Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman volja: Za celo leto prodplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota
4 gld., za on mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo loto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za on mesoc 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno Številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (insorati) so sprojomajo in voljii tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so ;tiska trikrat. Pri vočkratnom tiskanji so cena primerno zmanjša. Itokoplsl so no vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Vrodnlštvo jo v Somoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nedeljo in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev. 37.
V Ljubljani, v sredo 16. februvarija 1887.
Imetnik XY.
Državni zbor.
Z Dunaja, 15. februvarija.
Posledobne zahteve.
Konečni vspeh letošnjega proračuna bode ves drugačeu, kakor se je kazal pri izročitvi dotičnega predloga. Deželno-brambovski minister zahteva malenkost 12 milijonov goldinarjev za oboroženje deželnih brambovcev in domobrancev, danes se mu je dovolilo 73.221 gld. 25 kr. za popravo škode, ki jo je bil vojnemu eraru napravil požar v Stryju, ob enem sta pa danes zahtevala tudi denarni minister in notranji minister posledobne privolitve nekterih zneskov. Kakor poročajo današnji časniki, se bode od delegacij, ki se snidete 1. marca, tirjalo za vojno namene 25 milijonov gld., ob enem pa izprosilo dovoljenje, izdati še 15 milijonov gld., ako bi se vojskina nevarnost že skoraj no polegla.
Naši in ogerski domobranci.
V	današnji seji stavil je dr. Sturm s tovariši do deželno-brambovskega ministra tudi vprašanje, od kod to pride, da sta si naš in ogerski domobranski zakon v mnogih bistvenih določbah nasprotna, da se našim deželam glede domobrancev nakladajo veliko večja bremena, kakor ogerskim, in da se je tem dovolilo, kar se je nam odločno odrekalo? Tako se res pri vsaki priliki kaže, da so Madjari veliko na boljem, iu da so podobni razvajenemu otroku, čigar trma vsigdar obveljii, samo da s svojim kujanjem in razposajenostjo cele hiše po konci ne spravi.
Osebne zadeve.
V	današnji seji bilo je zbornici naznanjeno, da je bil od kontrolue komisije državnih dolgov za predsednika izbran opat Hauswirt, za podpredsednika pa dr. Fuchs. Dalje je bil v državno sodišče (Staatsgerichtshof) izbran dr. Zborovski, in konečno se nam je privatno povedalo, da je dr. Foregger predsedniku državnega zbora izročil odpoved svojega poslanstva. Ali pristaši Foreggerjevi so predsedniku prigovarjali, da naj te odpovedi danes še ne razglasi, ker se jim bode morda posrečilo Foreggerja še pregovoriti. Predsednik je tej želji ros tudi vstregel in Foreggerjeve odpovedi zbornici ni naznanil. For-egger se je namreč spri z nemškim klubom in se hoče sedaj obrniti do svojih volilcev, češ, da naj oni razsodijo, je li imel prav ali no. Celjski kričači bodo menda pač zadovoljni z njim in ga priporočali za novo izvolitev, ali sramotno vendar-le ostane za tako zvane nemško volilce v spodnjem Štajarju, da ne dobe boljšega kandidata, kakor Foreggerja.
Bolniške blagajnice.
Glavna točka današnjega dnevnega reda je bilo nadaljevanjo posebno razprave o bolniških blagaj-nicah, pri kteri jo do zdaj oglašeuih čez 00 govornikov. Reč toraj no bo tako hitro dovršena, kakor se je iz prvega mislilo. Nikakor ni toraj misliti, da bi danes prišlo na vrsto zadnji točki dnevnega reda, namreč poročila o peticijah in zakon glede nagrad za kateheto na večrazrednih ljudskih šolah.
Gospodska zbornica
je v soboto in včeraj obravnavala zakon o zavarovanji delavcev proti nezgodam. Večinoma ga jo tudi dovršila, samo nokaj paragrafov se je izročilo šo enkrat dotični komisiji v pretres, in bodo konečno rešeni v prihodnji seji, ki uo v četrtek 17. t. m.
Črna vojska.
(Dalje in konoc.)
0 rudečem križu.
Tiste člane veteranskih društev, ki so se oglasili k kolonam rudečega križa za prenašanje in postrežbo ranjenih vojakov, objavil je ta zavod že meseca jannvarija brambovskemu ministru in se bo ondi določilo glede črnovojniške dolžnosti teh ve-terauov.
Kako bo črna vojska osnovana?
Izvzemši tiste črnovojnike, ki so bodo določili za pomožno uameščevanje stalne vojske in brambovcev, razdelili se bodo vsi ostali črnovojniki v samostalno vojne oddelke — črnovojuiške ba-talijone. Le-ti se bodo sostavljali načelno le iz mož, ki so iz enega in tistega okraja. Batalijoni se bodo ločili v izgredne in v te r i tor ij a 1 n e ba-talijone. Izgredui batalijoni so namenjeni za gar-nizijsko, etapno iu zasedovalno službo. Zbirali se bodo v svojih brambovskih okrajih, od kterih dob<5 tudi ime in številko z dodatnim drobcem, ako bi se v enem brambovskem nabornem okraju več i z-grednih batalijonov sostavljalo. Če bi Ljubljana več, recimo tri vojniške izgredne batalijoue sosta-vila, dobili bodo ime: črnovojniški izgredni bata-lijon št. 25/,, 25/a, 25/s itd. Brambovski batalijou Ljubljanski ima številko 25. Prav to številko dobili bodo vsi črnovojniški batalijoni iu čo jih bo več, kakor smo že rekli, pod to še posebno vsporedno številko.
Kako močan bo črnovojniški bataiijon?
črnovojniški izgredni bataiijon imel bo 4 kom-panije in pa nadomestilno kompanijo; mož bo imel pa 2403. Od teh namenjeni ste le dve petini, t. j. 947 mož za vojno službo, vsi ostali bodo za nado-meščevanje iu rezervo in se bodo klicali kedar bo treba. Nadomestilna kompanija ostane pa vedno v nabornem okraju.
Moč črnovojniškega teritorijalnega batalijona jo pa jako različua ter so ravnil po množini prebivalcev in po imenitnosti dotičnega črnovojniškega okraja. Kompanij imel bo 3 do 6 in te si no bodo enake. Nektere bodo imele po tri, druge po štiri čete, zopet druge v gosto obljudenih krajih pa tudi po pet in šest čet.
Kaj pa je črnovojniški kadr?
Za vsak izgredni in teritorijalni bataiijon določil so bo že v mirnem času kadr, ki bo samo-stalni vojaški oddelek ter c. kr. brambovskemu okrajnemu zapoveduiku podrejen. V ta kadr odbrali se bodo vsi tisti možakarji, ki so bili svoje dni vojaški prav dobro izvežbani in imajo že vojaški odpustni list v rokah ter so so stalno v obližji črnovojuiške okrajno postaje naselili. V mirnem času obstal bo ta kadr samo na papirji. V vojski se bo pa on prvi sklical pod orožje.
Kaj bo črna vojska še delala?
