj sabor, ter će se i u napried udubljivati u nutarnje državne potrebe zemlje i ukupne monarkije, opet mu se i duša i srce zanosno otimlju u one susjedne iztočne krajeve, kuda je pobjedonosno oružje Vašega Veličanstva prosjalo novom sjajnosti i slavom, kuda je hrabra vojska Vašega Veličanstva, u kojoj takmili su se na hiljade sinovi ove zemlje i posestrime Dalmacije, počinila ne obična djela požrtvovnosti, ter uzkrisila najljepše uspomene monarkije i prošlosti hrvatske, pokazujući svemu svietu, da u ovom složnom kolu sjedinjenih naroda nikada ne vsahnjuje vrelo nepredobitna ju načtva.
„Obdržavši sjajnu pobjedu, hrabra vojska Vašega Veličanstva ne samo udara temelj si' su moj budućnosti i veličini monarkije, nego i privadja slobodi, blagostanju i prosvjeti srodne nam krajeve, ter ispu nju je veliki zadatak, koji krunitbena za vjernica polaže na dušu kralja ugarsko- h r v a t-skoga da pod uzvišenu svoju krunu privede sve zlobom vremena odtudjene zemlje i krajeve.
„Od duboke harnosti za ovo veledušje Vašega Veličanstva hrvatski je narod položio znamenitih i milostivo priznanih žrtava, a mi njegovi zastupnici svečano izričuć narodnu zahvalnost, svečano i glasno u njegovo ime izjavljujemo, da on neće žaliti ni života ni imetka, da se započeto veliko djelo sretno i slavno dovrši, ter dostojanstvo i interes monarkije da se od svake sjene i opasnosti sačuvaju.
n V e 1 i k je zadatak, koji okupacijom Bosne na se preuzima austro ugarska monarkija, i pouzdano je prosvietljenoj mudrosti Vašega Veličanstva predobro poznato, kako se on osigurati može. Ipak vjerni ovaj sabor smjerno drži, da bi Be trajno osigurati mogao samo onda, ako se ustroj zadobivene pokrajine malo po malo tako udesi, kako bi se s vremenom pripojiti mogao na ustroj kraljevina Dalmacije, Hrvatske i Slavonije u njegovu državopravnu odnošaju naprama kraljevini Ugarskoj, ter ovako postane biserom krune ugarsko-hrvatske.
„Ovakav pak ustroj samo se onda može pomisliti i organično izvadjati, ako se za rana u život privede nagodbenim zakonom ujam-čena, u inreresu monarkije i Ugarske jednako ležeća cjelokupnost kraljevina Dalmacije, Hrvatske i Slavonije, ter vjerni ovaj sabor u ovom smislu zahvalno pozdravlja i shvaća onu radostnu nadu u previšem odpisu Vašega Veličanstva, da se primiče vrieme, u koiem će se riešiti pitanje zemliištne cjelovitosti. I doista rascjepkanost ovih srodnih, nekoč spojenih zemalja slabi južno-istočne granice države, otegoćuje njihovu samoupravu, izazivlie neiz-vjestnost j s njom nezadovoljstvo, na koje neprijatelji monarkije danas opaznije nego ikada prije računaju ....
„Neizvjestna sudbina posestrime Dalmacije, kojoj se upravo sada otvara na istoku prostrano zaledje, evo godinami traje, prieči joj narodni i materijalni razvitak i oteščava joj promestnost s Hrvatskom, s monarkijom i srednjom Europom. Svi ju interesi i njezini i monarkije upućuju uz Bosnn na zaj edin-stvo s Hrvatskom, ter pošto se dalmatinski sabor dva puta pripravno odazvao pozivu sabora ovoga i smjerno molio, neka bi se obistinila velikodušna želja Vašega Veličanstva, da se odaslanici obijuh sabora sastanu i vie-ćaju o uvjetih spojitbe, mi narodno zastupstvo usmjeljujemo se ponoviti ovu molbu, neka 86 konačno uredi južno-istočna strana monarkije i izpuni želja i potreba vjernog Vašemu Veličanstvu naroda."
