uto ium. Ma m
V IMIjonl, v peta H. novembra 1925.
Cena Din 1*50
Jsfcal« vsak ama popoldne, livstail asdelie ta praznike. — lasaratt: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji InsentJ petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratnl davek posebej. — ylSlovenski Narod4' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
UpravnifttTo: Kaatlova ulica stav. 9, pritličje. — Telefon stav. 304. Ursaaistvo: Eaallova allea it. 5,1. nadstropje. — Telelon stsv. 34.
IsF      Poštnin« platana v gotovini-
Škof zopet na poslu
Ljubljanski škof, Anton Bonaventu-ra objavlja v «Slovencu» dolsro ^sporočilo* vernikom! V sporočilu se nahajajo «samoobsebi razumljivi nauki in opomini*, katere škof naslavlja na adreso svojih vernikov «za mesec december, ko bodo določevali liste, na katere bi se naročili». Ne kupujte strupa, ki bi Vam škodoval za častnost in večnost, marveč kupujte dobre dušne hrane, da ostanete zdravi na duši in telesu. Pozdrav in blacoslov»: tako zaključuje dr. Jeglič svojo reklamno epistolo za klerikalne liste.
Gre torej za agitacijo, katere namen je škodovati naprednim Časopisom in pomagati klerikalnemu tisku. Menili smo, da je cospoda škofa v visoki njegovi starosti vsaj že v toliko srečala pamet, da je uvidel, da vlosa političnega priganjača za klerikalne liste ipak ni združljiva z dostojanstvom cerkvenega kneza. Kakor vidimo, smo se motili. Škof Anton Bonaventura stopa zopet na ulico z bobnom, da dela neokusno reklamo za klerikalni tisk. Začenja z lice-merskim vzklikom: «0 moj Bog, koliko nepokorščine, jeze, sovraštva, preklinje-vanja, nečistosti in nesramnosti, koliko krivic, laži in obrekovanja je na zemlji!» Vprašamo gospoda škofa: Ali ni teh obžalovanja vrednih razmer največ krivo baš klerikalno Časopisje, katerega prav on tako neupravičeno tako povišuje v nebo? Koliko sovraštva je povzročilo to časopisje, koliko laži in klevet je nakopičilo v svojih predalih! Ali 90 la svetu boli propadli listi, kakor so naši klerikalni? Vzemite v roke «Domo-Ijuba», «Stražo», «SIovenca»! Kje najdete toliko smoinice, toliko laži. klevet in obrekovanj, kakor v teh *katoliškm» listih, ki jim ni ničesar sveto in vzvišeno dovolj, da bi je ne polivali s smrdečo svojo smomico? In takšno časopisje jc po besedah škofa Bonaveiture v «duhu cerkve» in celo «po volji božji*. Ali ni to drzna, naravnost brezstidna trditev?
Časopisje, ki napada vsakogar, ki ss Slepo ne pokori škofovemu diktatu, list, ki laže Pri vsaki priliki, potvarja istino, Obrekuje, kleveta vsevprek, ta naj bo priporočljiv tudi za slovensko ljudstvo, to časopisje jra naj moral .no vzgojuie,
etično dvisra: Ali so laž. kleveta, obrekovanje moralno dobra sredstva zgolj za to. ker služijo baje — dobrim namenom?!
Skof Bonaventura izjavlja: >V dubu Cerkve in prav po volji božji (!) postopamo mi slovenski duhovniki in v resnici izobraženi lajiki, ki snujemo in izboljšujemo razne organizacije, ter Vam nudimo prav dobre knjige in celo vrsto poučnih časopisov«. Nato našteva liste in dostavlja: »Te liste, posebno prevažna politična lista »Slovenec« in »Domoljub«, Vam priporočamo. Ne pozabite jih naročiti za novo leto. Pomagali Vam bomo. da boste naš čas prav umeli in v vsel okoliostil lako nastopali, kakor je za pravo Bogu dopadljivo življenje potrebno. Žalibog, da se Vam pa tudi slabi listi ponujajo in na vseh mestnih voglih prodajajo. Dragi moji verniki, pred takimi listi Vas svarim! Prepovedani so že po naravni postavi, ker nasprotujejo Vašemu pravemu, verskemu in nravnemu življenju. Vam vzbujajo strasti in celo verske dvome. Prepovedani pa so tudi po cerkveni postavi. Novi cerkveni zakonik ostro prepoveduje vse časopisje, ki je pisano v duhu veri in Cerkvi sovražnem . . .« Čitatelji takega časopisja bi lahko tudi »izgubili spodobno spoštovanje do papeža, do škofa, do duhovniškega in re-dovniškega stanu!« Vvprašamo ljubljanskega škofa: Ali si je že kedaj nastavil vprašanje: Koliko nespoštovanja je povzročilo do cerkvenih predpostavljenih napredno, takozv. brezversko časopisje in koliko tega nespoštovanja gre na račun političnega udejstvovanja duhovščine v »organizacijah«, v SLS, na račun klerikalnega časopisja?! Če bi si gospod škof postavil to vprašanje in ne imel na očeh pobarvanih naočnikov, bi pač prišel do druoih zaključkov ter se s studom obrnil od klerikalnega časopisja, ki glede propadlosti pač nima enakega pod solncem.
Vzemimo v roke slovensko napredno časopisje zadnjih let! Ali se je kdaj neupravičeno zaganjalo v slovensko duhovščino? V gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanjih jo je kritiziralo, v verskem oziru pa se duhovnikov ni dotaknilo, raze-i ako sta vera in cerkev že istovetni t SLS. Ako bi tega političnega spora s SLS in z duhovščino, ki stoji za to organipacijo. ne bilo, bi sploh v naprednem časopisju ne bila bi ne prihajali v polemiko niti cerkev, niti vera, ki bi morali biti nadvse važna
Resno gibanje državnega uradništva
Sestanek zastopnikov državnih uradnikov v Beogradu. — Intervencija pri vladi* — Uradniška stavka?
— Beograd. 26. novembra. (IzvJ Iz ■ Politični krogi spremljajo z velikim in vseh upravnih centrov naše države so pri- I iskrenim zanimanjem akcijo državnih urad-
speli v Beograd v velikem številu zastopniki uradniških organizacij. Iz Ljubljane Je prispel predsednik slovenskih organizacij g. Makso Lili eg. Večclanska deputacija je včeraj posetila m'nistrskega predsednika Nikolo Pašiča ter mu pojasnila bedno stanje državnega uradništva. Naprosila je ministrskega predsednika kot šefa vlade, da od pomore nevzdržljivemu položaju in da se končno uredi uradniški stalež. Ministrski predsednik je obljubil, da bo interveniral pri finančnem ministru.
V prostorih Saveza organizacij državnih" uradnikov je za danes dopoldne sklicana plenarna seja glavnega odbora. — Na dnevnem redu te. seje so zelo važna uradniška vprašanja:
1. ) revizija uradniškega zakona,
2. ) uredba o razvrstitvi uradništva,
3. ) vprašanje izplačila rednih uradniških prejemkov oziroma d terene,
4. ) vprašanje vpokojencev zlasti kronskih vpokojencev in
5. ) vprašanje graditve uradniških stanovanj v smislu novega stanovanjskega zakona.
nikov. Vsi priznavajo, da je položaj državnega uradništva kritičen in da je njih beda prispela na vrhunec Na eni strani tiči mnogo krivde v tem. da se vnašajo v finančne zakone nova določila, ki v temelju ogrožajo nadal<jni obstoj uradništva, na drugi strani je uradnistvo postalo ogorčeno, ker so začeli nekateri člani vlade nepravilno premeščali uradnistvo in uradnistvo iz Južne Srbije je zelo ogorčeno radi najnovejših ukrepov vlade. Tako je prosvetni minister odstavil brez kraljevega ukaza višje uradnike, ki sedaj protestirajo in zahtevajo, da se napram njim postopa po zakonu in ustavi, vztrajajoč pri načelu, da se more z ukazom postavijni uradnik odstaviti le s kraljevim ukazom.