Črnovojnik, ki no pojde na vojsko k stalni armadi, k brambovcom ali s kakim izgrednim ba-talijonom, porabil se bo za pomožna dela, kakoršuih je vajen. Tisti, ki znajo pisati, se bodo porabili v prvi vrsti za pisarje iu kanceliste pri raznih vojaških pisarnah. Krojači bodo šivali, čevljarji bodo »delavali čevlje, sedlarji in jormeuarji pripravljali in
oskrbovali bodo potrebno jermenje in sedla, kovači bodo kovali itd. Kmečki delavci iu drugi dninarji, ki ne znajo nobenega rokodelstva, porabili se bodo pri kopanji zakopov, šanc itd. Dalje se bodo v črni vojski tudi konduktorji ali sprevodniki potrebovali. Kdo da bo opravljal konduktersko službo, to določi politična oblast vzajemno z dotično županijo. Za to službo se bodo jemali lo ljudje, ki so v do-tičnem okraju stalno naseljeni, in imajo v občini kaj veljave ter so trdnega zdravja in močni, da bodo lahko opravljali težavno službo. Tak kondukter bo moral znati brati, pisati, računiti, jahati in voziti.
Črnovojniški pregled.
Črnovojniški pregled je nekak pregledni zbor črnovojnikov, na kterem se bo določilo, v koliko da je ta ali oni za črno vojsko še sposoben. Pregled se bo pričel takoj, ko se sklicana črna vojska zbere. Ondi se bo vsakemu določilo bodočo črnovojniško službovanje ali se bode namreč porabil za nadomestnika pri brambovcih ali stalni armadi, ali pa za posebna dela na bojnem polji. Pregled bo ondi, kamor se bodo čruovojuiki sklicali. Načelno mora vsak črnovojnik ondi zadostiti črnovojniški dolžnosti, kjer jo stalno naseljen, če ui v drugi polovici državo doma. Tisti ogerski podaniki pa, ki so stalno tukaj naseljeni iu tisti avstrijski podaniki, ki so pod krono sv. Štefana bodoče stalno bivališče našli, lahko v svoji novi domovini za-doste črnovojniški dolžnosti, ako niso določeni za nadomestuike v stalni armadi, pri brambovcih, ali pa pri oboroženih izgrednih čruovojuiških bata-lijonih. Kdor je pa za nadomestnika odločen, mora pa v svojo prvotno domovino in so ondi v svoji občini oglasiti.
Prisega.
Takoj po dokončanem pregledu bodo tisti črnovojniki, ki so se za kakoršno-koli delo določili, prisegli. Pred prisego prebere jim častnik, ki jo bil član pregledovalne komisije, vojne postave v ma-ternem jeziku in jih razloži, na kar zbrani kot črnovojniki prisežejo.
Razdelitev črnovojnikov.
V stalno vojsko in k braiubovcem se bodo uvrstili: Vsi tisti vojaški izobraženi črnovojniki, kteri so bili svojo dni v stalni armadi začasno oproščeni ali pa predčasno domu spuščeni; daljo vsi po devetnajst let stari, ki še niso vojaškemu naboru podvrženi in konečno taki, ki so bili pri poslednjem naboru kot preslabi zvrženi. Najskrajna meja starosti za uvrstitev med stalno armado ali brambovco določena je do spolnjenega 34. leta, če se kaj izrednega ne določi kasneje.
Za izgredne batalijone črnovojniške se bodo jemali lo ljudje prvega nabora. Kar bi jih preosta-jalo, t. j. kar bi se jih pri izgrednih batalijouih no moglo porabiti, prišteli so bodo k toritorijalnim batalijonom. Tisti preostali iz prvega nabora pa, ki so posebno dobro izvežbani v streljanju, se bodo tudi kar naravnost poljskim kompanijam lahko pridali.
0 črnovojniških prostovoljcih.
Osobe, kterih črna vojska že več ne veže, pa so še trdne in vojaški izobražene, lahko prostovoljno vstopijo v črno vojsko. Priti morajo k pregledu, kjep,-so zavežejo, da ostanejo črnovojniki. dokler bo tmk vojska pod orožjem.
V v
Ali bo dobil črnovojnik odpust?
Odpust se bo delil iz službenih ozirov, kjer bi bilo preveč ljudi v črno vojsko poklicanih, ali če bi se določeno število enega oddelka zmanjšalo, ali če bi črne vojske za nekaj časa ne bilo potreba ali pa tudi v posebnih zasebnih zadevah. V poslednjem slučaju se bo odpust dajal prav izjemoma, kedar bo že posebna sila.
Črnovojniki, kedar bodo na odpustu, dobili bodo odpustne certifikate.
0 razpuščanji črne vojske.
Črna vojska se razpusti ali doloma z ozirom na posamične kronovine, ali pa splošno po celi državi, ako odpade povod, zarad kterega se je sklicala pod orožje. Ako se je sklenil mir, se črna vojska takoj razpusti, čruovojuiška dolžnost pa ne mino že z dnem, kedar se je črna vojska razpustila, temveč še le tedaj, kedar se črnovojniki z dotičninii certifikati stalno odpuste iz črne vojske.
Matica Slovenska.
LXXV. odborova seja dnu 12. februvarija 1887.
Pričujočih odbornikov 17, izmed vnanjih J. Kersnik; predseduje prof. J o s. M aru. Zapisnik o 74. odborovi seji 9. oktobra m. 1., ki sta ga pregledala A. Raič in I. Tomšič, se potrdi brez ugovora. Danes bodita mu svedoka A. Kržič in Vil. Zupaučič, poprosi predsednik ter naznanja to-le:
Predsednik „Matice Hrvatsko", pl. Kukuljevič Sakcinski, je 7. novembra obhajal svojo 701etnico in 501etnico svojega književnega delovanja. „Matica Slovenska" mu je čestitala, naj vlada še mnoga mnoga leta „ Matico" tako, da bode na korist iu slavo i Hrvatom i Slovencem. Prav v ta namen se je srečno oponovila vzajemnost med obema, iu nedavno je poslala ^Hrvatska Matica" naši nad 40 knjig svojih ; tudi „Akademija jugoslavenska" je poprosila nekterih naših sebi v dopolnitev. Došlo je „Matici" naznanilo, da 14. t. m. in naslednje dni hoče obhajati „Aka-demija" v Zagrebu stoletnico o smrti preučenega P. Jos. Rug. Boškoviča (r. 1711, u. 15. febr. 1787). Poprosil sera slovenskega akademika prof. M. Valjavca, naj o tej svečanosti v imenu „Matice Slovenske" na najprimernejši način „Akademiji" razodene naše vzajemno čestitanje. Jednako srbsko naznanilo došlo nam je tudi iz Beligrada.
Prof. dr. Jagiču se je poslala častna diploma, ktero je ličco opisal odbornik Stegnar, za kar bodi mu hvala! Kakega odgovora doslej ni; tako tudi ne od g. Gorjupa, toraj dotični odsek nima nikakega posla. — Umrl nam je predragi odbornik in pisatelj, prof. Fr. Erjavec. „Matica" mu jo brzojavno naročila po poverjeniku svojem A. Marušiču krasen venec, ki ga je zastopnik njen, prof. M. Pleteršnik, o pogrebu celo sam nosil, za kar mu bodi dostojna hvala! Kaj več o ranjkem se pogovorimo, ako ne prej, v občnem zboru.
Občni zbor utegne biti v sredo po velikonoči 13. aprila. Sredi posta bo morebiti treba kakega od-sekovega posvetovanja, ako ne odborove soje. Zastran odbornikov, kteri naj izstopijo, prosim soveta. Po pravilih naših izstopi vsako leto deset po volitvi najstarejših odboruikov. Nekdaj smo se tega držali, in kedar jih je bilo po umrlih na pr. več, smo žrebali; zadnji čas pa se je svetovalo, naj izstopijo vsi, kteriin je potekla 4 letna doba. Prof. Leveč so poprime tega nasveta, predsednik pa priporoča stari red, ki ga odbor po glasovanji tudi potrdi. Vsled tega se je naposled žrebalo, in nekaj po smrti iu odpovedi, nekaj po tem vadljanji izstopijo letos iz odbora gg. t Fr. Erjavec, J. Hribar, Fr. Hubad, A. Kržič, Fr. Leveč, A. Marušič, f B. Raič, L. Robič, A. Senekovič in Fr. Wiesthaler.