Iz Bosne in Hercegovine.
Vsled poročil od 11. t. m. je general Rheinlilnder 10. oktobra brez upora zasedel Vrnogorac, in je nameraval 11. t. m. proti Bužinu marširati, od koder je uže deputacija prišla napovedat udajo prebivalstva. V preiskanih vaseh mej Peči in Vrnogorcem so našli mnogo ranjenih upornikov iz boja 0. t. m. Tvrdnjava Kladuš je še v VBtaških rokah, vendar jo 1. lovski bataljon cernira.
Telegrafne štaci je bo se na novo odprle v Bosni v dolnjej Tuzli, Glazincu, Gra-čanici, Jajcu, Konjici, Livnu, Prjedoru, Rogatici, Vlasenici in Zvorniku s permamentnim uradom, a v Gorazdi in Bugojnu z omejeno dnevno službo. Dalje v Trebinji v Hercegovini tudi s permanentno službo.
Iz Livna 29. sept. [Dopis „Ed.u] V dežji in megli sti zapustili 2 brigadi tabor pri Suici 26. t. m. ob 6. uri zjutraj in bajdi črez hribe in doline proti Livnu po kamnitem potu; ta dan Livnu ostane v več nem spominu. Štiri brigade so zaprle Livno uže ta dan od 4 strani, namreč na sever ji 2. na vzhodu 3. na jugu 1. brigada 7. divizije; za hod je zaprla reservna brigada gm. ('sikos, pri katerej se tudi 79. brambovski batalijon nahaja.
Mesto Livno se je imelo 27. t. m. po sesti, ali uže 26. je bila 2. brigada napadena na strmih in kamenitih stenah, pa je Turke dobro otolkla in zopet v trdnjave zapodila. — Pri tej priložnosti je bil ranjen 1. štabni častnik in več oficirjev in mož našega kranjskega 17. polka, menda vseh skupaj 16.
Drugi dan 27. ob 7Vi« zjutraj so začeli topovi od vseh stranij na utrjene kraje streljati, in kmalu potem se je pričel boj tudi iz pušk pri samostanu, ali Turki so imeli tukaj le malo časa stanje, pomagal je top infante riji, zapustiti so morali pozicijo in vruoti se v trdnjave.
Na severnej strani, kjer je 2. brigada posel imela, strmo v nebo 3 stolpi s topovi oboroženi, nad propadom, pod katerim Livno leži; branili so se Turki proti severji ali zastonj je bil njih trud; gorski topovi od severja, in poljski od juga in zahoda so jim delali veliko škode in zapustiti so jih morali kruti Turci; hranitev mesta bila jim je zdaj prva skrb.
Na vzhodu največja terdnjava, s topi obložena, vzdrževala je ogenj le malo Časa, ker naša vrla artilerija nij ji dopustila dolgo časa s topovi odgovarjati. Top je razrušil obzidje in posadka je bila prisiljena zapustiti tope, ter mesto samo braniti.
Tretja brigada je stala pri samostanu in v ravnini na vzhodu pred trdnjavo. Prva brigada je nadlegovala sovražnika od juga s topovi; mej tem je reservna brigada od Dalma tinske s starimi 8 U topovi grad v mestu podirala. Ves dan je trajal boj s topovi in puškami, da si je gosta megla mesto in okolico krila; na večer je začel veter pihati, megla se je zgubila.
Zdaj so začeli topovi od 6 stranij na vse utrjene kraje streljati, bombardiranje je bilo splošno do teme.
Bilo je ob štirih popoludne; Turci so se pripravili na zadnji boj. Udarili bo z vso močjo proti zahodu, da bi oklep prodrli ali naredili so račun brez gostilničarja. Tukaj je stala brigada Csikos z Dalmatinci in pokazali so jim. da nij posla zanje; skupno streljanje iz pušk in topov od vseh stranij zapodilo jih je nazaj od koder so prišli.