Vodilni uradniški krogi resno razpravljajo vprašanje, kaj naj ukrenejo uradniške organizacije za slučaj, da bi vlada ne upoštevala vseh najnujnejših zahtev uradništva. Nekateri so za to, da se prične odločna akcija celokupnega uradništva In naj se vladi sporoči, da je uradnistvo odločeno izvojevan* svoje elementarne zahteve tudi s stavko, kakor se je to zgodilo nedavno v Avstriji.
Ninister Stepan Radič se opravičuje
Radić dal Mussoliniju zadoščen je na ponovno intervencijo italijanskega poslanika. — Italija zadovoljna!
Povsem stvarno je, da jaz kot realni politik in član parlamentarne vlade države, ki je prijateljska Italiji, morem gojiti napram šefu prijateljske države samo čute popolne korektnosti in lojalnosti.
Beogradski in ostali listi objavljajo v celoti to Radičevo izjavo. Nekateri ugotavljajo, da se Radič zapleta v protislovja. Drugi smatra'a, da je s to izjavo podal Radić Mussoliniju popolno zadoščenje. Nekateri krogi smatrajo Radičev položaj v vladi za zelo kočljiv. Opozicija je mnenja, da incident z Italijo zahteva izstop Stepana Radića iz vlade.
Vladni krog* smatrajo, da je cela zadeva likvidirana, ker se je italijanski poslanik popolnoma zadovoljil z Radičevo formalno izjavo.
! f narodni skupščini
Finančni odbor danes konča razpravo. — Viharna seja radikalnega kluba«
— Beograd, 26. novembra (Izv. Ob 12.) Okoli poldne včeraj je poseril zunanje ministrstvo italijanski poslanik Bodrero ter je delj časa razgovarial z zunanjim ministrom dr. Ninčićem. Predmet razgovora je bil Radičev govor odnosno Radičev dementi. Nato je zunanji minister pozval k sebi ministra Stepana Radića. Razgovor je trajal pol ure. Stepan Radič je nato izdal uradno formalno opravičilo, ki med drugim naglasa: Jaz posebno povdarjam, da se moje besede v nobenem slučaju ne moreio tolmačiti kot neprijateljske proti Mussoliniju. ki je kot duševni vodja italijanskega naroda in organizator vseh njegovih pozitivnih sil preporodi! Italijo v teh treh letih zlasti na gospodarskem in finančnem polju in ki je sklenil prijateljsko pogodbo z našo državo.
V
[
— Beograd, 26. novembra (Izv.) Ob 12.) Danes postaja v narodni skupščini živahnej* še vrvenje, ker se je večina narodnih poslan* cev že povrnila s kratkega parlamentarnega odmora. Vsi poslanci se zbirajo v svojih klubih ter živahno razpravljajo o politični debati, ki se prične jutri v zbornici povo» dom predložitve proračunskih dvanajstin. V Beograd sta med drugimi poslanci prispela tudi poslanca dr. Žerjav in dr. Pivko.
Danes popoldne nadaljuje finančni od« bor načelno razpravo o proračunskih dva* najstinah. Na govorniški listi so še vpisani dr. Zanić (HZ), dr. Velja Veljkovič (Dav. dem.) in V u j i ć (zemljorad.) Načel* ra debata se nato zaključi in se takoj prične specijalna debata, ki bo gotovo trajala poz* no v noč, kajti finančni odbor mora do jutri predložiti narodni skupščini dvanajstlne. Za jutri ob 10. dopoldne je napovedaa plenarna seja narodne skupščine z dnevnim redom: razprava o proračunskih dvanajstinah. Fi* nančni minister dr. Stojadinović je napovedal daljši finančni ekspoze, da javno izpodbije kritiko opozicije glede njegove fi* načne politike. Jutri popoldne je prijavljen za govornika v zbornici Svetozar P r i b i č e* v ?. č. Za njegov govor vlada veliko zanima« nje. Kot govornik se je prijavil tudi narod* ni poslanec dr. Gregor Žerjav. Debata o proračunskih dvanajstinah bo trajala tri dni. Opoziciji ni omogočeno v plenumu izvajati obširne in stvarne kritike o sistemu dva* najstin.
organizma narodnega moralnega napredka. Seve danes to med nami nista, ker sta v službi klerikalne politike! Zato je boj proti naprednemu časopisju zgrešen. Danes gre za gospodarska in politična vprašanja m razliko v teli vprašanjih bi rad ljubljanski škof prikazal svojim vernikom kot razliko v verovanju, kot kulturni boj. Tega pa ljubljanski škof ne doseže pri treznih vernikih, ki zrna jo ločiti resnico od demagogije tudi takra/t, kadar se oglasi višji, žal zaslepljeni cerkveni in verski dostojanstvenik. Žalostno je trditi, da
Za danes ob 10. dopoldne je bila sklicana plenarna seja radikalnega kluba. Na dnevnem redu ste dve za radikale zelo aktu* alni vprašanji: 1. Brodarski sindikat, V j a v* nosti je pričel brodarski sindakat ostro kam* nosti je pričel brodarski sindikat ostro kam* dojeviču. — Tudi nedavno vpokojeni višji uradniki državnih železnic nastopajo proti prometnemu ministru, med njimi zlasti vpo* kojeni generalni direktor državnih železnic Mihajlo Ilić. 2. Vprašanje demisije prosvet* nega ministra Vel je Vukičeviča.
Seja radikalnega kluba je pričela šele ob 11.45 dopoldne. Seja je postala takoj od po* četka zelo burna. Med radikali je nastopilo borbeno razpoloženje. Gre v prvi vrsti za vprašanje brodarskega sindikata.
Protest hišnih posestnikov proti davčnim obremenitvam
— Beograd, 36. novembra. (Izv.) Iz Slovenije, Hrvatske. Vojvodine m ostalih krajev države so prispeli zastopniki organizacij hišnih posestnikov, da intervenirajo pri merodajnih ministrih proti preveliki davčni obremenitvi. Mesto Ljubljano zastopa predsednik Društva hišnih posestnikov g Ivan F r e 1 i h, mesto Maribor zastopa predsednik tamošnjega društva g. Glaser. Prispeli so dalje zastopniki hišnih posestnikov iz Zagreba, Siska, Osijeka, Subotice in Sarajeva.  Včeraj  so posetili posamne
se vodi klerikalna politika v Sloveniji »prav po volji božji« in da je zato treba odklanjati napredno časopisje. Še nikoli ni napredno časopisje zagovarjalo tako čistih in poštenih političnih in gospodarskih idealov, kakor danes in še nikoli ni bilo klerikalno časopisje na tako nizki stopnji kakor danes. Zato bi bila obratna dolžnost ljubljanskega Škofa, da prekolne klerikalno časopisje, da odvrne svoje vernike od Čitanja takega Časopisja in da jih opozori na časopisje, ki služi zvesto državi in narodu, I brez demagogije, poštena objektivno! i
parmalentarne klube, katerim so Izročili zelo "obširno spomenico, ki pojasnuje mate-rijelni položaj hišnih posstnikov ter njih davčno obrenitev. Spomenica zahteva, da se zmanjšalo gotove takse in hišno najemninski davek. Spomenica obenem protestira proti temu, da se skuša z novim finanč-
nim zakonom Še povišati hišnonajeranmskt davek. Deputacija hišnih posestnikov je včeraj posetila pomočnika finančnega ministra Neudorierja. Danes poseti deputacija finančnega ministra. Hišni posestniki Izjavljajo, da je potrebna revizija stanovanjskega zakona.