Prof. dr. K. Glaser me je pismeno vprašal, nadaljnje predsednik, ali shranjuje „Matica" Raičev rokopis: Calovi dodatki k Miklošičevemu slovarju. Jaz sem mu odgovoril, da tega dela „ Matica" nikdar ni imela v lasti. Kar je dobila po ranjkem Cafu, bilo je malo in neznatno. — O tej priliki naj vam potožim neko stvar. V zadujera občnem zboru sem poprosil slovenskih pisateljev in zlasti časuikarjev, naj prvega svojega znanstvenega zavoda „Matice Slovenske" brez vzroka javno ne smešijo in no sumnjičijo. Kolikor jaz v»5m, hvalno pripoznavam, so slovenski časniki prošnjo mojo spolnovali razun jeduega. Ta, o kterem najprej veljajo besedo v ps. 54, 13 itd., sramotil je „Matico" in njen odbor
vže trikrat. Kako je poročal o občnem zboru, o tem ne govorim, ker je imel dokaj prič, ki že vedo, kako je stvar razsojevati.
Ali kar se piše o zapuščini Cafovi v životopisu B. Raiča in o S t. Vrazovi, o tem moram nekoliko omeniti. Ni res, da bi bil Raič rokopis Cafov: „Dopolnek, popravek in razjasnila k Miklošičevemu stsl. slovarju" prejel od „Matice"; prevzel ga je morda kar na mestu po njegovi smrti. Kako se more opravičena imenovati zahteva, naj „Matica" v petih mesecih na svoje stroške preskrbi do 20 tiskanih pol v gotovi Cirilici in to „Slov. Matica" v Ljubljani? Bilo je to nemogoče iu — „ultra posse nemo!" Človek nikdar rad ne sliši o svojih napakah iu nedostatkih, nikar že o godu ali o svečanosti svoji. Zdelo se je vsem nedostojno, kaj takega poklanjati stavljenemu učenjaku. Kaj hočem reči o trditvi, da bi „Matica" še životopisa svojega častnega člana ne bila dala, ko bi imela drugih sestavkov v rabo!! Tudi ono, kar se kaže o 1000 izvodih posebej, o kroniki Vramčevi, o „Spo-meniku" itd., nikakor ni pristojno. — Kakor o Cafovi, tako se svet moti tudi o S t. Vrazovi književni zapuščini, ktero je dobila „Matica Slovenska". Imel jo je dr. Krek v Gradcu, in na-prošen, naj jo „Matici" uredi, tega ni storil. Zahteval jo je B. Raič, in poprošen, naj jo ali sam ali po kterem drugem vravnd za „Matico" — ni hotel. Izposodil si jo je dr. Jos. Pajek, je nekaj porabil, drugo pustil. Poslala se je na prošnjo dr. Sketu, kteri je potem sam spoznal, da ni kaj velike vrednosti. Pošlje se naposled dr. Strekelju po želji njegovi v poseben namen. Kteri so videli omenjeno zapuščino, vedo, da ni tolike vrednosti, da bi bila „Matici" in Vrazu na slavo. — Ako se toraj v slovenskem časniku piše: Kdaj bode neki dala „Matica" Vrazovo zapuščino na svetlo? Ali je smemo upati — 35 let po smrti slovenskega naroda?! Prej se bomo Slovenci morali menda še naučiti slovnice talijauske, nemara še tudi ktere nemške!! Ivde si ti nam zaostala jedina hči našega vročega zaupanja? itd. — Kaj je to in — čemu?! Vzlasti bedasto je, kar je ondi načrkano o paklu, vicah in o nebesih! Priporočiti bi hotel gospodoma izdajateljema in lastnikoma, da dopovesta uredniku, naj takih psovk zoper „Matico" v slovenski list ne sprejema. Kdor ima kako pritožbo, obrne naj se do odbora, in kedar se mu pravična prošnja krivično reši, takrat naj nas zatoži pred svetom ter javno pograja. Sicer pa tega ne dela nobon narod, da bi svoje znanstvene zavode grdil si sam, kar sera povedal že v občnem zboru. In prav sedaj „Slov. Matice" delovanje in napredovanje hvalno priznavajo Čehi in Hrvati; mi pa: tica v svoje gnjezdo! Toliko se mi je zdelo, da sem dolžan kot predsednik spregovoriti na tem mestu, da ne bi trebalo drugod po javnih glasilih — v obrambo „Matice Slovenske". — Po zahtevi odborovi se predsednikove besede priobčujejo v pričujočem poročilu.
V imenu književnega odseka poroča na to tajnik: Kakor lani — naj tudi letos „Matica" izda tri knjige: 1. Le to p i s, kteremu urednik na prošnjo predsednikovo ostane prof. Fr. Leveč. Poziv glede sestavkov naj se po časnikih ponovi. Po želji Kersnikovi obeta predsednik, da so bode dal imenik še primerno skrajšati. 2. Zabavne knjižnice II. zvezek. V ta namen si je „Matica" pridobila iz zapuščine ranjkega Podgoriškega prevod romana Gogoljevega „Mrtve duše" ali „Čičikove doživelosti", kteri je toraj iz drugega slovstva in mimo lanskega še mikavnejši. Rokopisa pregled in tiskarska poprava se je izročila J. Cimpermanu po pogojih, ktere odbor dopusti. 3. V vod ali priprava v modroslovje. To knjigo je ponudil dr. Lampe po obširni osnovi, ktero je bil izročil književnemu odseku. Le-ta jo prepustil odboru, naj se odloči, iu po nekterih opazkah Kersnikovih in Voduškovih ukrene se tako, da pisatelj do srede maja meseca predloži rokopis, in ako so vsled pravil po presojevalcih odobri, bodo naj tretja knjiga letos družnikom, ker je silno želčti, da se tudi nam Slovencem preorje vendar ledina v to vddo.
Za tem poročilom nasvetuje prof. A. Raič, naj po želji Matičarjev, v časnikih izraženi, „Matica" dft na svetlo spise ranjkega prof. Erjavca. Prof. Lovec pojasni, da bi to mogli biti le spisi leposlovni. Temu pritrdi prvosednik, tor z ozirom na to, da letos ni več mogočo in da leposlovno knjigo že imamo, izroči naj se ta nasvčt književnemu odseku, kteri naj potrebno ukrene, pravico si pridobi, poišče moža, kteri bode spise odbral in vravnal, ter pripravi to za prihodnjo sejo odborovo, kar se so-
glasno sprejme. Sicer pa se obrača predsednik do gosp. Levca, naj bi ali on sam, ali kteri drugi oskrbel kak spis o velezaslužnem ranjkem odborniku v Letopis, ako se ne dobi morda še kaj izvirnega iz zapuščine njegove.
Po nasvetu književnega odseka se odobri, da so knjige po pogodbah na tanko določenih tudi letos izročijo trem tiskarnam, kar se je izkazalo lani na korist „Matici", in da se po predlogu L. Robiča, pregledovalca društvenih računov, neke neopravičene zahteve vzajemno poravnajo.