Fanatični Turki so nazadnje uvideli, da jim zadnja ura bije, razvili so 28. zjutra belo zastavo v mestu, ter so se podali.
Z „živio"-klici so zasedli naši previdno ob 7. uri zjutraj trdnjave; godba je igrala cesar sko pesen, veselje je bilo splošno.
Po dokončanem delu je bila prva stvar Turke pograbiti, razorožiti jih in v varen kraj spraviti. Priplenili smo mnogo pušk, jagatanov,
piStol, streliva in 14 topov (enega od leta 1879 od Karolft). Jetnike so odpeljali v Dalmacijo. Zadovoljni smo, ker Brno enkrat s hribov v dolino prilezli ; v štiridnevnem dežju in mrazu smo trpeli toliko, da se je njih več smrti želelo; bili smo mokri do kosti, poleg tega je pihal močen veter. Po prestanih težavah segali smo si v roke. pozdravljali drug druzega in boljših dnij voščili.
Naš 17. polk sme ponosno stopati, nde-ležil se je več bojev, povsod zmagovito, zato smem reči, da ga nij nad Kranjca. Ponosna bodi slovenska kranjska zemlja, ti imaš vrle sinove! Živela zmagovita vojna, črno rumena zastava vihra po nekdanjih turških gradovih, pal je polumesec!
Politični razgled.
Notranje tležele.
V Ljubljani 14. oktobra.
Z tMunnfn se poroča peštanskemu listu, da bode baron de Pretiš prevzel predsedstvo ministerstva. v katerem bosta Chlumetzky in baron Pillersdorf.
Graška „Tagespost" v noviČ zatrjuje, da je minister Auer*p<*»v/ res rekel, da je neko (nemško) novinarstvo podkupljivo, in da bo celo nekateri (uatavoverni) po slanci za denar svoje glasove prodali mu.
Čehi se vedno še miroljubno in apravo-prijazno pogajajo na deželnem zboru z Nemci.
SkrejŠovski je bil 12. oktobra obsojen na štiri mesece ječe, ker je ob svojem času Thierhierja vrgel s stopnjic na dvorišče.
Po ofjersken* uradnem listu prevzame Tisza začasno finance, Wenkheim pa not ranje stvari, Szell je definitivno odpuščen. Tako je torej ogerska ministerska kriza za enkrat zopet pri kraji, za tako dolgo, da se po gla sovanji in držanji ogerskega zbora kaka nova situvacija ne naredi.
Vntanfo držav*?.
Zbornica riimtfntfca je 13. okt. po viharnj seji zavrgla predlog manjšine naj bi se Dobruča odbila, s 83 proti 17 glasom in sklenila udati se berlinskemu dogovoru. Zbornica je glasovala za en milijon posojila za okupacijo Dobruče.
Itnlijanski minister notranjih zadev je prepovedal vse demonstracije ki bi mej narodni mir kalile, t. j. menda zlasti demonstracije zoper Avstrijo. Da pa prepoved nij iskrena, vemo vsi.
Na Fi-rtiirojAcm Be je začela agitacija za volitve 75 novih senatorjev. Protivniki republike so skušali volitve nekoliko odložiti vsaj do marca 187i>. Zadnji teden pa je mi nisterski svet sklenil, da se bodo v občinah volili delegiranci za volitev senatorjev uže 27. t. m. senatorska volitev sama pa bode 5. januarja 1879. Mac Mahon je to uže podpisal.
Fmncostci škof Dupanloup je 12. t. m. umrl. Pokojnik je bil jeden najduhovitejših cerkvenih dostojanstvenikov; na zadnjem koncilu je bil poleg Strosmajerja najslovečejši govornik.
Domače stvari.