Herriot sestavlja novo
Finančni načrt Doumerja odklonjen, ker kapitalističen. — Her-riotovi finančni načrti« — Stališče socialistov
— Pariz, 25. novembra. Senator Dou* mer je razvil načelnikom parlamentarnih skupin svoj finančni načrt. Izjavil je, da zahteva kot šef bodoče vlade dopolnitev dohodkov v svrho kritja državnih, potreb* šein. je proti premoženjski oddaji in ravno
tako tudi proti rentnemu davku. Akcija Doumerjeva je ponesrečila, na kar je vrnil predsedniku mandat za sestavo vlade. Socia* listi so odklonili načrte Doumerjeve, ker so kapitalistični.
— Pariz, 25. novembra. Prezident repu* blike Doumergue je poveril sestavo vlade Herriotu.
— Pariz, 25. novembra. (H.) Pozno v noč so se sestali na posvetovanje Herriot in člani izvršilnega odbora levičarskega karte* la odnosno senata. Razpravljali so vpraša* nje sestave vlade iz elementov parlamentar*
POSLEDICA SPORAZUMA V V VOJSKI
— Beograd. 26. novembra. (Izv.) Minister vojne in mornarice je predložil kralju v podpis ukaz, s katerim se sprejema v našo vojsko kot rezervni oficir bivši avstrijski kapetan Josip Predavec. Kakor znano, je Josip Predavec podpredsednik Hrvatske seljaške stranke in intimen prijatelj prosvetnega ministra Stepana Radića. V svetovni vojski je bil Josip Predavec avstrijski oficir in zelo vnet pristaš Habsburžanov. Sprva Predavec ni bil sprejet v jugoslovensko armado iz Čisto utemeljenih razlogov z ozirom na tedanje stališče Radićeve stranke napram enotni državi.
USTANOVITEV HIDROTEH-NICNIH ODSEKOV V MARIBORSKI OBLASTI
— Beograd, 26. novembra. (Izv.) Na podlagi odredbe poljedelskega ministrstva se ustanavljata dva sreska hidro-tehnična odseka v mariborski oblasti, eden v Mariboru za sreze Maribor desni breg, Maribor levi breg, Prevalie in Slovenjsradec, drujd v Ptuju za sreze Ptuj. Ljutomer. Čakovec. Murska Sobota in Dolnja Lendava.
PODPIS LOCARNSKE POGODBE
— Praga, 26. novembra. (Izv.) Zunanji minister dr. B e n e š odpotuje v soboto v London k podpisu locarnske pogodbe.
— London, 26. novembra (Izv.) Izvrševal ni odbor neodvisne delavske stranke je poslal angleški vladi opomin, v katerem opozarja, da bo angleško delavstvo priredilo velike protestne shode in demonstracije proti Mussoliniju, če pride ta v London k podpisu locarnske pogodbe. Pogodba se opdpiše v pondeljek 7. dec.
Spremembe v sodni službi
Imenovani so: Deželnosodni svetnik pri okrožnem sodišču v Celju dr. Andrej Novak — za deželno sodnega svetnika in ptedstojnika okrajnega sodišča v Gornjem gradu, okrajni sodnik v Dolnji Lendavi dr. Rihard Tomšič — za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi, sodnik v Šmarju dr. Slavko Suni en jak — za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Ljutomeru, okrajni sodnik za področje višjega deželnega sodišča ljubljanskega Ivan B r e 1 i h — za okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Celju, sodnik v Ptuju Srečko Ver-bič — za okrajnega sodnika pri deželnem sodišču v Ljnbl.'ani, sodnik v Ptuju dr. Josip D o l n I č a r — za okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Celju ter sodniki za področje višjega deženega sodišča ljubljanskega: dr. Josip S f ili zo] in Alfonz Ce-puder — za sodnika v Dolnji Lendavi, dr. Vladimir Muha — za sodnika v Ptuju hi fran Gorenc — za sodnika v Ljutomeru. Premešča se po službeni potrebi sodnik dr. Fran M u b i č od okrajnega sodišča v Ormožu k okrajnemu sodišču v Ptuj. Sodnik za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega dr. Andrej D o 1 i n a r je dodeljen okrajnemu sodišču v Murski Soboti, dr. Lovro LIpič pa okrajnemu sodišču v Or-moZ.
Žrebanje sokolske loterije za Tabor dne 15. decembra
no večine in o temeljih skupnega politične* ga in finančnega programa. Herriot si še ni izbral svojih sotrudnikov. Zahteva brez* pogojno podporo vseh skupin levičarskega kartela ter je apeliral tudi na socijaliste. Socijalisti se bodo pokoravali sklepom svoje parlamentarne skupine in upravne komi* sije socijalistične stranke. Parlamentarna skupina in upravna komisija se danes se* staneta.
— Pariz, 25. novembra. (H.) Stalna upravna komisija socijalistične stranke je s 13 proti 7 glasovom sprejela sklep, ki poudarja, da mora ostati socijalistična parim mentarna skupina zvesta sklepom socijali* stičnega kongresa, ki izrecno zahteva, da «o socijalisti ne udeleže sodelovanja v vladi, sestavljeni od drugih strank.
>BUD0HA< C
£#2
Si SUM
TRADElORK C
Sorzna poročila
Ljubljanska borza
LESNI TRG.
Bukovi plohi ostrorobi z prerezanim s: cem 130, 140. 166 mm od 2—2.50, 3.—. &5*, 4—4.50 m. Fc. vag. Post. trs. —, 700; bukovi hlodi I. od 2.30—4.60 od 30 cm napr. frc. vag. nakl. p. Dolenjsko —, 350; Hrastovi hlodi od 30 cm napr. I, II, frc. aakl. p, —, 450.
ŽITNI TRG. Pšnica, 76 kg, fco. vag. nakl. post., blaj go 265; pšenica, 76/77, fco. vag. gor. kol. Ljubljana, blago 305: koruza, stara, fco. vag. par. Novi Sad. blago 160; koruza, nova, ca* su primerno suha, fco. vag. nakl. post, bla* go 117.50; oves, rcš., fco. vag. nakl. post., blago 175; ajda, domača, par. Ljubljana, bla* go 265; proso, domače, fco, vag. nakL po si , b/m, blago 215; fižol prep. v vr., b/m. fco. nakl. post., 1 vag., denar 330, blago 330, za« ključki 330; sune slive v zab., 80/85, fco. na« kladama postaja, !š vag., denar 715, blago 715, zaključki 715; krompir, bel, fco. vag. staj. post., blago 65;krompir, bel, fco. vag. meja, blago 85; otrobi, pšen., drobni fco. vag. Ljubljana, blago 140; otrobi, debeli, fco. vag. Banjaluka, blago 155: seno, sladko, fco. Staj. nakl. post., blago 7230.
2Vi% drž. renta za vodno škodo 295. blago 310; 7% invest. pos. iz 1. 1921 74. 76: Cerjska posojilnica d. d. 201. 202; Ljubljanska kreditna banka 210, —; Merkantima banka 100, 105; Prva hrvatska štedionica —, —; Kreditni zavod 175, 185; Slavenska banka 49, —; Strojne tovarne in livarne 12z, —; Nihag d. d. 34, —: Združene pap:r-nice 120 125; Stavben adružba d. d. Ljubljana 100, 110; Sešrr d d. 146. 153 ; 4'/i% kom. zad. dež. bke 20, 22; 4^4% zast. 1. kr. dež. bke 20, 22.