Računski sklep za 1. 1886, proračun za 1. 1888, in račun o tujem premoženji, kteri so dovršeni bili odbornikom na ogled, se brez ugovora odobre.
V imenu gospodarskega odseka poroča tajnik, da se v hiši na Kongresnem trgu zgodi neka pre-memba; da sta za hišo na Bregu dva kupca, in da naj se glede prodaje počaka do konca tekočega leta. Glede Koekejeve zadeve pisalo se je predsednikovemu namestniku na Dunaj, naj stvar konečno vravnii.
Prošnje za „Matičine" knjige se v novejšem času množijo. Po naročilu, naj o knjigah, kterih je še več na razpolaganje, odločuje predsedništvo s tajništvom ali oziroma s književnim odsekom, darovalo se jih je družnikom in društvom, vzlasti šolski ■mladini n. pr. kakor prej gimnaziji v Kranju in Novem Mestu, tako sedaj realki in gimnaziji v Ljubljani nekaj več. Pri tej priliki izreče iskreno hvalo odboru pričujoči gimnazijski ravnatelj J. Šu-man za podarjene knjige v imenu učencev in učiteljev; tako tudi prof. A. Raič glede realke. Ker ima „Matica" nekterih zemljevidov še obilo, celega atlanta pa ne več in ga tudi vnovič izdajati ne more, sklene jih pokloniti »Narodni Šoli", ktera naj jih potem podaruje učencem in učiteljem, šolam meščanskim in ljudskim.
Knjižnica „Matičina" je narastla od zadnje seje za 106 knjig, zvezkov, časopisov itd., od kterih je dobila 12 vsled daril, 94 pa po zamenji. Med darili so tudi J. Flisovi „Stavbinski slogi", za ktere bodi darovalcu primerna zahvala. Po zamenji je došlo jej največ knjig hrvatskih, ruskih in čeških.
Tajnik omenja, da je bilo treba glede poverje-ništev nekterih sprememb, kar se sprejame na znanje; s posebno pohvalo pa odbor počasti prizadevanje tajnikovo, da se redovno vplačuje, da se pridobivajo novi udje, letniki in ustanovniki, stari pa da do-polnujejo svoje obljubljene a zastale doneske na čast iu korist „Slov. Matici."
Tajnik pove, koliko je vnovič pristopilo jih k „Matici", in nato zaključi predsednik sejo ob 71/«- uri.
(Imenik novih udov prih.)
Politični preg-led.
V Ljubljani, 16. februvarija. Notranje dežele.
Podoba novih .bankovcev Madjarora že sedaj preseda, ko so samo zahteve čuli, kaj da druge narodnosti od novih bankovcev zahtevajo. „Pester Lloyd" se je celo zagrozil, da, če bi avstrijska vlada privolila, da na bankovce razven nemščine še kak drug jezik pride, bo ogerska vlada zahtevala svoje lastno finančno gospodarstvo, kajti bankovci so lastnina obeh polovic države. Dobro, pravi „P. L." dalje, da^ je ravnokar Koloman Tisza na Dunaju. Ta bo že Švabom povodal, kar jim gr<5. Pri bankovcih jo meja, ktere nobena madjarska vlada ne sme prekoračiti pustiti. Kdor bi se pa to vendar-le drznil, bi ga strmoglavili in naj bo kdorkoli hoče! Janoš, le počasi! Brigaj se ti za svojo polovico na skupnih bankovcih, avstrijska ti pa ni prav nič mar, naj ima na sebi sto jezikov ali pa kitajske čire-čare. Pometaj le prod svojim pragom. Sicer pa ni težko vganiti, zakaj se Madjari tako branijo razven nemščine še drugih tekstov na tostransko polovico bankovcev. Zato, ker bi vsled tega tudi oni nemadjarskim narodnostim morali svoje napise privoliti. Tu za tem grmom je zajec!
Volilni oklic izdali so na Ogerskem tudi tako zvani „08emin$tlridesetakarjl", ki je naravnost proti sedanji vladi iu njeni politiki obrnjen, ob enem pa tudi proti vsakej skupnosti, kar lo količkaj Madjare z nami veže. Volilni oklic se glasi: „Vspehi dvajsetletne škodljive politike so nas skoraj do tal potlačili, ob enem so nas pa tudi prisilili paziti na nevarnosti, ki jih taka politika lahko prinese. Koliko mirneje bi se nam dalo živeti, ako bi bili v minuli dobi svoje moči na ojačevanje svoje lastne armade obračali! Hej, čo bi imel naš narod lastno armado, ktero bi navduševal narodni duh, kedar bi se zbirala pod plapolajočimi madjarskimi zastavami in poslušala
na madjarsko komando! Žrtve za narodno armado bi naB nič ne ovirale v razvoju narodnega blagostanja. Prav tako nam ni všeč vpeljava skupne carine in skupnih financ, kar Ogerski vsako leto več kakor sto milijonov škode prizadene. Neodvisna stranka ima zapisano ua svojem praporu, da je Ogerska samostojua, neodvisna država, ktera si vse svoje zadeve sama vravnava, ne da bi se drugi vanje vtikali. V civiluem opravništvu mora naša država popolnoma neodvisna biti, kakor tudi v vojnih, finančnih, mednarodnih in narodno-gospodarskih zadevah. Da to dosežemo, morajo se ogerski državljani zbirati okoli našega prapora, pod kterim edino imajo prostor: enakost, prostost in pobratimstvo, Žid kakor kristjan, Madjar, Slovan, Nemec in Rumunec. Vsak, kdor išče razlike v veri in narodnosti, je naš nasprotnik, ker je hotč ali nehote prijatelj vladne stranke, ktera to razločka odobrava, s čemur je pa ravno toliko hudega v deželi provzročila." Kdo vč, ali ima Ogerska še kaj dosti takih — prismod, kakor so te vrste „oseminštiridesetakarji".
Bosna ponosna spela se bo pod perutami avstrijskega orla s časoma zopet do svojega nekdanjega tako pomenljivega pridevka „ponosna", če prav so ji ob času zasedanja, kedar so se naši ba-jonetje prvič v luči bosanskega solnca zasvetili, razni časnikarji in drugi kričači vsakojak pomen odrekali. Le slovanski časniki prerokovali so ji sijajno bodočnost, če ji bo namreč Avstrija odprla gore in ondi skrite bogate zaklade na dan spravljala. Avstrija je to storila in še dela iu dobiček je že pri sedanjem, lahko rečemo, še jako prvotnem razvoju prometa vrlo lep. Znaša že 14 milijonov goldinarjev. Bosna skriva v svojem osrčji mnogo rudnin, soli in premoga. Izmed rudnin se kopljejo največ železna, bakrena, srebrna, svinčena, manganova in kromova ruda, v petnajstih okrajih ua 61 krajih. S o 1 pridelujejo v okraji Dolnje Tuzlo na treh krajih. Premoga je tudi silno veliko, črnega in rujavega, ter ga kopljejo v 17 okrajih na 34 krajih. Poleg teh zakladov ima pa Bosna tudi še jako veliko vrelcev in toplic. Z gorko vodo imajo jih v Serajevskem okrožji 8, v Banjaluki 4, v Bihaču 2, v Dolenji Tuzli 2 in v Travniku 1. Z mrzlo vodo jih je pa v Serajevskem okrožji 8, v Banjaluškem 5, v Do-lenjetuzeljskem 5, v Travniškem 3 in Mostarskem 2. Kiseljakov je v Serajevskem okrožji 16, v Banjaluškem 6, v Bihaškem 1, v Dolenji Tuzli 8 in Travniku 7. Kedar bodo železnice deželo na vse strani prepregle, potem še le pokazalo se bo čudovito na-torno bogastvo Bosne in Hercegovine v svoji popolni obilnosti. S kuhanjem soli peča se vlada sama, ki je to podjetje leta 1883 pričela in pa rudarsko društvo „Bosnia" se je osnovalo, ki ima pa svoje rudnike tudi pri vladi v zakupu.
