Političen list za slovenski narod.
, , t , , , ,tp® POitl	Te,ia:	, . I Naročnino !n oznanila (i a sera te) vsprejema upravnlStvo ln ekspedlelja t
Za nI« l.to predplačan 16 fld.^^pol fcta^J fld., » četrt UU 4 fld., » jede« I	„Katol. Tlakami«* Kopitarjeve ulice St. 2.
V administraciji prejeman velja:	t	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
ta celo teto 12 »ld., la pol leta 6 »Id., sa četrt leta 8 gld., sa jeden m«HC 1 gld. f	Vredništvo je v SemeniSkih ulleah St. 2, I., 17.
V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne številke po 7 kr.	I	Izhaja vsak dan. iivsemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vrednlitva telef6n-itev. 74.
Štev. 122.	V Ljubljani, v torek 30. maja 1899.	Letnik XXVII.
Gabilo na naročbo.
S I. junijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SL0VENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Četrt leta Pol leta 6 „
3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo ,, Slovenca". Vestfalska pisma.
(Dr. J. Ev. Krek.)
XIX.
Wiirzburg, 24. maja.
Vlak sem zamudil. Od 2. do 5. zjutraj treba čakati na kolodvoru. Par potnikov dremlje ob mizah. Zrak v čakalnici je nasičen tobakovega dima in mehkega sopuha. Na stenah vise, kot po vseh kolodvorih, po vseh šolah in vseh drugih javnih prostorih na Pruskem na jedni strani zaporedoma podobe treh cesarjev: Viljema I., Friderika I., Viljema II., na drugi pa Bismarck in Moltke. Skoraj ni več prostora še kaj obesiti na stene. Lojalnosti preti huda nevarnost, če ga zmanjka.
Cesarji dremljejo; za&jal jih je dim in sopar, ki ga jim poklanja hvaležno ljudstvo. Stari obriti Moltke s svojim pobožnim obrazom tudi zapira oči.
---—--------r--
Samo Bismarck gleda srpo izpod košatih obrvi. Ali misli na Francoze, aii na nas, ali na Ruse, ali morda našteva v duhu zaklade svoje Verthajma-rice, ne vem. Kot čmeren policaj se mi zdi poleg krotko zasnulega cerkovnika.
Postave teh petih veljakov mi ne izginejo iz spomina. Nebrojnokrat sem jih videl. Kjer imajo kaj prostora, pa jim zgrade spominike. Vzlasti Po-renščina jih je polna.
V frankovskem ljudstvu tiči še vedno ljubezen do Francozov. Spomin na Napoleona še ni ugasnil. Pravili so mi često, da posebno ob belgijski meji starejši ljudje nimajo preveč lojalnosti. Kri ni voda. Nekaj župnij v kolinski nadškofiji je va-lonskih. Ne dade se ponemčiti. V cerkvah se pri-diguje francoski. Škofijski obrednik ima francoske in nemške vzorce.
Spominiki imajo torej važen opravek — gojiti lojalnost. Po moji sodbi ne opravljajo dobro tega posla. Rad gledam na pripravnem kraju umetniško dovršeni postavec in kar je gori. A le prečesto se ovija preveč bombastiških, seveda največkrat ženskih simbolov ob njem, ki bolj ali manj odete pomenjajo to in ono, o čemer navadni smrtnik običajno nima nobenega pojma. Nervozni subjektivizem, kakor iz nežno zelene, solnčnovišnjeve ali travordeče dekandenške pesni veje iz takih skupin. Samo ena konkretna objektivnost se plazi iz njih v dušo — pohotna č u t o s t. In ta ni zdrava! Dekadenški pesniki imajo poleg te objektivnosti še drugo, namreč — smrt. Pohotna čutnost in smrt — tako slove dušeslovna analiza objektivnih činiteljev de-kadenške poezije. Med pozitivni patos poltnih Blasti se razliva kot mrtvo morje negativno pa-tetiško grgranje smrtnega boja, zlovonji znoj, trohnoba; vmes pa že lazi črvad in grize zasirelo srčno kri.
Slikarji se kosajo s takimi pesniki; kiparji še ne morejo prav blizu. Tudi ob dekadenški dobi skušajo še več jedra izviti iz življenja, nego čutnost in smrt.
Dekadenca je evolucijski materializem v umetelnosti: Pogoji za življenje in plojenje edini vodijo posamnika in človeštvo. Ti so stalni. Stalna je pa tudi neizprosna smrt — mors im-mortalis, kot pravi Marx.
»Michel labe deinen \Vanst, Bald liegest du im Grabe, Wo du stili verdaueu kannst«, tolmači to modroslovje žid Heine.
»Den Himmel Uberlassen wir, Den Engeln und den Spatzen«, poje drugič.
Nebesa in vso blaženost daje Freiligrath »ftir eine Schaferstunde«. Med to petje pa done neprestano akordi mrtvaškega klenkanja in uničujoče otožno se glasi v najraznovrstnejših oblikah : »Ich weiss nicht, wass soli es bedeuten, Dass ich so traurig bin.c
Iz čutnosti namešane z obupno smrtno mislijo se pa rodi tista ohola brezozirnost, tista nepopisna smelost, ki mnogokrat očara in ogoljufa človeško srce, katero so sploh uklanja vsakemu pojavu duševne eneržije. A to ni prava eneržija, marveč samo njen bolesten patvor — dušeslovno soroden tisti eneržiji, ki jo kažejo spolsko - patološko blazni, ki jo tolikrat srečamo v obliki divje krvoločnosti, zvezane z nebrzdano čutnostjo.
Montesquieu jeve besede, ko je spokorjen prejel sveto popotnico, mi silijo v um: »Oj Bože, kako si ti velik, in oj človek, kako si ti majhen!« Majhen, da — čuda majhen in še manjšega se delaš s svojimi porazi v boju s samim seboj!
Binkoštni teden praznujemo; v brevirju molimo vsak dan:
LISTEK.
Slike iz Opatije.
(Jos. Lavtižar.)
I.
17. febr. 1899.