Zagrebška borza
Dne 26. novembra. — Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 10.854—10.934. Pragi 166.49—168.49, Pariz 213—217. Newyorl 56.10—56.70. London 272.96—274.96. Mila. 227.26—229.66, Berlin 133975—13.4975, Du» naj 791—801.
EFEKTI.
1% invest. pos. 1921 75—76; 2H% drž rente za ratnu štetu 295—298, 296—297. Ljubljanska kreditna 210; Hrv. eskomptna banka 116—117; Kreditna banka, Zagreb 133—135; Hipotekama banka 65-^66; Jugo. banka 107—108; Praitediona 935—940: Sla. venska banka 51; Eksploatacija 44—50; Dri* vt d. d. Osijek, 245; Scčerana, Osijek, 475 do 500; Isis d. d. 62—65; Nihag 39; Gurman 375—380; Slaveks 140—150; Slavonija 45 do 46; Union, paromlin, 400—415.
Inozemske borze
—■ Carlh, 26. nov. Borza: Beograd 9.175, Pariz 19.50, London 25.15 Newyork 519. Milan 30.97. Praga 15.37. Dunaj 73.12.
— Trat, 26. nov. Predborza: Beozrad 43.85-43.95, Pariz 93—93.50. London 119.50 —120.10, Newyork 24.70—24^0, Prva 73.30-73.50. Curih 477—479. Dunaj 345-355.
v
v 0.
806934
0
stran m2,
•S LOVPNSKI  NAR O P« dne 27. novembra 1925
Stev. v7!
Slouensko uprašan je o koroškem
deželnem zboru
Zelo značilen pojav v zadnjem sa* sedanju koroškega deželnega zbora so nemški časopisi le na kratko omenili, ker je deželni glavar Schumi zastopnike tiska zaupno prosil, naj se o stvari ne piše preveč v listih, temveč se naj na* vedejo le najpotrebnejši podatki. Seve radi tega tudi slovensko časopisje ni moglo podrobneje poročati. Sedaj pa je dobil nas list iz vrst nemških soci* jalnih demokratov, ki želijo javnosti, avtentično podrobno poročilo.
V seji koroškega deželnega zbora dne 10. t. m. je soc demokratski posla* nec dr. Zeinitzer utemeljeval nujni predlog svojega kluba za odpravo na« cijonalnih prepirov v bivšem plebiscit* nem ozemlju sledeče: «Pet let je že preteklo, odkar je provizorični deželni zbor, sestavljen iz vseh strank, podal slovesno obljubo, da bodo Slovenci pod Avstrijo uživali popolno enako* pravnost z Nemci in da se bo vsem prošnjam nacijonalnega, kulturnega in gospodarskega značaja ugodilo. Raz* umi j ivo je sicer, da je moralo preteči nekaj časa, preden se jc med plebisci* tom do najhujše mere razvita strast nekoliko polegla in je stopilo življenje v trgih in vaseh zopet v normalna (?) pota. Sedaj bi bil že čas, da bi se bila ta slovesna obljuba tudi izpolnila. Na* mesto tega pa smo v zadnjih dveh letih opazili, da sc je sovraštvo v nekaterih krajih cone A zopet poživilo in zavzelo še hujše dimenzije. Netilo se je to so* vraštvo po brezmejni (?) in v zadnjem času naravnost nesramni (??) pisavi slovenskih listov v inozemstvu. Sokrivi pa so pri tem tudi krajevni incidenti, breztaktna ravnanja nahujskanih in neodgovornih faktorjev, kakor tudi razburljivi članki v domaČem tisku, posebno pa poročila «Heimatsbunda».
Mi hočemo, da mir v deželi ne osta* ne odvisen od par takih oseb, ki naj= dejo tostran in onstran meja svojo eksistenco edino le v tem, da prizade* temu delu naroda ne pustijo priti do miru. Šovinistična hujskanja na obeh straneh ne koristi našemu ljudstvu. Mi tudi nočemo, da se fašisti v Italiji in Orjuna v nemških (?) pokrajinah drža* ve SHS sklicujejo pri preganjanju in tlačenju naših sobratov na ravnanje nemške večine na Koroškem napram Slovencem. Netaktno je tudi od naše strani, da v slovesni uri dane obljube ne izpolnimo. Gre torej samo za iz pol* nitev dane obljube.
Trajni mir v deželi pa je mogoč sa* mo, če vzamemo slovensko vprašanje na Koroškem, ne oziraje se na kričanje slovenskih hujskačev v inozemstvu, sa* mi v roke, če odstranimo nezaupanje med slovenskim in vtis slabosti med nemških delom prebivalstva, če enako* pravnost vseh deželanov ne samo prh znamo, temveč tudi faktično izvršuješ mo. V tem duhu hočemo proslaviti pet* letnico plebiscita. Iz tega vzroka stavim sledeči predlog
1. Volitev komisije iz osem deželnih pot slencev, ki ima nalogo, da vse pritožbe slo* venskega dela prebivalstva zaradi nepravič* nega in proti postavnega ravnanja preišče in tam, kjer so pritožbe upravičene, stavi pri deželni vladi ali pri deželnem glavarju pred* log za takojšnjo od pomoč.
2. Volitev štiričlanske komisije, ki naj pod predsedstvom deželnega glavarja št udi* va vprašanje slovenskega šolstva in poda v prihodnjem zasedanju deželnega zbora koru kretne predloge.
X Obe komisiji sta z drugimi deželno* zborskimi odseki enakopravni.*
Predlog so poslanci socijalno*demo* kratske in slovenske stranke z navdu* šenjem sprejeli, med tem ko je med «Einheitslistarji» zavladalo splošno pre* senečenje. — (Vsekakor je imenitno, ker je deželni glavar za predlog brez* dvomno že davno vedel, ako ga ni celo sam naročil. Op. uredn.) Predlogu se je priznala nujnost.
V imenu <rEinheitsliste» je govoril nato vsenemški poslanec dr. D o r f * Iinger s sledečimi izvajanji; «Mi se v splošnem strinjamo s predlogom in uvidimo, da je res skrajni čas, da se te nevzdržne razmere v slovenskem delu naše Koroške že enkrat odpravijo. To«
da z vsemi točkami pa sc ne moremo strinjati. Iz govora se da sklepati, da deželni zbor svoje, leta 1920. dane ob* ljube ni vzel resno, da je do danes ni izpolnil, da je vzrok zavlačevanja tako zaželjenega miru v plebiscitnem ozem« lju. Dejstvo pa je, da se v gospodar* skem oziru med tem ozemljem in ostalo Koroško ni delala nikakršna razlika. Če se pregledajo proračuni zadnjih let, se opazi, da se je za plebiscitno ozemlje storilo vse, kar je dežela s svojimi skromn'mi sredstvi sploh storiti mogla. Tudi v šolskih zadevah se jc upraviče* nim željam slovenskega prebivalstva ugodilo (?). Ustanovile so se na dežel« ne stroške slovenske šole, katerih pa sc slovenski del prebivalstva niti poslu* žil ni. (Grdo zavijanje. Gre edino za šolo v Selcah, kjer so prebivalci prosili za pametno uredbo, da bi se prva šol* ska leta učilo v materinščini, nato pa tako, da bi se naučili otroci tudi po* trebne nemščine, iz nagajivosti pa so jim dali le slovenski pouk z — nemškim učiteljstvom. Op. uredn.) Če se mir do sedaj ni vrnil v našo deželo, ni krivo na tem deželno zastopstvo, temveč so drugi vzroki, ki jih je predlagatelj že navedel. Veliko se je spravilo in se še spravlja čez mejo v deželo, kar neti prepir. Navedlo se je že, da ravno ne* sramno pisanje slovenskih listov dopri* naša veliko k temu, da postaja razbur* jenje v deželi šc hujše. Ni torej dvo* ma, da se mora tukaj nekaj napraviti. Vlada mora te hujskajoče elemente iz* ključiti in vsako stremljenje po razde* litvi Koroške zatreti. Dolžnost naših zastopnikov v inozemstvu pa je, da v takih slučajih pri dotični vladi prote* stirajo. če se je pri nas o kaki tuji dr* žavi kaj slabega govorilo, se je morala naša vlada pri dotični vladi celo opro* stiti. Z isto pravico smemo to tudi mi zahtevati in poskrbeti, da zvezna vlada na Dunaju nam Korošcem pomaga, ohraniti enotnost dežele, da ona zahte* va, da se rezultat plebiscita respektira kot gotovo dejstvo in da se na tem dej* stvu ne da ničesar več izpremeniti.