Vnanje države.
Na lhiskem so prišli na sled zaroti med ■vojaškimi gojenci v treh mestih, v Charkovem, v Kijevem iu v Odesi. Gnjezdo, kjer se je zarota izlegla, je pa v Petrogradu, v ondašnji pomorski akademiji. Na čelu ji je bil baje mlad pomorski častnik. Na sled so ji prišli menda po naključji. Admiral Arzenjev je menda akademijo pregledoval in so mu pri tej priliki prišla v roke vsakovrstna pisma, v kterih je bilo o zaroti govorjenje, ter celo zapisnik zarotnikov. V zaroto zapleten je baje tudi gojenec knežje rodovine, kterega so z drugimi vred zaprli. Le-ta se je zarad tega vstrelil; z druge strani se pa zopet čuje, da je le hudo ranjen. Novica od konca do kraja je pač malo neverjetna, če tudi ni nemogoča. Druga tej deloma podobna novica pa sporoča, da so bili v zaroto tudi topniški gojenci zapleteni in da si je eden iz strahu pred kazuijo — vrat prerezal. Kakor čitamo, je ta zarota v najvišjih vojaških in dvornih krogih jako nepovoljen vtis napravila, ker se ni nihče več nadjal, da bi med vojaki še kaka iskra prevratnega ognja tlela. Vzrok tej zaroti so menda nekteri puntarski veliko-šolci, s kterimi so vojaški gojenci v dotiko prišli in so se jim zapeljati dali. Kakor se čuje, je tudi nekaj velikošolcev pod ključem.
nTiraes" se iz Carigrada ob zagotovilu popolne zanesljivosti sporoča, da je po Macedoniji kar h krati vse živo postalo. Agentov iz Bolgarije in Iztočne Rumelije je baje vse polno v Macedoniji, kjer ljudi na ustajo pripravljajo. Več takih agentov je turška vlada nedavno že prijela in je pri njih našla jako obširne puntarske spise, ki so obsezali čudovito grozovitne sporočila o krvoločnem zatiranji Bolgarov. Da so zatiralci Turki, se samo po sebi razume. Turčija je vsled tega takoj v Macedonijo vojakov nagnala, kar jih je imela na razpolaganje, da vsak upor že v kali zatro. Tudi ta novica je iz takega vira, ki vso pozornost zahteva glede verodostojnosti.
O barakah ob francosko-nemški meji je bilo že toliko govorjenja po listih, da bo prej ko ne ta in oni radostno pozdravil novico, ki mu bo taisto kaj bolj natanjko prod oči postavila. Te barake so dolge po 120 metrov, široke pa po 20 metrov. Tla so vložene na granitne skale, ki so druga od druge po deset metrov vsaksebi. Pokrite so z opeko. Vsaka baraka ima deset predelkov in lahko 240 postelj sprejme. Dogotovljene so okoli trdnjav Nancy, Saint Die, Bruyeres in Epinal. Pri Naucyj-t postavili so jih šestnajst na širokem prostoru zunaj mesta, osem pa pred konjiško vojašnico. Delali so jih civilisti pod vrhovnim vodstvom ženijskega častnika. Francoski
list „Temps" pravi, da so se barake pri Nancyju iz tega namena zgradile, da se preseli vanje pešpolk, ki je sedaj v Neuf-Chateau in pa tri baterije osmega topniškega polka, ki sedaj v Chalonsu nad Mamo leži. Kakor hitro se to premeščevanje dovrši, bo imela trdnjava Naucy ravno tolikošnjo posadko, kakor leta 1878. Jež-baterija 29. topniškega polka, ki je bila leta 1878 v Nancy, je sedaj združena z dvema drugima baterijama vred z drugo konjiško divizijo. Trdnjava Nancy obsezala bo toraj 11. pešdivizijo popolnoma, kakor se je za to že leta 1872 načrt naredil. „Iz tega bo vsak lahko razvidel, sklepa „Temps" svoje razlaganje, da na naši strani ni nobenega izrednega nakopičevanja vojakov, kar bi Nemce in Evropo vznemirjati utegnilo."
Tudi na otoku Korziki je vse kviško. Revo-lucijonarji prevratne spise kar z obema rokama med narod vsipajo, v kterih se vse od kraja poziva, da naj se dvignejo. Načelnik prevratnemu gibanju je neki Leandri. Ker mu je vlada skušala do živega priti, je mož ni čakal, temveč jo je v društvu nekterih pristašev v gozde pobrisal, kjer sedaj roparske dru-hali snuje. To je dandanes navadno vseh preku-cuhov edino zaželjeni smoter, zarad kterega pre-kucijo delajo. Ker si kar naravnost po tujem premoženji ne upajo roke stegniti , ogrnejo se s plaščem prekucuhov, na kar mislijo, da jim je vse prosto in da vse smejo.
Izvirni dopisi.
Radeče pri Zidanem mostu, 14 febr. Naznanili ste bili v svojem cenjenem listu, da se ima vršiti prvi občni, ob jednem osnovalni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda na „Zidanem mostu z okolico" dne 30. januvarija. Ker o tem zboru „Slovencu" še nihče ni poročal, Vam podam sledeče vrstice:
Ob napovedani uri pričeli so dohajati udje in prijatelji od vseh strani kranjsko-štajarske meje. V zgornjih prostorih vsem Slovencem, osobito pa Spodnještajarskim slavnoznane, vrlo narodne gostilne gospe Marije Potočinove zbralo se je bilo s časoma lepo število rodoljubov vseh stanov. Največ rodoljubov iu rodoljubkinj (zadnje bile so došle iz Radeč) bilo je se ve da iz kranjsko-štajarske okolice, a počastili so nas pa tudi daljni rodoljubi s svojo navzočnostjo. Omenimo le vrlo šestorico gg. Celjanov, rodoljube iz Dola in Hrastnika, kakor tudi iz kranjskega Št. Janža. Okrog petdeset nas je bilo; vsi smo se bili zbrali z jedno mislijo, da si ustanovimo na obalih Save in Savinje narodno družbo sv. Cirila in Metoda.
Kakor je bilo že v sporedu naznanjeno, poročal je najpopreje velečast. g. Karol G m e i n e r o delovanji začasnega odbora. V kratkih, a toplih in rodoljubnih besedah pozdravil je navzoče rodoljube, zahvalil se jim za sedanjo požrtvovalnost in delavnost, slednjič pa navdušeno lepo prosil podružnici božjega blagoslova ter jo priporočil varstvu družbenih zavetnikov sv. Cirilu in Metodu. Bog daj, da se vsestransko vresničijo njegove želje I Z veseljem smo nadalje čuli iz poročevalčevih ust, kako številna in močna da je že v svojem prvem početku podružnica sv. Cirila in Metoda „Zidani most z okolico". Navdušilo je to tudi mnoge prijatelje, kteri so so vdeleževati zborovanja, da so tudi oni družbi pristopili. Po dokončanem sprejemu novih udov pokazalo se je, da ta podružuica šteje 11 ustanovnikov, 76 letnikov in 19 podpornikov, toraj skupno 106 udov. Upamo pa, da so bode to število kmalo prav zdatno še povzdignilo, ker so že mnogi zagotovili družbi svoj pristop.