Izmed avstrijskih primorskih letovišč zavzema dandanes Opatija v Istri prvo mesto. Ko je višje proti severu trda zima, ni tukaj navadno nikdar snega, kajti srednja temperatura znaša + 14° C.*) Klimatiške razmere so take kakor jih ima Genua. Zato dobiš v zimskem in spomladnem času tu največ tujcev. In ko jim postaja po letu prevroče, poiščejo si hladnejih gorskih krajev, da nimajo na ta način nikdar zime. Kakor se suče zemlja okrog solnca, tako si izbirajo stanovanja podobni pticam-selivkam pol leta tu in pol leta tam, a vedno žive v veselju in razkošju.
Bivajoč blizu dva meseca v mirnem stanovanju v Iki, zahajal sem tudi jaz večkrat v Opatijo. Eno uro tja in eno uro nazaj gotovo ni predolga pot, ako imaš kolikanj dobre nogo. Nekoliko časa moraš hoditi po prašni cesti, pa kmalu
zaviješ na desno, kjer je po novi promenadi ob morju jako prijeten izprehod. Toda ni me vlekla tje zabava ampak krasna lega in raznovrstno ljudstvo, ki prihaja iz daljnih strani sveta na obrežje kvarnerskega zaliva. Ko greš mimo vil: Alma, Julija, Stella maris in Adrija, prideš pri hotelu Belle vue zopet na glavno cesto in pred seboj imaš Opatijo.
Podajva se najprej v one slavnoznane nasade, s katerimi se ta kraj po pravici ponaša. Tu so izprehajaš po celih gozdih lorberjevega drevja in oljk. Skoro bi mislil, da jemlje slovo zapadna Evropa od izhodnje, da si podajata roke okcident in orijent in da se pričenja že jutrova dežela. Med cipresami iz Kalifornije, palmami iz Japana, agavami iz Južne Amerike, lilijami iz Kanade in raznimi drugimi tropiškimi rastlinami, ki so zaznamovane z imeni, stopaš po gladkih stezicah ter občuduješ umetno vrtnarjevo roko. Vonj ti blaže cvetoče vrtnice in mnogovrstne druge cvetke, katere poznaš morebiti iz botanike a jih še nisi videl nikdar v življenju. Slednjič prideš v gaj, kamor ne pogleda solnčni žark in kjer imaš kot v večernem mraku senco ves dan. Kakor v labirintu te vodijo pota po mnogih ovinkih, da ne veš slednjič, kje si in odkod si prišol. Vmes štrle z
bršljinom preraščene sive kraške skale, v katerih so izsekani na več krajih sedeži, da se lahko od. počiješ. Gaj se izpremeni polagoma v gozd, kjer te pozdravlja med cedrami z Libanona in jelkami s Himalaje tudi naša smreka kot tujka s severa med tovariši in tovaršicami, ki imajo svoj dom v Siriji, Izhodnji Indiji in onkraj ravnika. Kako prijetno bivanje imajo krilatci v tej šumi! črni ru-menokljunec se huduje, da si ga prepodil, toda kmalu se pomiri in nadaljuje svoje variacije. Na veji prepeva tašica ter te gleda brez strahu in tako domače kakor starega znanca. Iz bližnjega grma slišiš zvončne melodije penice in slavca. Da tudi ščinkovca ne manjka med ptičjim zborom, kjer ima celo prvo ulogo, niti omenjati ni treba. S tem koncertom se druži ubrana godba pikol, klarinet, tromb in cimbal čeških muzikov. Da, tako živo jo znajo vrezati le češki muziki. Cela tolpa sivih morskih ptic šviga krog paviljona, kakor bi jim ugajali valčki in koračnice. Privajene so, da ti jemljejo kar iz rok drobtinice kruha. Druge plavajo po vodi in se skoro po taktu zib-Ijejo na površju, v resnici jih pa le valovi zaganjajo semtrtjo. Koliko gradiva imajo v teh idilah pesniki in sanjači!
»Veni sancte Spiritus Et emitte coelitus Lucis tuae radium. Veni pater pauperum, Veni dator luminum.
Lava quod est sordidum Riga quod est asidum, Sana quod est sancium.«
In reveži, in umazani in suhi in ranjeni smo vsi! Kdor je manj, lahko pride na gorje, če odžene gorkoto, ki mu jo veje božji duh nad tohu-vabohu njegovega srca. Vsem, vsem nam je je treba. »Veni sancte Spiritus.«
Na vestfalski zemlji sem. Dvoje zdravih, čilih pesniških ženijev je rodila v našem veku — polnih božjega duha. AnetoDroste-Httlshoff, ki se meni zdi najduhovitejši med vsemi nemškimi pesniki, in Weberja mislim. Žal, da ju tako malo poznamo. "VVeberjev »Dreizehnlinden«, »Go-liath« in njegovo pesniško zbirko sem že naletel sem pa tja pri kakem Slovencu, ženijalne Anete pa še nikjer. Morda te vrste vzbude koga, da seznani ž njo sebe in — Bog daj — v poljudni študiji tudi drugi slovenski svet.
,Sreča ie zadovoljena nečimernost1, pravi Ler-montov v svojem »heroju našego vremeni« Kako sebično, kako tuje krščanskemu duhu!
,Sreča je svoboda', kliče Lord Byron v svojem biser - delu »Chied Harraldovo potovanje«. Kako nedosegljivo!
Sreča je harmoniška skladnost vseh Človeških dušnih sil vkoreninjena v čisti ljubezni do Boga in do bližnjega. To zveni iz Anetine in Weber-jeve poezije. Tu ima svoje pravo mesto ponos in svoboda, materialno stvarstvo in duh. Kat. vzgoja in življenje po sv. evangelija naukih je rodilo pesnike s takimi nazori. Katoliško vzgojo in katoliško življenje pa vzdržuje katoliško duhovno pa-stirstvo.
V mnogo stvari sem se že vtaknil za časa svojega duhovskega življenja. Moja mati in ž njimi veliko drugih pravijo, da v preveč. Bodi! Zato pa smem tembolj ponoviti resnico, da je za vse individuvalno in socialno življenje največjega pomena — duhovno pastirstvo — skrb za duše. Duhovniki moramo iz zakristije in sicer zato, ker je mnogo ljudi in mnogo človeških razmer, ki se iz zakristije ne vidijo, ne dosežejo.