Mislim, da bi bilo proti enakoprav* nosti, če bi imeli samo Slovenci pravico, se pritoževati, posebno, ker pojem «S!o* venci« ni natančno definiran (?). Ako se misli pri besedi «Slovenec» samo na pristaše «Koroskc slovenske stranke« ali tudi na «Nemcem naklonjene Slo* vence* (po domaČe nemčurji Op. ured.). Tudi zadnji se imajo v marsičem pri to* zevati, zato sc taka pravica ne sme omejevati samo na gotov del. Omenim samo, da se poučuje še seda? v mnogih občinah s pretežno nemško (reete nem* čursko!) večino verouk v slovenskem jeziku. Temelj enakopravnosti zahteva torej, da se komisije bavijo z vsemi pritožbami, ki prihajajo iz plebiscitne* ga ozemlja. Iz tega razloga predlagam, da se prvi odstavek prvotnega predloga predrugači tako*le:
Volitev komisije iz osem deželnih poslancev, ki ima nalog, da vse pritož* be prebivalstva plebiscitnega ozemlja na Koroškem o nepravičnem ali proti* postavnem ravnanju v narodnem, kul* turnem in gospodarskem oziru sprej* me, preišče in kjer so pritožbe upravi* cene in se ne dajo postavnim potom urediti, izposluje takojšnjo odpomoč pri deželni vladi, oziroma pri deželnem glavarju. (Ako bi obveljalo predlagate* Ijevo naziranje, bi postala napovedana akcija navadna farsa, ker bi vlada ved* no poskrbela, da vsako slovensko za* htevo v kraju bivajoči nemčurji parali* zirajo s protizahtevami. Op. uredn.)
Nato jc dobil besedo slov. poslanec dr. Petek, povdarjajoč, da pozdravlja vsako akcijo, ki pospešuje mir in od* stranjuje prepire. «Tudi mi hočemo mir, zato sem takoj po volitvah stopil z «EinheitsIisto» v stik, ker je ona naj« močnejša stranka v deželnem zboru. Res sem bil enkrat povabljen na posve* tovanje in se mi je takrat reklo, da do* bim odgovor na predlog. Jaz pa čakam in čakam še danes na odgovor. Pozdrav* ljam ta predlog, ker manjšinjsko vpra* sanje ni samo koroško, ampak medna* rodno vprašanje. Pritožbe Nemcev na Južnem Tirolskem in v Jugoslaviji se
.-------_-------i—rrrrr-i .....—MB—
krijejo s pritožbami koroških Slovencev. Prosim, da se voli v to komisijo tudi zastopnik naše stranke. V ostalem na hočemo počakati, kakšne rezultate bodo prinesle te komisije in k temu bo* mo zavzeli naše stališče.*
Poslanec Gagi je nato predlagal, da se voli v vsako komisijo tudi zastop* nik « Koroške slovenske stranke*. Predsednik je odgovoril, da je to popolno* ma odvisno od mnenja poslancev sa* mih, on da jih ne more prisiliti k temu, koga morajo voliti. Na to izjavo sta poslanca ^Koroške slovenske stranke* ostentativno zapustila dvorano.
Pri glasovanju je bil predlog drja. Dorflingerja soglasno sprejet.
Nato se je prešlo takoj k volitvam. Na predlog soc. demokratskega poslan* ca L u kasa se je zvišalo število članov v prvo komisijo od 8 na 9, v drugo pa od 4 na 5. Obenem je bil sprejet tudi dodatni predlog, da se nasproti propor* cu izvoli v obe komisiji tudi po en za* siopnik *Koroške slovenske stranke*. Volitve so prinesle sledeč rezultat: I. komisija: dr. Rokitanskv, Gritschacher, dr. Lemisch, inž. Schauer, Feinig (rene* gat) za ocEinheitsliste; Lukas, Neutzler in Lora za soc. dem. stranko; dr. Petek za <cKoroško slovensko stranko«. V II. komisijo t. j. šolski odbor: Feinig. dr. Dčrflinger in dr. Reinprecht za «Ein* heitsliste«, dr. Zeinitzer za soc. demo* krate in župnik Vinko Poljanec za «Ko* roško slovensko stranko«.
Politične vesti
— »Ne morejo računati na zaupanje Beograda in Zagreba!* «Obzor« komentira v uvodniku Radićev govor v Ljubljani in iz« vaja: »Radič je religijozen in antiklerikalen in sigurno ne bo nikdar napadal niti vere, niti verskih naprav, pobijal pa bo one, ki vero irrabljajo kot politično orožje. Misel sporazuma, ki sta ga Pašić in Radić sklenila izvesti, izključuje vsako versko borbo, vsako intoleranco in vsak klerikalizem. Za to mi» sel sporazuma je pogoj sloga v poglavitih državnih hi narodnih vprašanjih, ki ne mo« re odobravati klerikalizma, ki črpa svojo moralno moč iz Rima. onega Rima, ki ne &&* mo ni naš, marveč je proti nam. Popolnoma razumljivo je zbog tega, da gredo nositelji sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci v Slovenijo in pozivajo Slovence, da pristopi* jo v vrste sporazuma, v katerih vrstah ne morejo biti klerikalci radi temeljnih svojih načel. Slovenci, ki so tudi v svoji politiki odvisni od Rima, ne morejo računati na pol* no zaupanje Beograda in Zagreba . . m Miš* ljenje, ki ga izraža »Obzor«, bč glede naših klerikalcev popolnoma krije z našimi nazori. Ako bodo Hrvati v bodoče izvajali politiko, slonečo na teh nazorih, bo nam to v naj* večje zadoščenje.
Sodišče
— Trije   sleparski   trgovski potnTtl.
Kako so naši ljudi« — izvzeti niso nit! meščani — Še vedno v^dno zaupljivi In lahkoverni napra.Ti vsakemu zgovornemu tujcu, posebno, ako niti našega jezika ne zna, pokazale so nasledne trt razprave pred senatom deželnega sodišča.