Konečno bilo je treba se ve da voliti tudi na-čelništvo ter podružnico izročiti rodoljubom, ki naj skrbijo za vsestransk podružnični razvoj. Za predsednika bil je med splošnim odobravanjem voljen č. g. Karol G m o i n e r, župnik Širski. Namestnik mu je g. Ferdo R o š, vrl rodoljub iz Hrastnika. Tajnik postal je g. Anton Požar, nadučitelj v Radečah, namestuje ga pa č. g. Rudolf R a k t e 1 j, kaplan na Dolu. Denarništvo bilo jo izročeno č. g. Mateju P i n t a r j u, kaplanu Radeškemu, a namestništvo je prevzel g. Janez Mlinar, posestnik iz Loke. Naj ta prvi odbor deluje vsestransko za razvoj imenovane podružnico! Zaprok in ovir je sicer mnogo, a vstrajna, neumorna delavnost premaga vse.
Konečno je sledila katoliškemu društvu primerna zabava. Rodoljubne napitnice vrstile so se med krasno-vbranim petjem vrlih gg. pevcev iz Celja, kterim naj bode tukaj izrečena najtopleja zahvala. Le prehitro je potekel čas. da so bili gg. zborovalci primorani zapustiti družbo, ktera se je na to polagoma razšla. Konečno naj izrečem še vrli gospej
P o t o č i n o v i toplo zahvalo, ker nam je blagohotno prepustila svoje prostore za zborovanje. Podružnici pa želimo najboljšega vspeha po glasilu: „Bog, sveta brata Ciril in Metod, pa lastno neumorno delovanje!"
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje in konoe.)
XVI.	Gosp. zbornični svetnik Anton Klein poroča o dopisu c. kr. deželnega sodnijskega predsedstva v Ljubljani; v tem dopisu se stavi vprašanje, ktera dela bi brez oškodovanja obrtnikov v tukajšnji kaznilnici, doma ali izven doma, mogli opravljati kaznjenci in do kterih delodajalcev bi se bilo treba v tej zadevi obrniti. Poročevalec meni, naj bi se ob gorkem letnem času porabili kaznjenci pri poljskih delih, kajti v Ljubljanski okolici treba je toliko delavcev, da bi najbrže vsi kaznjenci našli delo. Ob mrzlem letnem času mogli bi se kaznjenci v mestu izven doma porabiti za navadna dninarska dela. Oni kaznjenci, kteri ne smejo zapustiti kaznilnice, mogli bi izvrševati dela, ktera bi jim moglo odstopiti ravnateljstvo c. k. kaznilnice ali pa taka dela, kterih zvrše-vanje bi ne škodovalo tukajšnjim obrtnikom. Poročevalec stavi predlog: Zbornica naj izvoli v gorenjem zmislu izreči svoje mnenje.
Predlog se sprejme.
XVII.	Gosp. zbornični svetnik Anton Klein poroča, da se vprašanje, kako naj bi se vravnalo delo v kaznilnicah in prisilnih delavnicah, ne da bi škodo trpeli obrtniki, dežela in država, že več let sim pretresava in da so v tej zadevi obrtniki, obrtna društva, trgovinske in obrtne zbornice poslale prošnje do visoke vlade, do vis. državnega zastopstva in do vis. deželnih zastopstev. V zadnjih letih se je to vprašanje v obrtnih krogih prav nadrobno razpravljalo ter se prosilo, naj se v kaznilnicah in prisilnih delavnicah dela, ktera so postavno kot rokodelska zaznamenovana, izvršujejo samo za lastne upravne namene ali za namene drugih državnih ali deželnih zavodov; dalje, da se ne smejo zvrševati taka dela z namenom, da se blago dalje prodaja za privatno rabo, bodisi v večji, bodisi v manjši meri, bodisi, da to zvršuje privatni podjetnik, bodisi država sama; dalje, da bi se delavci v takih zavodih porabljali za izdelovanje takih obrtnih izdelkov, kteri se izključljivo izvažajo.
Prvi dol te prošnje je visoko državno upravitelj-stvo že izpolnilo in kaznjenci se ne rabijo samo za lastne koristi kaznilnice za izdelovanje obleke, marveč tudi hišne oprave, delajo se v kaznilnicah surovine, kakor sukno, platno, loden itd., uniforme za služabnike raznih oblastev. Tudi v Kranjski se je to vprašanje že večkrat pretresavalo in bavil se je z njim tudi vis. kranjski deželni zbor in to posebno v zadnjem letu vsled peticije kranjskega obrtnega društva, ktero so je posebno pritoževalo proti veliki konkurenci prisilne delavnice. Vdeleženi krogi so naprosili tudi trgovinsko in obrtno zbornico, naj se požene za koristi rokodelskih obrtov.
Vsled tega bavil se je odsek zopet s to zadevo ter sklenil, slavni zbornici priporočiti, naj se do vis. deželnega zbora obrne za odpomoč.
V letu 1870 je bilo v Ljubljani 10 knjigovezov, 42 krojačev, 71 črevljarjev, 23 mizarjev; v 1. 1875 bilo je 11 knjigovezov, 36 krojačev, 62 črevljarjev, 33 mizarjev; 1880. 1. bilo je 11 knjigovezov, 40 krojačev, 64 črevljarjev, 30 mizarjev; in 1885. 1. bilo je 13 knjigovezov, 45 krojačev, 71 črevljarjev, 27 mizarjev.
Iz teh številk je razvidno, da se ti rokodelski obrti v 15 letih takorekoč prav nič niso pomnožili, dasi se je število prebivalstva povišalo ter se več potrebuje blaga, ktero izdelujejo ti obrtniki. Položaj teh obrtnikov pa je tudi izza zadnjih 15 let postal zdatno slabejši, ker so se izdelovalni stroški zelo povišali; zaslužek pa je zaradi tega postal mnogo manjši, ker se je število pomočnikov pri teh obrtih znatno zmanjšalo in je bila konkurenca c. kr. kaznilnice in prisilne delavnice neovržljivo od leta do leta močnejša. Da obrtniki ne morejo zdržati konkurenco lakih zavodov, je pač lahko umevno.
Odsek moni, da bi se visko deželno zastopstvo brez oškodovanja deželnega zaklada moglo ozirati na opravičene želje rokodelskih obrtnikov. To bi se po mnenji odsokovem doseglo, če bi vis. dež. zbor sklenil, da se v prisilni delavnici ne smejo več sprejeti rokodelska dela za privatne osebe; da se odraščeni prisiljenci ne smejo več podučevati v
obrtu; da prisiljenci smejo zvrševati dela samo za potrebo zavoda in za druge deželne zavode, kakor tudi za dobrodelna društva; da se prisiljenci, kakor vlansko leto, uporabljajo pri poljedelstvu, pri gozdarstvu, pri cestnih delih, dalje pri zgradbah hudournikov in pri osuševanji barja. Dalje bi k dosegi nameravanega smotra mnogo pripomoglo, če se, kolikor možno, tkanje platna poveča, če prisiljenci izdelujejo platno za črevljarje in krojače, če izdelujejo pozlačene letvice, užigalno leseno žico, škatlje za lekarnarje i. dr., če se vpelje tkanje jute in bombaževine, dalje izdelovanje lodna, in če se po-vekša pletenje mrež in slamnatih preprog, izdelovanje zavitkov in škatljic za užigalice.