Skrb za duše, in sicer ne samo za duše starih ženic, ki naj jih Bog živi, kjer jih je kaj, marveč za duše vseh, vzlasti tistih, ki so v večji nevarnosti — mož in mladine. Ta skrb nas mora voditi povsod. Ž njo posvečujmo svoje delo v gmotno pomoč narodu, slovstveno in politiško delo in vse. Duhovno pastirstvo je najvišje socialno delovanje. Ob svojem potu sem videl mnogo dušnih razvalin, podrtih bitij, da me je zaskelelo v srcu. In skoraj vsi med njimi so padli, ker niso imeli podpore. Morda je marsikje kriva nemarnost, brezbrižnost sionskih čuvajev. Duhovno pastirstvo ni rokodelstvo ; njegove oblike se ne dado izražati po kakem šablonskem ,šimeljnu'. Kjer je tako omejeno in zakrneno, tam vsega manjka. Morda se kedo ujezi nad mojimi besedami. Ne morem mu pomagati. Resnica je resnica. V slovenskem krščansko-socialnem gibanju se je nekaj malega storilo v prid delavskim stanovom. Veselo je to, a veselejše se nam mora zdeti, da toliko vrlih ljubljanskih delavcev vsled tega gibanja pridno obiskuje božjo službo, prejema sv. zakramente, — po trudapolnem dnevnem delu določene dni po noči čuje pri svojem Zveličarju. Veselejše je, da cerkveno življenje krepkejše poganja, odkar se duhovnik trudi tudi za gmotni blagor svojega ljudstva, nego je preje. Uprav zato pa, ker sedanje — poslansko delovanje s svojimi zavitimi oblikami redno le sila z daleč vpliva v duhovnem pastirstvu in je za večino neumljivo, za mnoge gledavce pohujšljivo, za poslance same pa polno velikih nevarnosti za um in značaj, zato sem še vedno teh misli, naj duhovnik ne prevzema tega posla. J: Za to delo je duhovnik samo surrogat, in sicer — recimo naravnost — slab surrogat vsaj v sedanjih razmerah. Brezpogojno je pa za dušnega pastirja v našem času potrebno, da se udeležuje politiškega delovanja proti libe-ralstvu in socialni demokraciji, da vzgaja ljudstvo v katoliškem mišljenju tudi na tem polju. »Izpovedujte, pridigujte in mašujte, politiko pa pustite pri miru«, tako nam kličejo. A če se bomo ravnali po tem, kmalu ne bomo imeli koga izpove-
dovati in komu pridigovati. Poglejmo na Ogrsko, ali če hočete bližje : na Češko, Koroško ! . . .
A politiško delo ne samo pri volitvah, ne z vplivom, morda tudi včasih s terorizmom lastne avtoritete, marveč z neprestano skrbjo, da se na temelju spoznanih in z življenjem zraščenih kršč. resnic sodi in ravna tudi v politiki. To je pravo delo, tak je pravi boj. Zato je pa boljše pet zavednih katoliških mož, nego 500 shruljenih volivcev, ki kakor ubogi grešniki lezejo na volišče. Če se z zavednimi možmi zmaga, je zmaga trajna ; če se pade, zmaga ni še izgubljena.
Spominiki so me daleč zavlekli. Zapisal sem, da ne opravljajo dobro svojega posla. Lojalnost bi morala biti kakor ljubezen med otroki in sta-riši. Takrat in tam se omenja, kjer je manjka: sicer pa le redko, ob izrednih prilikah. Po svetu se pa splošno toliko poje lojalna pesem, da se ne dobi niti prilika razbrskati kotišč, kjer je ni. Zgodovina, vzlasti predrevolucijska na Francoskem nam priča, da vladarju sovražni ljudje navlašč širijo lojalne glasove, da se toliko ne upoštevajo črni izbruhi izdajavstva. Židje so imeli na Francoskem, na Liškem in šc marsikje drugje tako taktiko. Ilaec fabula docet? Olgovori si vsak sam!
Socialna beda se tudi premalo upošteva pri spominikih. Ne smemo pozabiti, da imamo socialne demokrate med seboj, ki izrabljajo vsako priliko, da še zvečujejo prepad med proletarci in drugimi stanovi. »Mi nimamo kruha in tu se za-metajo tisočaki«, takih in podobnih klicev čuješ povsod, če živiš med ljudstvom. Doseza se ravno narobe, kar se je nameravalo.
Zato se pa res hvaležno spominjamo našega vladarja, ki ob vseh prilikah poudarja, naj se mu skazuje vdanost — z dobrimi deli. To je krščansko plemenito! Naj bi se le ravnali vsi po tem!
Zinil bo kedo: kaj pa cerkve? Odgovor je lahek. Potreba za cerkve je vse drugačna, nego za spominike. Njihov pomen je brezkonečno večji, — na vse strani blagodejen. Skrbi za cerkve se tudi nikjer ne drži lizunstvo in sebični nameni, ki mnogokrat označujejo pot raznih spominikov in drugih takih stvari. Pravilo »er ist gevvesen s e r v i 1, e r ist geworden sehr viel«ne velja pri skrbi za lepe hiše božje. In na zadnje : kar se Bogu da, ni zavrženo niti za ta svet ne. Star kmet mi je rekel nekoč: »Kedar se je šlo za cerkev, sem vedno rad dal več, nego bi moral in nikjer se mi ni nič poznalo.« Božji blagoslov je pač največji blagor za človeka.
Ali se drži vedno tudi spominikov ? Meni se zdi, da je sila slabo znamenje, če se ljudje v kaki deželi dele v plezavce, ki zbirajo denar, in v kamnoseke, ki klešejo spominike.
Vseslovenska delavska slavnost.
Vseslovenskemu delavskemu shodu so došli sledeči brzojavni in pismeni pozdravi:
Krk: Telesno odsoten sem z vami v duhu. Želim shodu obilnega uspeha. Krščansko delavstvo organizuj se, združuj svoje sile pod zastavo Leona. Blagoslavljam vas, da bodete vsi eno. — Biskup dr. Anton Mahnič.