1. Bogata žetev dunajskega Zida.
Maks Rosenberger. rodom Zid, je avstrijski državljan. Dovršil ie baje 4 gimnazijske razrede in trgovsko akademijo. Da j>e rnogel poročiti katoliklnjo, se je dal krstiti. To pa je bil baie začetek njegove nesreče. Njegovi domači, ki so pravoverni 2idje, so ga zaradi prestopa zavrgli, žena pa mu je kmalu postala nezvesta, da se ie ločiL Ves njegov izgovor pa je na brž izmišljen. Resnica je, da je v Avstriji zakrivil razne sleparije ter zaradi tega pobegnil v Jugoslavijo. Dasi mož ne zna besedice našega državnega jezika delal je po Sloveniji — posebno v Ljubljanni — po Hrvatski in Dalmaciji prav dobre kupčije. Nastopal je pod imenom Hessel, Koller m Rosenkranz ter nabiral naročila za obleko in perilo za popolnoma izmišijne tvrdke. Dobil je mnogo naročil, saj je obetal obleke iz prvovrstnega angleškega blaga po 1000 Din, sra ce iz ce-firja po 50—60 Din. Od vsake stranke je vzel večje aH manjše predplačilo. Na ta način je osleparil razne stranke za blizu 5000 Din. a še več je takih strank, ki se sploh niso prijavile. V Lhibbanl le osleparil
tiajveč poštnega osobja, v Brežicah skoraj vso Inteligenco. — Kot veščak ie bi! zaslišan poslovodja tvrdke Hamann, ki je rz-javO, da so bile sleparjeve cene na podlagi predloženih vzorcev za 30—50% pod nor-malo. Po takih cenah bi nihče ne mogel dati konfekcije, četudi bi io mogel tihotapiti čez meo. Obtoženčevo trditev, da je tudi v Avstriji splošno znamo, da delajo ljubljanski trgovci z nenavadno visokim dobičkom. Je veščak ovrgel z dokazovanjem, da je naSa Industrija le tako razvita, da zdrži vsako konkurenco, tudi inozemsko. Sleparski 2i<d je dofrH s mesecev hude leče, po prestani kazni pa bo izjrnan v Avstrijo, da še tam dobi svoj zasluženi delež.
— Naročniki za Modni Ust ?61etnl Sve-tezar Matic, rodom iz Brčke. pristojen na Reko, je bil svoječasno skladiščni delavec pri propadli Jugoslovenskl trgovački agenciji v Beogradu. Ko so ga odslovili, se je napotil v Slovenijo, kjer *e od maja do avgusta 1924 osleparil 75 kroiačev. kroja -čic In modnih trgovin za 5623 Din. Obtoženi se ie izdajal za potnika imenovane agencije ter nabiral naročnike za Modni list, ki bi veljal 240 Din a je bilo vse skupaj izmišljeno Vsak naročnik mu je moral dati nekaj predplačila za poštnino in trošarino. Obtoženec je silno zgovoren ter ima drzno čelo, da zanika vsak goljufivi namen. Zagovornik dr. šublc priporoča za razbretnenil-nost skrajno lahkomiselnost naročnikov. Matic je dobil 5 mesecev poostrene ječe, a je kazen že prestal s preiskovalnim zaporom.
— Slepar z ogledan. oSietni Ludovik S. Iz Uubljane Je znan delomrznež. notoričen pijanec in slepar, ki Ima že 10 kazni, večinoma zaradi sleparij. Obtoženec ki se je že dvakrat izmuznil sodni obravnavi, je bil lansko jesen kakih 14 dni potnik za ljubljansko tvrdko Iv. Vrhove a so ga vsled nerednosti odslovili. VklJub temu K> potoval večinoma po štajerski m sprejemal naročila za nova ogledala, nzir. je prevzemal stara ogledala v popravilo, pri čemer se Je izdajal za potnika tvrdke »Ogledalo« Lhibliana-Beograd, ali pa za tovarno »Kristal« v Mariboru. Seve so mu povsod morali dajati predplačila. Skupno ie izvabil predplačil za 3595 Din. Razen tega je Iv. Trelcu v Ljubljani poneveril 5 dežnih pla-ščev In 2 britvi. Fr. Strniši pa za prodajo zaupano zlato uro. Obtoženi tudi zanika goljufive namene, češ da bi bil vsa Prevzeta naročila izvršil potom katere domače tvrdke, ako bi ga ne bili poprej aretirali. Obsojen je bil 6 mesecev težke ječe. — Olikani trgovski potnik, 35-Ietni Aleksander Vveiss, ki kot Mariborčan najraje nemško govori, se Je vozil 28. junija v družbi mlade urrdrrfce iz Vtžmarij proti Ljubljani in v svo'i nemški oliki kar skozi okno vagona potrebo opravljal. Ker ga je vsled tega strojevodja stavil na odgovor, je Weiss službujočega organa oklofuta! in davil. Obsojen je bil po § 93 na 1 mesec r^-ostrenega zapora. — Se en snrovež. Ivan Ježek, čevljarski pomočnik iz Podgorice, je silno delo-mržen in nevaren tujemu imetju. Vkljcb svojim 251etom Je bil že 10 krat zaradi tatvin kaznovan. Dne 20. septembra t. 1. je prišel v domači krai ter izzival in napadal fante. Jože Paternoster se ga je hotel obraniti ter ga je sunil z nogo, a obtoženi mu >e tisti hip zapičil nož pod koleno ter mu prerezal živce, da bo poškodovanec celo življenje hodil ob bergljah. Ježek je dobil S mesecev težke ječe.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama.
ž Začetek ob 20, zvečer
26. novembra, četrtek: Veronika DeseniŠka. Red F.
27. novembra, petek zaprto.
28. novembra, sobota, ob 15. pop.: Zimska pravljica, dijaška predstava, zrižaoe cene. Izven.
Opera.
Začetek ob pol 20. zvečer
26. uoverabra, četrtek zaprto (generalka)
27. novembra, petek: Eva premijera. Red A
28. sobota: Dcn Juan. Red C
— Simon Ogrin: Kratko navodilo za slikanje a ireseo. Uredil io Izdal Fr. Sterle. akad. slikar. L ubijana 192». To ie menda
prva v slovenščini izdana tehniška kni-žica, ki naj služi kot navodilo umetnikom. Vsebinsko prinaša približno to. kar je stari vrhniški slikar S. Ogrin povedal pri svojih predavanjih, ki jih jc imel pred nekoliko leti na umetniški šoli »Probuda«. Po kratkem uvodu, ki ;c posvečen Zgodovini fre-sKo-shkanja, so navdene priprave, ki Jih rabi umetnik pri rem delu, nato so naštete barve, ki pridejo v tej tehniki v poštev. sledi zelo važen odstavek o pripravi potz-kusnega kamna, navodilo za zidarsko (zidarjevo) delo, za izdelovanje »kartona* in končno za re&tavriranje starih fresk. Neka5 pripomb je pridelal priznani praktik g. akad. slikar A. Jebačta. Kar daje temu delen posebno vrednost je to, da ni prestavlseno Iz kake tuje kn/lge, ampak, da vsebuje plod dolgoletnega izkustva, posebno pa dejstvo, da pisatelj kot nekdanji učenec slavnega slovenskega sfikaria VVolfa podaja slovenskim umetnikom ono, kar se ie bil naučil od njega, kot nekak testament. Zato čitamo knjižico s toliko večjim spoštovanjem m radi prezremo nekaj malih nedostatkov v jezikovnem in recimo didaktičnem pogledu, ki smo jih našli v knjižici. Naj jih nekai navedem samo mimogrede: Neapel-rumena. zakaj nemški izraz za italijansko mesto? Santinober; pravihio satiuober; Angelsko rdeča; nastalo pač iz Egelrot, kar se pravi englischrot, torej angleškoredča. Pri poglavju o poizk usnem kamnu nI povedano, da je karneti, kl sc ga dobi na opisani način, porozen m v^led tega takoi vrska vodo iz barve, ki jo s čopičem na-neserco nanj. Tako se namreč pokaže v hipu oni ton barve, ki ga vidimo na sliki šele takrat, ko se jc posušila. Pri poglavju o restavriranju starih fresk bi morda bilo dobro omeniti poleg tempera barv kazein-ske barve, ki so v marsikaterem oziru tr-pežnejse od prvih. Gotovo ie nehvaležno izdaja d knjige, ki so po svoji naravi namenjene tako ozkemu krogu. Slikarjev, ki se peča70 s fresoo-tebnfko, pri nas pač ne bo mnogo. Sicer bi priporočal nakup S. Ogri-rove brošurice vsem ljubiteljem umetnosti m vsem, kj imajo v svoji posesti ali v svojem varstvu v freseo-tehniki naslikane slike. Kajti le kdor pozna način, kako se take slike izdelujejo, jih bo znal pravilno ceniti in Ie ta bo vedel, kam se obrniti, če bo treba starim freskam renovacijc Zato bi bilo želeti, da se knjižica razširi posebno v takih krogih. G. Sterletu moramo vsekakor biti hvaležni, da je omogočil izdajo tega delca. —L
— Premijera Foersterjeve opere »Evo«* bo v petek, dne 27. t. m. ob pol osmi uri zvečer, na kar občinstvo vnovič opozarja« mo. Skladatelj Foerster spada med aajodlio-nejše češke operne komponiste sedanjega časa. Opero dirigira In režižra kapelnik g. A. Balatka. Sodelujejo: ga. Thierrv-Kavčniko; va, gna. Ropasova, ga. Ribičeva, g. Banovce, g. Holodkov io g. Pcrko.