— (V kranjskem deželnem zboru) se je v soboto obravnavala nova Vestenekova šolska postava, kljubu temu, da je sama vlada po deželnem predsedniku Kalini izrekla se proti njej. Narodni poslanci Svetec, Pfeifer, Klun, dr. Vošnjak in dr. Z ar ni k so v generalnej debati ostro govorili proti. — Včeraj je bila specijalna debata, katere se pa narodni poslanci nijso udeležili, niti ne glasovanja o posameznih paragrafih. — V denašnjej seji bode voljen novi deželni odbor in se bode volitev poslanca Šavnika verificirala. Jutri se bode deželni zbor sklenil.
— (Iz Vrhnike) se nam piše želja nekaterih Vrhničanov, da bi si. županija vsaj par svetilnic vrhniškemu trgu v ta namen privoščila, da bi v temnih, posebno v zimskih nočeh kdo povožen ne bil, da bi se kdo ne ubil, ali vsaj v blatu ne obtičal.
— (Iz Moravske fare) se nam piše 1. oktobra: Naša starost se nam kaj hitro steka
— doba za delo traja le kratka leta. — Le kdor v svojej dobi, obilo dobrega stori — se v pokoji lehko v resnici srčno veseli. Tako smo mislili mi, ko nam je oni teden odhajal iz Moravčjega v pokoj — nepozabljivi gospod nadučitelj Jarnej V r a n č i č. On je bil blag gospod, izvrsten učitelj in organist, ter odločen narodnjak, bivajoč in delujoč v Moravčjem blizu 40 let. Večjidel smo farani bili njegovi učenci. Preživel je tukaj veliko veselili — morda pa tudi dosti britkih ur. Ljubi Bog naj mu podeli večni mir in pokoj.
J. R.
— (Šolske novosti.) Iz ormoške okolice so nam poroča: Ormožanci dobe letos k svojej trirazrednej šoli še 4. razred, ki ima biti baje — čisto nemški. — Na dekliško šolo v Ptuju, kjer je bila razpisana služba nadučitelj i ce , pride za nadučitelja nekov Loichnigg iz nemškega Ljubna. — Za ptujsko okolico se bo otvorila 4 razrednica v novem lepem poslopji, ki ima poleg nemškega napisa tudi slovenski besedi „Narodna šola".
— Nas slovenske učitelje veseli, da se je vrli ljutomerski poslanec, g. Kukovec, oglasil v graškem deželnem zboru, in za naše šole zahteval slovenskih učnih sredstev in knjig.
— (Slovenska knjiga.) „Pot v večnost. Vernim svoje škofije razložil dr. Janez Zwerger, knezoškof sekovski. Gradec. Tisk in založba društvene tiskarne. 1878." To je naslov knjige, ki je to dni v slovenskem jeziku na svitlo prišla in se dobi pri Klerrovej vdovi v Ljubljani. Knjiga obsega 142 strani, velja tu 36 kr.
Tržno nororllo.
Trst 11. oktobra.
Od zadnjega poročila se nijso razmere, ki tarejo našo kupčijo, skoro čisto nič preraenile ; zunanjim homatijam pridružile so se še domače, kot sad nenaravne občne politike, in tako tavamo naprej, nevedoči, kaka osoda čaka našo trgovino, obrtnijo in sploh vsako podjetje. Žalostne bo razmere, v katerih si mora delavec, trgovec in vsaka poštena duša pridobiti svoj kruh, da živi sebe in druge, in kam more vse to peljati? — Nij čuda torej, če trgovina in obrtnijo, ne moreti z vspehom napredovati, posebno pa naš tržaški trg, kajti severno-nemške luke, ki uživajo neopravičene privilegije, konkurirajo nam uže pred nosom, posebno v kolonijalnem blagu. — To je sicer žaloston, zarad tega pa nič menj resnični faktom. — Italijani na eni, Nemci na drugej strani napeljujejo svetovno kupčijo na svoj mlin: a naši izvoljenci dr?o roko križem in zanemarjajo edino luko avstrijsko svetovnega pomena, Trst mora še zmirom čakati konkurenčne železnice, ki bi okrepila konkurenčno moč našega skladišča.