Vitanje: Nepremagljive ovire so zakrivile, da nisem mogel pravočasno k železnici. Pismo sledi. Srčen pozdrav zborovalcem. — Žičkar, župnik, drž. poslanec.
Praga: Slavny všeslovinsky Sjezde kfestan-skosocialniho delnictva! Kfestanskosocialne vzde-lavaci a vzdjemne se podporujicf spolek českych žen a divek pro kralovstvi Češke ve slovanske krdlovske Praze, čitajici na pftldruheho tisice členek tlumoči temito fddky prostymi hluboce cite-nou ofelou sesterskou radost nad slavnym sjez-dem drahych ndm soudruhii bratri dčlnikfi slovin-skych, stojicih — jako my pevnč a nezvratne na zdsadach spravedlnosti krestanske! Bilh Všemo-houci, Zdkonodarce naš kež vede nas všecky syny a dcery velik6 kfestansko rodiny slovanske ku kyženemu vitezstvi svčt obrozujicfch zd9ad vzne-šenehou učeni Pdna a Spasitele našeho Ježiše Krista! Sestrdm svym milenym s bratry slovin-skymi se radujicim v duchu srdečne tiskneme ruce ! Žehnejž Vdm Všem na pfimluvu svatych patronu našich slovanskych Cyrilla, Methoda, Vdelava, Ludmily, Vojtčcha, Prokopa, Jana Nepomuc-k^ho Anežky ve všech šlechetnych snahdch Va-šich Hospodin ! Zdar Bfih ! — Ve slovanski Praze, dne 25. kvčtna (maje) 1899. — Emil Dlouchy -
Pokorny, kaplan v Praze, duchovni rddce spolku; Antonie Havnankovd, t. č. mistopfedsedkynč; Marie Hasmanova, t. č. jednatelka ; Regina Mick-lova, Dorotha Tidd, Marie Feuchtuerova, t. č. re-nisarka; Anna \Veineztovd, Anastasie Cmiralovd, Anna Levovd, Petronila Bezuchovd, Vilama Van-dasova, t. č. pokladnf; Marie Klaminkovd, t. č. mistojednatelka; Petronila Klingerova, t. č. misto-pfedsedkyne.
Store: Delavci slovenski, združujte se vrlo ! Povzdignite krepko svoj združeni glas! Dal Bog, da skoro se stanje vam zboljša in pride dan zmage tudi za vas! Živio zavedni delavci in teharski plemič. — Kržišnik, Sah, Presker, Šuste-rič, Cajher, Stojan, Rebov.
Celovec: Zadržan osebno se udeležiti pre-pomenljive slavnosti, sem v duhu pri vas ter kličem s pesnikom: Slovanski bratje, Bog vas sprimi, če složni smo, oj priti mora pomladni soj po mrzli zimi, po temnih dneh svobode zora ! — Jožef Rozman.
Metlika: V duhu pri vas kličemo iz zapuščene Belekrajine: Slav - vrlim zborovalcem vseslovenske delavske slavnosti! Vse za vero, dom, cesarja! Novak, Davorin Vukšinič, Pečarič, Josip Vukšinič, Kambič.
Celovec: Sv. Cirila in Metoda duh vodi naj vse Slovence v težki borbi za doma rast in roda čast! — Podružnica sv. Cirila in Metoda.
Celovec: Krepko vihraj, zastava naša, naj grom razsaja, strela udarja za vero vse, za dom, cesarja ! — Uredništvo »Mir-a«.
Konjice: Bog blagoslovi delovanje prijateljev delavskih stanov! Zborovalci živeli! — Bralno društvo v Zrečah.
S i n j : Prijatelji, zbrani pod zastavo sveto, blagoslov božji vašim sklepom kliče vaš tovariš
—	Riko.
D u b i c a: Pridružujemo se današnjoj bratskoj slavnosti. Bože daj, da bliženje slovenski i hrvatski krščanski socijalu urodi zajednim plodom. Živili!
—	Joco Peik, Valentin Božič, Andrija Boroš.
Zagreb: Zapričeni pohititi s našom bračom k današnoj slavi u Ljubljani, pridružujemo se njo j ovim putem slavu vašu proglašnjem zajedničkom kao sto uobče želimo, da od sada svako nastoja-nje Hrvatov i Slovenaca bude jednim i drugim zajedničko. U to ime šaljemo bratski pozdrav svoj slovenskoj nam brači. Slavi pa vašoj kličemo: Bila u dobar čas zajedničkom vam in nam. — Sirovatka Raje, Spanjol, Mihelčič, Vendler, Mar-kovič, Hercigonja Bregaš, Lauš, Kranjec, Jazbec, prof. Kučak.
Jindrihov Hradec: Bratrske zdar Buh ! Provslavaju vašemu sjezdu a vsem pracim. — Imenem češke krestanskosocialni organisace v Jindrichove Hradci: František Schneider, Josef Smejkal.
Novi Tišin: Bile Lublani, celemu slovin-skemu narodu Mily Karafiat krestanskosocialnim pobratimum slovinskym zdar Buh. — Moravsko-slezsky zemsky vykomy Vybor krestanskosocialni.
—	Šramek.
Trst: Zadržan priti na shod, pozdravljam zborujoče tovariše, želeč isti ogenj nauduševnosti tržaškim slovenskim delavcem. — Slovenski Furlan v Trstu.
Maribor: Da si krščansko - socialne ideje osvojijo kmalu vse slovenske delavce, iskreno želi uredništvo — Slovenskega gospodarja.
Celovec: Bog živi probujeno slovensko delavstvo. Z Bogom na delo za slovensko Ljubljano. Ne udajmo Be ! — Kat. pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem.
Gorica: Ridi železničnih ovir udeležiti se zadržano Goriško katoliško delavsko društvo iskreno pozdravlja zborovalce vseslovenskega delavskega shoda in želi zborovanju blagoslov Božji. — Predsednik Likar.
Gorica: Živela krščanska organizacija 1 Slava krščanskim socialistom in njihovim vodjem ! Smrt liberalizmu, smrt socialni demokraciji! Živi delovanje ! Blagoslov Božji in tisočem uspeh! — Slovenski in hrvatski bogoslovci v Gorici.