— Prihodnja dijaška predstava bo v dramskem gledališču v soboto, dne 28. t. to. oh treh popoldne. Uprizori se Sha.ke&pearos va »Zimska pravljica«, v najboljši zasedbi, ki jo more danes nuditi naša drama. Na to pestro, zabavno in ve led ram a ti čno delo veli* kega mojstra opozarjamo vse mlado in staro, naj si ga ogleda. Resnica jc, da je »Zim« ska pravljica« našla mnogo premalo odziva med ljubljanskim občinstvom. Zato na delo posebno opozarjamo, ker pričakujemo, d.i zadovolji vsakogar, kdor si ga ogleda. Prt sobotni predstavi so cene znižane. Vstop je dovoljen tako dijakom in drugi mladini ka« kor tudi odrastlim.
V. L Križanovska:
III
0 Kraljestvu nesmrtnih
Roman.
i— Povej mu, da ga ljubim in da vsak dan molim za vaju. Glej mati, kako čil in krepak sem! Zdaj se ti al treba več bati za moje zdravje — je dejal smeje.
Bojazen in otožnost se je pojavila na njenem obrazu. Položila je sinu roko na glavo in odgovorila:
— Zdaj se bojim, da utegne biti tvoje življenje, za katero sem bila nekoč tako v skrbeh, predolgi.
— Povej mi, kaj misliš o čudni usodi, ki me je zanesla v kraljestvo aesmrtnih? — je vprašal Su-pramatL
— Kako naj sodim o čudnih potih, po katerih tc vodijo večni zakoni vsernirnega snovanja? Moj razum je preslab, da bi spoznal te velike skrivnosti. Bojim se le, da bo zate pretežka preizkušnja nesmrtnosti in da ne boš kos ogromnemu naporu, ki te čaka, predno postaneš vreden skrivnostnih sii. Vprašaj tiste, ki so že prestopili prag višjega znanja in ki štejejo svoje življenje na tisoče let, da-IS so srečni, ker jim smrt ne nudi zaželienega pokoja? Podvržena neštetim mukam, ostane duša enako občutljiva tudi v neumrjočem telesu, zakaj korist od nesmrtnosti ima samo telo, dočim duša čuti, trp!, ljubi in objokuje trpfienie. ki ga ne more obišati.
Duh je za hip umolkni], nato Pa nadaljeval s pojemajočim glasom.*
— Čutim, da mi moči že pešajo. Na svidenje torej, dragi sfn! Prikazem se ti, kadarkoli me pokličeš v težkih trenotkih, da ti bo materin glas v oporo in uteho.
Prikazen je postala prozorna in izginila. Su-pramati je omahnil na stol in zatisnil oci. Dahir je prižgal svečo, rekoč:
— Tvoja duša, dragi prijatelj, je utrujena. Kon-čajmo torej. Res si nesmrten, vendar ti bo pa počitek dobrodošel.
V starem gradu niso šteli dni. Supramati se je —pridno učil. Znal je že klicati duhove, seznanil se je s črno magijo in njeno peklensko sito, pa tudi medicine ni zanemarjal. S posebno vnemo se je zanimal za vse, kar bi mo pomagalo utrditi volja
Nekega večera je napravil zelo kompli:. an magični poizkus, ki je zahteval mnogo energije m znanja. Dahlr mu je veselo stisnil roko, rekoč:
— Moje delo je končano! Spoznal si nekatere skrivnosti m zakone kraljestva nesmrtnih. Zdaj stojiš na pragu bele magije. Po potrebnem počitku se lahko vrnemo k Ebramarju, ki nas seznani s svetlobno vedo.
Drugi dan po kosilo so sedeli vsf trije v salona. Supramati je začel govoriti o potovanju v Indijo, toda Nara ga je prekinila:
— Le počasi, — je dejala smeje. — Predno se poslovimo od sveta in odpotujemo v Himalah, *e moramo vrniti med ljudi, da vidimo, kaj je po svetu novega.
— Nepotrebno se mj zdi tratiti čas v občevaaja
z nevednimi ljudmi, — je pripomnil Supramati in zmajal z glavo.
— Temeljito se motiš, dr*** tr»oi! Pozabil si namreč, da moramo svoje znance preizkusiti na ljudeh, sicer ostane mrtvo. Ogledati si moramo svet in obnoviti vezi, ki so nas vezale netooč s človeštvom, drugače se nam lahko pripeti, da ostanemo smešen, živ anahronizem. Najprej odnotujemo v Pariz, po tem pa v Benetke. Lahko napravimo tudi izlet v lednike ter si ogledamo zak'nđe. Končno posetimo grad naše bratovščine, kjer moramo poročati vrhovnemu svečeniku o svojem delovanju in sestaviti načrt bodočega dela. Uboga Lora bo gotovo zelo srečna, ko zagleda svojega ljubljenega Dahirja. Ce se torej strinjata z mojim načrtom, priprav« vse potrebno za pot in vaju obvestim, kdaj lahko »odpotujemo.
Predlog je bil z veseljem sprejet. Nara je poklicala Tortosa in mu napočila, naj še tisti večer odpotuje v Pariz, da opozori oskrbnika Supramati-jevega dvorca na prinčev prihod.
XV.
Supramati in Nara ©o Štiridesetih letih zopet t Parizu«
Na potu v Pariz so se ustavil? naši znanci najprej v Loncfcmn, kjer so ostali teden dni. Tz časnikov In drug'h sprememb se Je Smramatf prepričal, da jc preživel na Škotskem neopaženo c?rh štirideset let Zato se je hotel seznaniti z dogodki fn spremembami v svojem rojstnem mestu. Stara h Sa, kjer je nekoč stanova; kot zdravnik, je izginila. Na t&Kui
kraju je stala ogromna petnadstropna palača. Klinika za umobone je bila trikrat večja in polna bolnikov, zakaj duševne bolezni so se širile z neverjetno naglico. Zdravnika Ralpha Morgana sc seve nihče ni spominjal.
Supramati je kupil razne znanstvene knjige ha celo zbirko revij. Srce se mu je krčiVa, ko je Čital ta najnovejša dela. Prepričal se je. da drvi človeštvo v svojo lastno pogubo. Vsi pe'z'<usi pogasiti plamen krvavih spopadiov med narodi so se izjalovili. V času njegove odsotnosti je bil svet že dvakrat zalit s krvjo m pokrit s trupli. Premagana Anglija je izgubila del svojih kolonij, ki jih je morala prepustiti zmagoviti Ameriki StedllHl jc predla povsod niti svoje nenasitne pozresnosti. Izmučeno m obupano človešt"^ je zašlo v burni vrtinec splošnega verižništva. Zlato — ta najstrašnejša peklenska sila — je stopilo na dan hi zavladalo kot edino božanstvo nad vsem svetom. Omajalo je prestole in cerkev, uničilo nravstvenost ter 'H^vr.catflo pravičnost z barbarskim nasiljem bogastva. Se tako umazane roke so lahko ne-k* z kovano oneč^ščale najčistejše oltarje ter zasmehovale pravico ra poštenje, samo da so bile oborožene z zlatom.