Riž— še zmirom prav po ceni z malim nagibom na niže. — Italijanski gld. 19Vi do gld. 2:il ,; — Rangoon gld. IG1/., do gld. 17 V*«
Mast in Špeh. — Zarad pomanjkanja blaga porastla je nekoliko mast; lepega debelega špeha primanjkuje, zato ga plačujejo više, niže vrste blago pa jako po ceni, ker ga je dosti. — Mast gld. 51 do gld. 53. Špeh v zabojih gld. 44 do gld. 50 — po debelosti.
Petrolij — nij bil še tako po ceni, nego je zdaj; dosti višjih cen pač ne utegnemo letos doživeti, razen tja konec decembra. — Petrolij v sodih gld. 13V*.
DomaČi pridelki. —Fižola je povsod dosti, ponujajo ga na vse kriplje; od inostran-ekega, pa premalo vprašanja po njem, vsled tega bo tukaj cene rudečet?a fižola skoro ni?e kakor pa v Ljubljani. — Itudec fižol gld. 93/* do gld. 10, — koks ali eukreuce gld. 12, — bel gld. 9l/a do gld. 10, — zelen gld. 10, — kanurin gM. 12, — suhe slive v sodih gld. 9 do gld. 0liay maslo I. vrate gld. 8G do gld 88.
J ob. Pipan & c o m p.
Fo novej zdra\ ilnej motor*' g. L. G. MčJ-Bin gorja v Frankobrodu ob M. ozdravelo jo več tisoč m trganju, revmatizmu 'n vsled tega izrastočih hromotah bolnih. Po njogovej uie-todi dOMie se zdravje tudi Se potem, ko vsa druga zdravila nijso pomagala. Svetlijo se vsakemu, na oni na t" in bolnemu, naj prečita knjižico g. Miisingerja, katero ta zasto *j pošlje.
I iurll v ljiil>lf**iil.
4. okt.: Franc Petan, liijni posestnik in krčmar, 36 1., ključarsko ulice št. 5, vsled hroniČno prano tuberkuloze. — Neža Cirar, branjevka, 50 )., predmestje llnuleckijeva vaa St. 29, poritonitis. — Marija Eržen, bči društvenega sluge, 4 m. 2 d., v Eli-zabotnej otroej"j bolnici, na prsnej mrtvici.
ti. oktobru: Jobana Jeršan, hči nadkondukterja 19 L, poljsko ulico št. 1(>, vsled sušice. Janez Ho-k.ivski, bišni posestnik 70 let, trnovske ulice št. 0, vsled Btarosti.
7. oktobra : Jakobina Ogrinec, bči c, kr. okrajnega glavarja v pokoju, 6 I. 2 m. 12 d., na cesarja Josipovem trgu št 1, vsled pokažonja krvi. — Frančiška Flaukar, hči dninarja, 3 1., na rebru št. 9, na difteritis.
8. oktobra: Marija Kumer, zaeebnica, 31 1., v bolnici sv. Jožefa, vsled mrtvico v možganih.
9. oktobra: Frančiška Folik, bči železniškega uradnika, eno uro, na rebru št. 3, vsled slabosti. — Andrej Sont kovic, sin c. kr. profesorja, 2 L 5 m 13 dnij, novo ulice št. 5, vsled difteritis. — Marija Fischer, delavka v predilnici, 20 1., kolodvorske ulico št. 20, vsled tuberkulozo. — Jožef Markusič, kaznenoc na gradu 51 let, se jo obesil.
Tujci.
13. oktobra: Lat z I,   pl. Merkl,
Uohenbah iz
Evropa t pl
Dunaja. — Hubino i/. 'Trsta.