Maribor: Živel praznik žuljavih rok! Vihraj zastava krščansko-socialne organizacije v napredek Slovenije! — Mariborski bogoslovci.
Marenberg Muta. Slovenski delavci združimo se nerazločljivo. V tem je naša rešitev, moč in zmaga. — Podružnica delavskega podpornega društva v Marenbergu.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. maja.
Nagodbena kriza. Mažari postajajo z vsakim dnem bolj oholi. Dosedaj so podpirali Szella v njegovih pretiranih zahtevah samo njegovi pristni pristaši ter ga podpirali v boju zoper avstrijskega ministerskega predsednika grofa Thuna. Opozicija je dosedaj ostajala nekako zadaj in se ni spuščala v kruti boj. Sedaj se je pa tudi v tem oziru obrnilo na bolje, namreč za Szellov kabinet. Tudi opozicionalne stranke so mu izrekle zaupanje in izrazilo nado, da bo Szell vztrajal v započetem boju. Ogrski ministerski predsednik sme toraj računati na najizdatnejo podporo vsega mažarskega prebivalstva. Pa tudi naš zunanji minister grof Goluhovski ne poBtopa v sedanjem kritičnem položaju povsem nepristranski. Njegovo oficielno glasilo sicer trdi, da se v sedanji boj vmešava le toliko, kolikor zahteva celokupnost obeh državnih polovic in ugled monarhije na zunaj, da pa sicer ne posega v nagodbeno borbo. Saj je že to dovolj, oziroma preveč, ako se podpirajo samo težnje ogrske vlade. Da je v takih razmerah izredno težavno stališče naše vlade, ne more pač nihče dvomiti. Grof Thun ima sicer za seboj znatno parlamentarno večino, toda ta ni v nikaki primeri s popolno edinostjo ogrskega parlamenta. In konečno se tudi nihče ne ozira na naše desniške zastopnike, pri nas se le prepogostokrat dela račun brez oštirja. Tudi časopisje ne igra pri nas tako važne uloge, kakor na Mažarskem, ker pri nas so podpirali vlado v tem boju do predzadnjih dni samo neuradni desniški listi in šele posiednja dva dni sta ae spustila v borbo tudi „Fremdenblatt« in »Wiener Abdpost«. Ni čuda toraj, da podleže grof Thun mažarski premoči na škodo naše avstrijske polovice. Padel bo toraj Thunov kabinet skoro brezdvomno, a padel bo častno in avstrijski narodi mu bodo hvaležni, da je v tem oziru do skrajnosti varoval avstrijske koristi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. maja.
(0 vseslovenski delavski slavnosti) v Ljubljani ima včerajšnja zagrebška »Hrvatska Domovina« jako obširno in laskavo brz. poročilo. Mej dnevnimi vestmi pa piše: »Na slavnosti jo bil zastopan, more se reči, ves slovenski narod. Hrvatski gostje so bili predmet naudušenih ovacij. Pred mnogo-brojnim narodom iz vseh krajev Slovenije je bilo slovesno potrjeno edinstvo Hrvatov in Slovencev. Krščansko-socialna zveza slovenskih delavcev se je pokazala kot velik in močan faktor. Živela hrvatsko • slovenska vzajemnost!«
(Telegram z Dunaja.) S Štajerskega, 29. maja: Ko sem bil v Ljubljani v osmi soli, imeli smo dijaki celo leto neki tajen pripravljavni odbor za veselico, katera se je vršila po dokončanem zrelostnem izpitu. Imeli smo tudi svoje shode, da smo se o tem razgovarjali. Nekaj tednov pred izpitom pa je začela direkcija nekaj vohati. . . Bili smo v veliki skrbi, nabrani denar smo hitro skrili, mislili smo že, da bo preiskava in gotov »carcer«. Nekaj odbornikov se nas je naglo zbralo in domenili smo se, da v slučaju, če dobimo »carcer«, bomo najeli za tisti dan in tisto uro, ko bomo zapuščali ječo, nekaj »barab«, kateri naj bi nam na potu domov grede »živio« upili. Tako smo mislili na se kot na mučenike pozornost obrniti ter se oslaviti čo ne že pred celo Slovenijo, pa vsaj pred Ljubljano in njenim dijaštvom. Na toti »cug« iz dijaških let Bem se spomnil, ko sem čital brzojav z Dunaja v »Slov. Narodu« z dne 25. maja, v katerem sta dr. Ferjančič in župan Hribar sklenila sklicati shod vseh slovenskih poslancev v Ljubljano, da bi protestovali zoper nemške postulate. No, sem si mislil, ta pa je lepa, podobna popolnoma mojemu dijaškemu »cugu«. Dr. Johann Tavčar in župan Hribar, ta dva nem-čurja v slovenski koži, sta v deželnem zboru kranjskem glasovala v zvezi z baronom Sch\veg-lom za podporo nemškemu gledališču v znesku 6000 gld, a glasovala in govorila proti povišanju podpore »Naši straži«. Radi tega ravnanja sta se kot komedianta osmešila pred vsem slovenskim svetom in sta izgubila še to veljavo, kar sta jo do zdaj imela, če ne na Kranjskem, pa vsaj na Štajerskem. No, zdaj jih je pa menda malo sram, »greva« jih, hočeta se umiti in biti zopet voditelja slovenskega naroda. Zato zapusti župan Hribar svoje stolno mesto in pohiti na Dunaj ter pošlje masten telegram po Židu Penižeku v »Slovenski Narod«, ki naj bi oznanoval vesoljnemu Slovenstvu, da bodo na iniciativo župana Hribarja zborovali slovenski poslanci v Ljubljani in protestovali zoper nemške postulate. O tempora, o moreš! O humbug, o sramota! Župan Iv. Hribar in dr. Johann Tavčar glasujeta v deželnem zboru z baronom Schvveglom za nemško in proti slovenski zahtevi, zdaj pa bi bila rada, vsaj prvi, zopet lepa in hočeta protestovati zoper zahteve, katere je stavil za Kranjsko isti baron