Odsek je uverjen, da bode vis. deželno zastopstvo podrobno pretresavalo to vprašanje ter ugodilo pravičnim željam obrtnikov in predlaga:
Slavna zbornica naj v smislu tega poročila predloži peticijo vis. kranjskemu deželnemu zboru.
Predlog se jednoglasno sprejme.
Domače novice.
(I)eželni predsednik gosp. baron Winkler) odpeljal se je danes zjutraj s kurirjem na Dunaj.
(Slovensko gledališče) bode, kakor smo že poročali, jutri v četrtek 17. t. m. Sedeži se dobivajo v četrtek od 11. do 12. ure dopoludne in od 3. do 4. ure popoludne v dramatičnega društva sobi (čitalnica I. nadstropje). Kdor ga neče zamuditi naj se podviza, kajti kakor čujemo, si jih je to pot izredno veliko naročilo naše razumništvo iz dežele.
(Izžrebani porotniki) za prvo zasedanje, ki se prične meseca marca so: Ah či n Albin, hišni posestnik in ključarski mojster v Ljubljani; A r m i č Maks, poslovodja v Ljubljani; Borštnik Ivan, posestnik v Dolu pri Borovnici: D o 1 e n e c Franc, trgovec v Kranji; D o m 1 a d i š Josip, mlinar v Ilirski Bistrici; G a r z a r o 1 i Franc, pl., veleposestnik v Senožečah; Gruntar Ignacij, c. k. notar v Gorenjem Logatci; HalbensteinerH., trgovec v Ljubljani; Komotar Anton, c. kr. notar na Vrhniki; Kotnik Ignacij, veleposestnik na Vrhniki ; K r e n e r Maks, vodja stavbene družbe v Ljubljani ; K r e u t z e r Ivan, hišni posestnik v Ljubljani; Krisper Rajmund, hišni posestnik in trgovec v Kranji; Kune Matija, krojaški mojster v Ljubljani; K u n o v a r Mihael, posestnik v Dravljah ; grof L a n t h i e r i Karol, graščak v Vipavi; L a v-r e n č i č Matej, posestnik v Vrhpolji; L i n d t n e r Anton, trgovec v Kranji; Meden Jurij, posestnik in mlinar v Begunjah; O g o r e i e c Josip, posestnik na Razdrtem pri Ljubljani; Peruzzi Martin, posestnik v Lipah na Ljubljanskem barji; dr. P i r-n a t Jakob, odvetnik v Kamniku ; P i r n a t Luka, graščak v Tustanji pri Brdu; P 1 e i \v e i s Josip, posestnik v Ljubljani; Pogačnik Štefan, hišni posestnik v Ljubljani; Rode Franc, posestnik v Kamniku; Samassa Albert, tovarnar v Ljubljani; dr. Schmidinger Karol, c. kr. notar v Kamniku; S o s s Miroslav, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani ; S t a r e J., tovarnar v Kamniku ; S t e 1 e Ivan, posest, v Kamniku ; S u p a n T., Žagar v Mojstrani; dr. Š o g u 1 a J ak o b, odvetniški koncipijent v Postojni ; Šepetavec Jurij, posestnik in krčmar v Stefanji vasi pod Ljubljano; Š i š k a Jakob, posestnik in krčmar v Hrastji. Namestni porotniki so gg.: D o 1 i n a r Ivan, branjevec; Hafner Ivan, krčmar; Kri mer Kari, mizar; Lase t z ky Josip, krojač; Lozar Josip, trgovec; Mahr Edvard, trgovec z dišavami; P a p e ž Ivan, sodar; R e i c h Anton, čevljar; Tekavčič Karol, trgovski pomočnik, vsi v Ljubljani. Omeniti je, da je letni imenik porotnikov letos prvikrat tiskan v nemškem in slovenskem jeziku. ^	„S1. Nar."
(„Črna vojska"), kakor čujemo, nastopila bo na letošnji „Sokolovi" maškeradi.
(Vabila za „Slavčevo" maškerado), ktera bode v nedeljo 20. februvarija v tukajšnji čitalnični restavraciji, se ravnokar razpošiljajo in naznanja odbor, da, ker je vstop le proti izkazu vabila in na dotično ime dovoljen, naj se gg. vdeležeuci, kteri morebiti iz kake neprilike vabila ne dobijo, blagovolijo pri predsedniku ali tajniku oglasiti zanj.
(Burja) nastopila je včeraj po mokrom južnem vremenu in je kar h krati s trdo skorjo tla pokrila. Danes vleče pa prav občutljivo mrzla.
(Vabilo) k občnemu zboru „D o 1 i n s k e podružnice" družbe sv. Cirila in Metoda, ki bodo v nedeljo, 20. februvarija t. 1., ob 3. uri popoludne v šolskem poslopji na Dolgem. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. — 2. Posamezni nasvčti. — 3. Tombola v društvene namene. — 4. Govor tajnikov. — Opomba. Pri tej priliki so udje naprošeni, svoj letni donesek plačati, ter novih udov pridobiti in s seboj pripeljati.
Odbor.
(Vabilo) na pustno veselico čitalnice Kranjske dne 20. februvarija 1887. Vspored: Kamerun in druga zabava z šaljivo loterijo. Začetek ob 8. uri zvečer.	Odbor.
(V Zagrebu) prijeli so predvčeranjem zvečer komptoarista Maksa B o s k o v i č a , ker je bil zatožen veleizdaje. Boskovič je na poslednjem meščanskem plesu Rusiji na zdravje napil in presrčno željo pristavil, da bi skoraj kozaških konj podkove po Zagrebškem tlaku iskre kresale.
Razne reči.
— „ D r. Jos. Amberger's Pastoral-t h e o 1 o g i o" , ktero v četrtem popravljenem natisu izdaja založnik Friderik Pustet v Re-gensburgu, dospela je do 18. zvezčeka. Zadnji trije sešitki te prelepe knjige podajajo nam nadaljevanje o zakramentu sv. pokore, opisujoč nam trojno službo mašnikovo v spovednici: sodnikovo, učiteljevo in zdravnikovo; pa govoreč o vesoljni spovedi in o ravnanji s posebnimi vrstami grešnikov ter o dušnem vodstvu posameznih stanov. Ta oddelek je posebno lepo in temeljito sestavljen, kakor tudi naslednji: odvezovanje od pridržajev in od cerkvenih kazni. Z naukom o dolžnostih mašnikovih po spovedovanji sklene učeni pisatelj III. zvezka prvo polovico. V naslednjem delu dobimo jako natančen nauk o zakramentu s v. poslednjega olja in brž zraven pravila za podelitev tako imenovanega „papeževega blagoslova" s popolnim odpustkom. O zakramentu sv. reda ima knjiga na tem mestu le malega kaj, ker ta predmet ne spada v navadno duhovno pa-stirstvo. Toliko bolj pa je obširna razprava o zakramentu sv. zakona. Prav nadrobno se nam tu razlaga, kteri dušni pastir je opravičen za poročanje in kake so njegove dolžuosti do ženinov in nevest; pove nam g. pisatelj, kako odpraviti posamezne zakonske zadržke, in kake razloge je treba navajati v dotičnih prošnjah za spregled. Prav lep je tudi nauk o izpraševanji in podučevanji ženinov. Knjiga podaja župnikom tudi dokaj natančen navod, kako po-veljaviti neveljavno sklenjen zakon, in kako za spravo si prizadevati med razprtimi zakonskimi. — Na to pridejo na vrsto „blažila". Po splošnjem nauku o zakramentih in njih važuosti, pa o delivcu in prejemuiku začne učeni pisatelj razpravljati posamične blagoslovila. — Še trije zvezki in krasno delo Ambergerjevo bo končano v 4. natisu. Kdor si kaj prav temeljito izdelanega o duhovnem pa-stirstvu želi in učeno pa navdušeno pisanega, ta naj skuša v roko dobiti Ambergerja. Vsa knjiga stane 21 nemških mark, in je dobiti v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani.