Pri  Slonu :   Brezo* ar iz ltuskega. — pl. Va
lentinč č iz Sežano. — Črn« iz Trsta. — Heinliiifer iz Dunaja,   — \Vinkelhergor iz (iradca.
Pri Malieui Schranzliof.ir iz Št. Vida. — loznik i/. 1'revoje, — Sel iillr,  (thm i/. Dunaja
iJujJL<*j4tu* ooraa H oktobra
(iivirno *«ltigf»nđnu poročilo I
Knotni drž. dolg v srebru .
Napol . . C. kr. cekini
•1 gld.	—
62 ,	70
71 i	20
110 a	50
	—
223 „	75
H7 „	35
9 „	38 v,
» >	58
100 |	—
57 "	95
zobe in zobovja
vpostavljam po najnovejšoj metodi brez odstranitve starih korenin in brez vBeb muk.
Popolnem nomučno zobovne operacijo izvršujem uporabljajoč prav prijetno delujoči
razvettelilnl «at/, (dušikov okisljanec).
z6bovni zdravnik, stanuje ob Uradockega mostu 1. nadstropje.
(346—1)
Za prodajo
prav veljavnega blagn, broz stroškov, i SČojo se gospodi vseh stanov. Pismena vprašanja sprejomlje z naslovom: II. K, 50O, llun-sensteln A Vogler na Dunaji.  (32>—7)
Štev. 15509.
(341—1}
Razglas.
Mestni mlin v Kole/Ji
se od 1. novembra t. 1. naprej v najem odda.
Pismene kakor tudi ustmene ponudbe se do 2.5. t. in. sprejemajo.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 11. oktobra 1878.
V7sem I m iln i m.
kateri trpijo na trganiu ia revmatizmu, aliiztth bole/nij i/virapifih hromotah itd.,
in naj so še tolikanj brozvspe-šno zdravili, in koncem vso nadojo izgubili, da bi katorikrat še popolnem ozdraveli, naj so zaupajo, potom ko so užo tolikanj poskusili, tudi jeden-krat gospodu L. G. Moeain-ger-ju ob Menu (Main >. Po ur ,iuu kakor on zdravi, dobilo! je samo v zadnjih mesecih več sto bolnikov svoje popolno zdravje. U. Mousinger dajo vsakouni na prosto voljo, preveriti »o o njegovih vspeliih, prodno se začno rabiti njegovo lečenjo, kar, mimogrede omenj ono, ne zahteva rrinogo denarstve-nih žrtev, ter pošilja zastonj tudi bro-šurico, v katorej »o naslovi velikega števila ozdravljenih osob vseh stanov zaznamovani. Lečenjo je prav racijonalno. Gospod Moesin-gor zahtova od bolnika jedino le kratek popis njegove bolezni in nje stopinjo, ter mu pošlje potem svoje naredbe. (310—1)
G. PICCOLI,
lekar v Ljubljani, na dunajskej cesti „pri angelju",
priporoča:
1.  Tr. Rh. Comp. sploh imenovana
Franc-ova esenca,
izvrstno pomaga zoper vse notranje bolezni v želodcu, pri tc'esnih zaprtjjah, hemoroidih itd. Ta tinktura so vsakej družini najgorkoje priporoča, ker je užo veliko tisoč ljudem k zdravju pripomogla. Steklenica s podukom u rabi \ red volja 10 kr.
2. »r. Nora-ovo zdravilo zoper mrzlico pomaga pri tej bolezni noizmotljivo, steklenica velja 80 kr.
3. Jlallnčni HOk (Ilimbeerabguss) iz domačih, gorskih malin, v stoklcnicah, ki drže 1 kilo — po 80 kr.  — Temu, ki več kupi, še coneje
4. Anaterluiiia UHfna voilu, stekenica velja 60 kr., in zobni prah, škatljica po 40 kr.
5. 1'rnli za pokončanje bolh, ščurkov in druzega mrčesa iz pravih dalmatinskih rož, paket po 10 kr.