Schvvegel. Torej v Ljubljani ž njim, na Dunaju pa epohalen telegram zoper njega! Je-li to politika? Da, politika, vredna prav čudno liberalne kože. Častiti či-tatelji, ni li moj dijaški »cug« imel višjega smotra, kot ga ima taka politika? Jaz ne vem, ali bodo štajerski državni in deželni poslanci šli v Ljub ljano na omenjeni shod ali ne. Shod sam na sebi je v resnici potreben, da se protestuje proti zahtevam pretiranih Tevtonov. A to ni prav, da shod sklicujejo in naznanjujejo osebe, ki nimajo zaupanja pri pokrajinskih olovencih; osebe pravim, katerih politično delovanje je navadna dijaška norčija. No pa vi, štajerski poslanci, če bodete šli v Ljubljano, potipajte malo obisti županu Ivanu Hribarju in seveda tudi dr. Johann Tavčarju. Povejte jima na shodu, ko bodeta rohnela proti nemškim zahtevam, da mi jima ne verjamemo, ker v dejanju delata ravno narobe, kot govorita. Povejte jima, da tisti, ki je političen prijatelj barona S c h \v e g 1 a , tisti, ki glasuje zoper »Našo stražo«, in tisti, ki se izneveri s t ar os 1 o v en s kemu geslu, ne more nikoli biti prijatelj pokrajinskih Slovencev. Kako je že dr. Tavčar pravil o neki nemški čeljusti pri otvoritvi »Narodnega doma« v Celju? Upamo, da se na Štajerskem kaj takega ne bo več predrznil
praviti. Pač resnično: »Tout ce qui reluit, n' est pas or.«
(Laže kakor »Narod«.) Mi smo izrazili svojo misel glede po posl. Hribarju nasvetovanega shoda poslancev, ki naj protestuje proti nemškim zahtevam, ter rekli, da »jako dvomimo, da bi se katol. narodni poslanci udeležili takega shoda, ker je brez pomena, dokler so »Narodovci« politični zavezniki nemških liberalcev v naši deželi.« ,Narod« pa temu nasproti piše, da je »Slovenec« dejal, »da se klerikalna stranka tega »brezpomembnega« shoda ne ude-1 e ž i«, in nadaljuje : »Shod, ki naj protestuje proti nemškim naklepom, naperjenim proti obmejnim rojakom, je po »Slovenou« brezpomemben«
—	Tako debelih laži, se »Narod« ne sramuje, da bi preslepil svoje čitatelje o tem, kaj smo pisali.
—	Mi nismo pisali, da je tak shod brezpomemben, a danes zopet ponavljamo, da je tak shod brez pomena, dokler »Narodovi« liberalci ne pretrgajo zvez s Schwegelnom, katere vsako leto nepobitno dokazuje zasedanje deželnega zbora kranjskega. Tak shod bi bil prazna komedija, strašilo za vrabce, ne pa za Nemce in take komedije se po našem mnenju kat. narodni poslanci ne morejo udeležiti, ako hočejo, da jih imamo za resne politike. Dokler bodo posl. Hriba r in tovariši s Schvvegelnovimi glasovi metali tisoče za nemško gledišče, kratili pa z glasovi istega Sch\vegelna zdatno podporo »Naši straži«, dotlej nimajo pravice sklicevati slovenskih poslancev na protestne shode proti Nemcem.
(Imenovanja.) Deželni predsednik je imenoval okrajnega tajnika Fr. Grebenz-a za vladnega tajnika, deželno-vladnega kanclista Antona Dro-fenika v Postojni za okrajnega tajnika ondot, sodnega kanclista J. Majeršič v Radoljici in narednika Janša Ant. za vladna kanclista.
(Premeščen Je) poštni svetnik Artur pl. M a r -c o c c h i a iz Zadra v Trst.
(Osebna vest.) Ljubljanski semeniški duhoven gosp. Anton Abram je imenovan za kaplana v Košano.
(V poročilu) o vseslovenski delavski slavnosti je včeraj po neljubi nam pomoti izostalo, da so tudi gospa Povšetova in gospdč. hčerke prav marljivo sodelovale pri bazarju ter z že imenovanimi gospicami vred pripomoglo bazarju do zelo ugodnega uspeha.
(Cerkvena glasba.) Dvojne litanije presve-tega Srca Jezusovega, priredil P. Angelik Hribar, so ravnokar na svitlo prišle. »Škofijski list« ljubljanski jih bo kot prilogo prinesel. Dobijo se tudi v frančiškanskem samostanu v Ljubljani, partituro po 15 kr.
(Slovenska šola v Gorici.) Dne 18. avgusta minolega leta je bil na povelje cesarskega nameBt-ništva del dohodkov goriškega mesta zaplenjen v poravnavo najemščine za slovensko mestno ljudsko šolo. Mestna občina je bila namreč vsled razsodbe upravnega sodišča leta 1896 prisiljena ustanoviti v Gorici slovensko ljudsko šolo, a prostore za to šolo je bila odkazala v bivši vojašnici »Cantinelli«. Toda šolska oblastva so spoznala, da ti prostori niso primerni za šolo. Mestna občina se je zopet pritožila in upravno sodišče je 8. novembra 1898 razsodilo, da bi bili prostori v vojašnici pripravni, ako se popravijo. Pred to razsodbo pa so šolska oblastva pritiskala na mestno občino, naj preskrbi druge prostore, kateri so bili občini na razpolago proti najemščini 700 gld. V zagotovilo tega zneska je deželni šolski svet izposloval sekvestra-cijo občinskih priklad. Občina se je zopet pritožila na upravno sedišče, katero je minolo soboto pod predsedstvom Bohm-Bawerka razveljavilo mi-nistersko odredbo glede sekvestracije, v ostalem pa odbilo pritožbo. Goriško mestno občino je zastopal dr. Millanich, notranje ministerstvo pa okr. glavar grof Ceschi.
(Poljedelski minister) baron Kast se je te dni vrnil iz južne Dalmacije na Dunaj, kamor je bil brzojavno pozvan. Na svojem potovanju po Dalmaciji je bil v Sibeniku, Splitu, Trogiru, Dubrovniku, v Hercegnovem in Kotaru.