Telesni m i.
Dunaj, 16. febr. Bankin odsek je ravnokar zgotovil svoje predlogo; razun jezikovne ravnopravnosti ostane na bankovcih vso drugo nespremenjeno. V petek, soboto in ponedeljek bo javno seja.
London, 16. febr. Rusija no mara druzega kandidata za bolgarski prestol, kakor svojega M i n g r e 1 c a.
Dublin, 16. fobr. Nedaleč od Ballycara v grofinji Olaro streljali so sinoči iz skrivališča na sodnijskega izvrševalca in dva redarja. Vsi trije so ranjeni, prvi še celo smrtno. Hudodelcev še nimajo.
Carigrad, 16. febr. Visoka porta in bolgarski delogatjo so so sporazumoli zarad so-stavo vladarstva, v ktoro naj vstopita za sedaj Cankov in Starnbulov, ter naj so jima pridruži šo tretja, popolnoma nevtralna oseba, ki se bo pa šo le kasneje določila. Ob enem so načelno dovolili imenovanjo novega vojnega ministra.
Umrli ho :
V boln išnici:
10. fobr. Janez Brine, črovljar, 50 let, vodenica v glavi. — Valontin Klečnik, gostač, 77 lot, pljučni edom. — Urša Prevodnik, gostija, 70 lot, Marasmus.
g Čas Stanje §5 --Veter Vreme i|
„„„,„„„„• irakomera toplomera	o
opazovanja T mm p/cel.iju	S g
17. u. zjut.l 74182 +301	brezv. megla
15.2. u. poj>. 742-62 + 0-2	si. vzh. jasno 0 00
9. u. zvee. 745'64 + 4'4	in. vzh. dol. jasno
Tujci.
14. fobruvarija. Pri Maliču: G. Drexler, tovarnar, z Dunaja. — And. Kalisclmigg, poštar, iz Tržiča. — Saulieh, Herrmann in Kraus, trgovci, z Dunaja. — Mosor, posestnik, iz Kočovja. — pl. Oboroignor, gozdar, iz Snožnika. — Jakob Sajovio, gozdar, iz HrnSice. — Hortaus, postni nadravnatolj, iz Trsta.
Pri Slonu: Aboleš, Tausig, Quittner, Knoll, Resanis in Aufmutk, trgovci, z Dunaja. — Samuel Trebitsck, trgovoo, iz Ogerskega. — Franc Legalla, trgovoc, iz Prcdarlskoga. — A. Mordai, trgovce, iz Štajarskega. — G. Gavella, voletržoc, iz Zagroba. — Ignacij Nathan, potovalec, iz Ogerskega. — Jož. Halowski, oskrbnik, iz Štajarskega. — I. C. Demschor, posestnik, iz Železnikov. — Anton Blagne, trgovec, iz Št. Jurja. — Oroslav Ravnik, zasebnik s soprogo, iz Bleda. — F. Martinek, vojaški uradnik, iz Trsta.
Vremensko »poročilo.
/jjuuaj mudili, puzucjo uuiuuin jnsnu 111 \uiui , vouui,
zarija. Srednja temperatura 2'40 C., za 2-1° pod normalom.
DuuajNka Horz».
(Telegratiino porom lo.) 16. februvarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (sllift davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)
avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije
London ......
Srebro......
Francoski napoleond.....
Ces. cekini......
Nemške marke
77 gl 79 .
65 75
kr.
108	.	65	„
96	.	30	„
845	,	—	„
■ 270	„'	10	„
. 128	„	55	„
•	M	»»
•	10	„	14'/,	„
•	6	„	04	„
•	«2	„	95	„
Tržne cene
dne 16. februvarija t. 1.
gl-	kr.	gi-fkrj
Pšenica, hktl.	...	0	99 Špeli povojen, kgr. .	— 08
Rož, „	...	5	20 Surovo maslo, „ .	— 90
Ječmen, „	...	4	39 Jajce, jedno „ .	— 26
Oves, „	. . .	2	92 Mleko, liter....	— 8
Ajda, „	...	4	39 Govejo meso, kgr. .	— 04
Proso, „	...	4	87 Telečje „ ., .	— 50
Koruza, „	... o	04 Svinjsko „ „ .	— 54
Krompir, „	... 3	— Kostrunovo „ „ .	— 36
Leča, „	...	11	— Pisanec.....— 55
Grah, „	...	10	— Golob .....— 22
Fižol, „	... 11	— Seno, 100 kgr. . .	3 -
Maslo,	kgr. . 1	— Slama, „ „ . .	3 —
Mast,	„ .	—	04 Drva trda, 4 □ mtr.	6 50
Špeli svež,	„ 'II—1581 „ mehka, „ „ II 4| lOl
Naznanilo.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice,
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom v Ljubljani
znižala je obresti posojilom In dovoljuje od, današnjega dnA naprej nova, posojila s sledečimi pogoji:
1.	posojila proti intabuliranomu dolžnemu ali zastavnomu pismu po 6"/u. Prvikrat računajo se tudi uradni stroški.
2.	posojila proti monjici po 5'/a ']'„, li kterim so šo prištevajo uradni stroški kakor do sedaj.
Hranilne, vloge sprojema po 4'/»%, obrestujejo so polmosečno; koncoin leta pa obresti kapitalizirajo.
Obrestovanjo hranilnih vlog s5?i proti polletni odpovedi so z današnjim dnem ustavi in strankam, katero so imele tč na ta način vložene s tem do 1. marca t. 1. odpovedo.
Uradni dan jo vsaki torek od 9. do 12. ure. Prošnjo za posojila so pa sprojemajo vsaki dan v tednu v navadnih uradnih urah
Pisarna društva jo na Marije Terezije cesti hiš. Bt. 3 v Ljubljani.
Ljubljana dne 15. fobruvarija 1887.
d)	ICaviiateljstvo.
* ti 0DČEVA ESENCA
ti" lekarjiPiCCOhja
J8* v. L j u b 1 j ani.
ozdravila jo mojo svakinjo njenih žolodčovih obolelosti popolnoma, da so čutim hvaležno priinora-noga povsodi in vsakemu to neprecenljivo sredstvo iz vsega srca priporočati.
Ludvig Zammarckl, o. kr. žondarmerijski stražmostor v Trstu.
Izdolovatolj pošilja jo v zabojčkih po 12 sto-klonic po 1 gld. :$(» kr. po poštnem povzotji. Poštnino trpč p. t. naročniki.
V stoklonieali po 10 kr. samo v Plccoll-jevl lokami „pri angolju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v K i zzi ol i-jovi lekarni v Novom mestu in v mnogih lekarnah na Štajarikom, Koroškem, v Primorji, Tirolili, Trstu, Istriji in Dalmacijt.	(4)