6. Hoineopatleliu apoteku, popolnem uredjona po Drof. Ilaagor-jii.
1 stoklenica jagodic velja 10 kr. 1 stc'ilenica tinkture volja 20 kr. Vsako zdravilo so nat- nko po naročilu pripravi v zahtevanej stopni močno.
7. l>orHcli — ribje olje, se rabi zoper ukrofelje, škiofelnastno kostno bolezni, sušico, kašelj i. t. d., steklenica volja G0 kr., z želozo-jodiUoin 1 gld.
Gospod (7. 1'iceoti, lekarničar v Ljubljani.
Kašelj in teška sapa Bta mu hudo nadlegovala, zato sem po zdravnikovem nasvetu tri mesece zavžival Vaše Dorselievo ribjo oljo z žolozo-jodllrom. — Uže po zavžitji nekoliko steklenic sem čutil veliko olajšanje, — zdaj pa so imam samo izvrstnej zdravilnej moči tega olja zahvaliti, da sem kašdj čisto odpravil, in svojo zdrav je zopet zadobil. Zato morom to zdravilo očitno najgorkoje priporočiti.
V 1 j ubijani, dne 9. septembra 1878.
Janez Kitar, trnovski kaplan.
Pfomtna naročila z naslovom: <*. Pie-coli, lekarna v Ljubljani, bo točno izvršujejo proti poštnemu povzetju. (337—2)
Zahvala.
Vsem onim, kateri so pri dolgej bolezni, in pri smrti moje nepozabljive soproge poka« zali toliko sočutja, izrekam tu svojo najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 13. oktobra 1878.
(345) Ludvik Raunicher.
Kdor si hoče zdatnih
pristranskih dohodkov
hitro in gotovo prislužiti, piše naj pod naslovom : ..lOOO" Aunoncen-Kxpe«lltion H. L.. Ilauhe A. C'onip. na I»uiih|u, na kar bode dotično izvedel. (343—1)
Tretja dražba.
Iz konkursno maso ranjcega gospoda J. IV. Sf>itsey mlajšega se bo deti prodali, tudi pod sodno ceno, sledeče posestvi:
a) Dne 25. oktobra t. 1. dopoludne ob 11. uri posestvo urb. št. 6, pod llrnstovcem (Guten-haag), namreč hiša, k št. 40 v št. lenartskem trgu, blizu postajo „Pesnico" na južnoj žoleznici, v katorej hiši so nahajajo: o. k. okrajna sodnija, o. k. davkarija, kupčija z mešanim blagom, krčma itd., in zemljišča zraven, vse cenjeno na 63.050 gld.
b) Dne 24. oktobra t. 1. dopolndne ob 11. ui kmetija urb. št. 538 pod mariborskim gradom, namreč več ko 34 oralov zemlje, in poslopja v občini Partin blizu št. Lenarta; cenjeno na 6390 gld.
Bolj natančno poroča oskrbnik
(344-i)      Dr. Sernec v Mariboru.
Deveti redni
m
m m m
m m m m m
kranjskega industrijalnega društva
29. oktobra 1878 ob 4. uri popoludne
v ftiretcijstem uradu družbe.
Dnevni red:
a) Poročilo o vspeliih minolega poalovanjskega leta.
b) Poročilo revizi|skega odseka.
c) Volitev vseli udov upravnega svota, ker je obrok njili delovanja po § 25 statutov minol.
d) Volitov vodje po § 25 statutov. c) Volitev revizijskega odseka.
Gospodi akcijonnri, ki hočejo glasovati, prosijo sc v smislu § 10 statutov, naj uložijo svojo akcije do 20. oktobra v društvenoj blagajnici, ter naj vzemo tam tudi legitimacijske karte.
(332-2) Prvosednik upravnega sveta.
izuatelj m u it u um jooip Jurčič.
Lfstniua in tisk „Marodue tiskarne".
09