(Smodnik) za streljanje proti toči dobe oni p. n. naročniki, ki so ga naročili pretečeni teden, šele v petek dne 2. junija, ker ga sedaj ni bilo toliko na razpolago v skladišču samem. F. G.
(Iz Sinja) 26. maja. Nocojšnjo noč jo obiskala naše mesto in okolico velika nesreča. Najpreje je jelo grozno deževati, bliskalo se je in grmelo,
Državni »bor mora priti vladi na pomoč. Včerajšnja »W. Abendpost« piše: Kakor je razvidno iz pisave raznih listov, je nujno potrebno, da se čim preje snide državni zbor in izreče od-ločivno besedo glede nagodbenega vprašanja. Nam se pa zdi, da naš sedanji državni zbor ne more rešiti krize, ker še vedno niso izpolnjeni tisti pogoji, ki bi zagotovili sposobnost za delo našemu parlamentu. Nam se zdi, da bi ravno tisti elementi, ki sedaj zahtevajo, naj se skliče državni zbor, s svojim neparlamentarnim postopanjem onemogočili vsako uspešno akcijo. — Tako nekako oficiozno glasilo. Res je sicer, da divji nemški kričači še niso zadovoljni s postopanjem vlade in parlamentarne večine, toda v zadevi nagodbe v tem kritičnem položaju bi se morali najti vsi količkaj trezno misleči elementi. S tem bi naš parlament pokazal mažarskim oholežem, ki se sklicujejo z neizmernim ponosom na edinost ogrskega parlamenta z ozirom na vladne zahteve, da tudi pri nas vse podpira grofa Thuna, ko se gre za splošno avstrijsko korist. — Uradni list nadalje riaglaša, da nagodba mora priti pod streho, tudi ako brez pomoči parlamenta. Dobro, naj le pride pod streho nagodba, toda ni vse eno, kakšne določbe so v tej nagodbi, in kako in kake vrste škodo ima naša državna polovica. Tega pač nihče ne more zahtevati, da bi morala Avstrija sklepati pogodbo z Ogrsko v svojo desetletno škodo.
Bolgarsko sobranje. Včeraj je otvoril knez Ferdinand novo izredno zasedanje sobranja. Novo izvoljenim ljudskim zastopnikom je predstavil novo vlado ter potem v daljšem prestolnem govoru omenjal zadnjih notranjih in vnanjih dogodkov. Spominjal se je umrle kneginje ter zahvalil prebivalstvo na obilno izraženem sožalju povodom njene smrti. Volitve, pravi, izvršile so se v popolni slobodi in najlepšem redu, njih uspeh je prisotnost najbolj markantnih osebnosti vseh političnih smeri. Potem našteva že znane vladne predloge in preide na zunanjo politiko. Prijateljske razmere napram Rusiji, osvoboditeljici dežele, napram ostalim velesilam in sosednim državam, posebno pa nasproti Turčiji, so ostale povsem ne-izpremenjene. Najboljši znak za to je udeležba Bolgarije pri mirovni konferenci. — Ko bi bilo res vse zlato, kar se sveti.
okolu tretje uro se je pa usula toča, ki je v malo trenutkih provzročila ogromno škodo. Grozdje in tobak, glavna pridelka naSega kmetovalea, sta popolno uničena. Obupni kmet, kateri se je včeraj še veselil izredno lepega uspeha svojega truda, je sedaj skoro ob vse Pripomniti namreč moram, da se tukajšnje prebivalstvo radi kraških tal in neugodnih podnebnih razmer le v prav neznatni meri peča s pridelovanjem žita in vsakdanjih živil, njemu je le tobak glavni in skoro edini pridelek, ki mu donaša ob času dobre letine lepih denar-cev. Tako je mej drugimi neki kmet iz tukajšnje okolice prejel lani pri odkupnem uradu duhana lepo svoto 1000 gld. Pridelek je tu samo eden, ker pozneje vročina vse sežge in uniči.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 30. maja. Poročila o političnem položaju se vedno izpreminjajo. Včeraj se je zatrjevalo, da grof Thun vsak hip odstopi, proti večeru včeraj se je širila novica, da nobeno ministerstvo ne odstopi, marveč da cesar deluje na kompromis. Danes so zopet utihnile te govorice in splošno se sodi, da se mora grof Thun umakniti. Kot namestnika se imenujeta grof Kielmansegg, proti kateremu so se že izjavili nemški liberalni listi, in Madejski, s katerim bi bili baje zadovoljni tudi opozicionalci, proti kateremu je pa velik odpor v desnici.
Dunaj, 30. maja. „W. Allg. Zeitg." objavlja neko izjavo odličnega politika na desnici o sedanjem kritičnem položaju. Iz dosedanjega teka notranje krize je razviden popolni bankerot Szellove nagodbene politike, akoravno mora odstopiti grof Thun in Szell ostane. Thun ne bo uveljavil ogrskih zahtev s pomočjo paragrafa 14 in niti tu niti na Ogrskem nihče ne* veruje, da bi se mogel v Avstriji najti kak državnik, ki bi mogel storiti kaj enakega. In ko bi se vkljub temu vendar le našel tak mož, ne potrdil bi parlament njegovega početja in tudi obstrukcija bi utihnila, da bi se soglasno odklonil tak vladin predlog.
Dunaj, 30. maja. Nasprotje mej Thun-om in Goluchovskim je vedno večje in se poravna le s tem, da eden odstopi in sicer v tem slučaju Thun.
Dunaj, 30. maja. „Fremdenblatt" najodločneje ugovarja trditvi ogrskega kure-spondenčnega urada, češ da se je v nagod-benem načrtu določilo leto 1903 le z ozirom na avstrijske parlamentarne razmere, ter izjavlja, da je ta določba uspeh ogrske zahteve, naj se določi za carinsko in trgovinsko zvezo termin, ki velja za zunanje trgovinske pogodbe.	^
Dunaj, 30. maja. Nižjeavstrijski deželni zbor je vsprejel soglasno nujni predlog posl. Schlesingerja, naj izreče deželni zbor najod-ločneji protest proti pritisku, ki prihaja od ogrske strani v nagodbenem vprašanju. Dodatni predlog posl. Noskeja, naj se poživlja
vlada, da skliče takoj državni zbor, je bil odklonjen z 32 proti 31 glasovom.
Dunaj, 30. maja. Socialni demokratje so sinoči napravili več shodov, na katerih so govorili proti predlogi za novi občinski volilni red; po dovršenih shodih so razgrajali po ulicah ter nered delali pred Schnei-derjeviin in Strobachovim stanovanjem. Opravljali so posel hlapcev židovskega velikega kapitala.
Dunaj, 30. maja. Tukajšnji socialni demokratje so hoteli včeraj na osmih shodih protestovati proti novemu obč. redu, toda zaradi napadov na namestnika in večino dež. zbora so bili vsi shodi razpuščeni. Tudi demonstracija pred mestno hišo se jim ni posrečila. 25 oseb je bilo aretovanih.
Trst, 30. maja. Z ozirom na kužno bolezen v Aleksandriji je predlagala zdravniška zbornica, naj se uvede za vse ladje dvanajst-dnevna kvarantena.
Budimpeita, 30. maja. Z Dunaja poročajo: Ministerski predsednik Szell je bil včeraj popoldne ob 3. uri poldrugo uro pri cesarju v avdienci. Ogrski ministri ostanejo še danes na Dunaju.
Aleksandrija, 30. maja. Dosedaj je obolelo za kugo osem oseb, mej temi ena včeraj. Umrl še ni nihče.
Dobro storiti donaia obreitl — to se uresničuje tudi pri državni dobrodelni loteriji. Letošnja državna loterija v korist skupnim dobrodelnim vojaškim namenom ima namreč toliko bogatih dobitkov (glavni 200.000 kron in zraven še 12.727 dobitkov v denarji po 10.000, 5000, 2000, 1000 kron itd), da je z nekoliko sreče lahko za 2 gld. imeniten dobitek zadeti. — Srečke so naprodaj po menjalnicah, trafikah tobaka itd.
Umrli »o:
27. maja. Marija Klemen, branjevka, 84 let, Stari trg 18, ostarelost.
29. maja. Jožef Bergant, posestnika sin, 8 mesecev, Sv. Jakoba trg 7, jetika.
V bolnišnici: 26. maja. Štefan Stunkovič, agent, 26 let, jetika.
~F£f1WC> 3	more vsakdo barvati razno blago:
MjLLI 1/Cj sukno, platno, volneno blaso, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 12 11—3
MeteorologiSno porodilo.
ViSina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736 0 mm..
S Q	Cm opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Neb*	«-3 JI« * • 8 1a" ^ *
29	9. zvečer	T36-9	10-3	brezv.	oblačno	0'6
SO	7 zjutraj 2. popol.	739	7 740	0	96 16 7	si. jug sr. svzh.	del. jasno «	
Srednja včerajšnja temperatura 10'9 , normale: 15'7°
Ugoden postranski zaslužek
za krščanske trgovce, učitelje, uradnike in agente na Kranjskem in v Istri je zastopstvo „Unlo Catholloa".
Pojasnila daje pismeno in ustno ravnateljstvo na Dunaju, I., Baokerstrasse 14 in glavno zastopstvo v Ljubljani na Kongresnem trgu.	613 8-1
Pozor!
Radi svoje preselitve naznanjam, da imam na prodaj
32 bi. naravnega m finega Yina
po 22 gld, za katero se je nakupilo izvrstnega osipa. Kdor želi imeti tako vino, naj se obrne v 14 dneh do podpisanca. Za pristnost se tudi jamči!
516 2-1
Alojzij Pavlin
v Štjak-n, poita Vlp&va.
Vožnje karte
ln
tovorni listi
312 18 Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: JUStav IKj I ■■ 1
Dunaj IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	317 25—10
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 29.
•N
2 « S H
SI®
ti
0-a
^ t m
aamasiMBasiaBMaBBBflBBSs
RavnoJcar je izšel
XII. zvezek
dialan: ^^ovesfi.
Cena 20 kr., po pošti 23 kr.
Dobiva se v Katoliški Bukvami in Tiskarni. — Dobe se tudi še vsi zvezki razven prvega in druzega.
II
IjjSBllESJLKS
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.		H%1	I	r	1	a A Makso Veršec	Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Oiro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnš
	V		I	^JUBI^JANl.			do dnš po 4'/s%. Poštno - hranilnlčne položnloe na razpolago.
I > 11 11 a j s k a l> o
r z a.
Dno 30. maja.
8kupni državni dolg v notah.....100	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....100	•
Avstrijska zlata renta 4°/0......120	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	915	»
Kreditne delnice, 160 gld..............357	»
London vista...........120	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»
20 mark............11	»
20 frankov (napoleondor)............9	»
Italijanski bankovci........44	»
C. kr. cekini......................5	»
70	kr.
25	»
10	»
40	»
55	»
45	»
50	> 92",.
78	»
65	»
60	»
67	»
Dne 29. maja.
4°/o državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	171	gld.	50	kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	»	—	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197	»	25	»
40/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	100	»	35	>
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138	»	40	»
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	129	»	—	»
Dunavsko vravriavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	75	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	26	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/„	97	»	70	»
P rijoritetne obveznice državne železnice . .	—	»	—	»
» » južne železnice 3°/0 .	168	»	65	»
» » južne železnice 5°/0 .	123	»	25	»
» » dolenjskih železnici0/,	99	»	60	»
Kreditne srečke, 100 gld............200	gld	—	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	162	»	—	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	10	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	—	»
Salmove srečke, 40 gld........85	»	50	»
St. Gen6is srečke, 40 gld.......84	»	—	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»	—	»
Ljubljanske srečke.........24	»	—	»
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	162	»	25	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3345	»	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	440	»	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	56	»	25	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	108	»	—	»
Montanska družba avstr. plan..........237	»	25	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	191	»	—	»
Papirnih rubljev 100 ................127	»	60	»
Nakup ln prodaja *%SC I vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.

I,
Menjarnična delniška družba
E IS C U 88"
10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila "pJCi v vseh gospodarskih in llnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ajjf naloženih glavnic. TfcH