čim bolj je Supramati razmišlial o tem obupnem sta iju človeštva, tem bolj je bil žalosten Pred odhodom iz Londona je čital poročila o raznih procesih, v katerih Je bila korupcija sodišč In nesramna krivičnost tako očividna, da je vrgel proč časnike ter se globoko »mislil nad usodo pokvarjene človeške družbe.
J
•SLOVTNSK1  NAROD« dne 27. novembra 1926.
Stran 9
Dnevne vesti.
V Liabiiant. dne 26 novembra (925.
— Paiićeva osemdesetletnica. Dne 10. decembra 192&, po Meyerjevem konverzacijskem leksikonu in Ottovem naučnem slovniku pa 19. decembra 1926. slavi ministrski predsednik Nikola Pašić svojo osemdesetletnico. Da se ta jubilej velikega našega državnika dostojno proslavi, se je včeraj popoldne sestal v narodni skupščini glavni odbor radikalne stranke in razpravljal, kako bi se dal na uajsijajnejši način proslaviti ta jubilej. Seja se jc vršila pod predsedstvom Ljube Jovanoviča. Pri proslavi bo sodelovala celokupna radikalna stranka z vsemi svojimi organizacijami. Izda se posebna spomenica, ki bo posvečena Pašiču, njegovemu življenju i ndelovanju. V zvezi s slavnostmi se uvede zbirka za fond, namenjen za postavitev dostojnega spomenika velikemu našemu državniku. Dan proslave še ni določen, sklenjeno pa je bilo, da se o tem dogovore člani glavnega odbora s Pašičem samim. Povsem nrnljivo je, da se ne bo proslavljal Pašičev jubilej samo v Beogradu, marveč povsodi sirom naše prostrane Jugoslavije v vseh krogih, ki znajo ceniti neprecenljive Pašićeve zasluse za osvobojenje in iijc4lnjcnjc našega troimenskega naroda.
— Svečanosti Narodne Odbrane povodom praznika ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mestni odbor Na rodne Odbrane v Beogradu proslavi, vatov m Slovencev z velikimi svečanostmi 1. in 2. decembra v Beogradu kakor smo že poročali, na svečan način sedmo obletnico ujedinjenja Srbov, Hr-in vabi, da se teh sveča/»osti v čim največjem številu udeleže tudi Slovenci iu Hrvati- V to svrho vozi iz Zagreba poseben vlak. ki odhaja iz Zagreba v nedeljo dne 29. t. m.   Za one. ki se nameravajo udeležiti teh svečanosti, veljajo ta-le navodila: Posebni ubrzani osebni vlak odhaja iz Zagreba, glavni kolodvor v nedeljo 29. t m. ob 11.50. Cena je polovična za vse tri razrede. Vsak potnik si naj preskrbi legitimacijo, ki jo daje poverje.TiŠtvo ^Narodne odbranem v Zagrebu. S to legirimacito si kupi pri društvu «Putnik» v Zagrebu (Jelačicev trg 6) karto, ki velja za posebni vlak. Informacije glede vozov « Vagon Llts» daje istotako «Putnik». Karte, kupljene za posebni nedeljski vlak  veljajo za brezplačni povratek  samo z osebnim vlakom. Kdor bi se hotel vrniti z brzo-vlakom. bo moral doplačati polovico diference med osebnim in brzovlakom. Povratek iz Beograda ni skupen. Udeleženci sc lahko vračajo s poljubnim vlakom do 5. dec. z legitimacijami pover-jeništva. ki pa jih mora vidirati mestni odbor Narodne Odbrane v Beogradu. Do tega dne imajo pravico do 50 odst popusta pri vožnji. Udeleženci, prihajajoči iz hrvatskih in slovenskih krajev, naj se Pri prihodu v Zagreb informirajo pri redarjih na postaji. Urad poverje-niŠtva prične poslovati 26. t. m., dnevno od 8.—20. ure. «Putnik» pa dnevno od 8.—12. in od 15.—18. ure. v nedeljo pa od 9.—11. dopoldne. Pri svečanostih se posveti  zastava  ^Narodne Odbrane**. Kumoval bo zastavi prestolonaslednik kralje vič Peter.
— Proslava 60-letnice prot dr. Cvijlča v Pragi. Iz Prage javljajo: V soboto 21. t m. so priredila najvažnejša Češkoslovaška znanstvena društva slavnostno akademijo v proslavo 60-leruico jugosiovenskega pnaflstvenika in narodnega borca univ. profesorja dr. Jovana C v i j i č a. Praška Karlova univerza, Češka akademija, Češko znanstveno društvo in Češkoslovaško geografsko društvo so priredili svečano predavanje, ki je bilo na prirodoslovni fakulteti. Svečano akademijo je otvoril rektor Karlove univerze prof. dr. Petr, ki je pozdrava navzoče ter prečita! veliko število pozdravnih brzojavk. Dekam prirodoslovne fakultete prof. dr. J. Danes je nato v krat-nem predavanju očrtad ž vljenje ter kulturu0 in narodno delo dr. Jovana Cvrjiča. Dr. Danes je eden naj ugledne j šib češkoslovaških geografov, ki se je deli časa mudil v iuso-sJovonskih pokrajinah ter je mnogo pripomogel k medsebojnemu spoznavanju obeh slovanskih narodov. V svojem predavanju je proi. dr. Danes omenjal, da si je dr. Cvtjič kot geograf prdobO svetovni sloves in spada med najvplivnejše in naj markantne] še osebnosti sodobnih velikih Slovanov. Svečanosti so med drugim prisostvovali poslovni odpravnik jugoslovenske-ga poslaništva Nastasijcvič, generalni konzul Rašič. rektor ukrajinske univerze prof. dr. Kolesa, načelnik prosvetnega min!stx-stva dr. Mlčoh, zastopniki Masarvkove univerze iz Brna in zastopnfki Komenskega univerze iz Bratislave.
— Iz prosvetnega ministrstva. Za kabinetnega šefa v prosvetnem ministrstvu je imenovan dosedanji osebni tajnik držav-podtajništva istega ministrstva dr. Zajč.
— Novi kanoniki. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer 'e predložil ministru ver v irr.enovan'e kanonikom dr. Barca, vpo-kejenega profesorja iu dr. Slamiča. tajnika nadškofi je.
— Učitelji   pri   prosvetnem ministru.
Predsedstvo beogradske sekcije Učiteljskega udruženja ie včeraj posetilo prosvetnega ministra g. Stepana Radića, da se pri njem Informira o noverr načrtu zakona o ljudskih šolah.
Izprememba uredbe o univerzah. Na predlog prosvetnega ministra ie kralj podpisal ukaz, s katerim se izpreminja prvi odstavek člana 69. splošne uredbe o univerzah. Ipremenjeni odstavek se glasi: »Univerzitetni svet lahko predloži ali na zahtevo prosvetnega ministra pristane, da se profesor odpusti ali vpokoii; 1. ako je s svojim nemoralnim In nedostojnim vedenjem postal nemogoč za vrSenJe dolžnosti castavnika    fca   vzgojitelja univerzitetne
ouriadine ali 2. ako se ie s svojim postopanjem, ki more škoditi ugledu In interesom univerze, pokazal, da ni vreden član na-stavniškega kolegija.
— Konferenca v prometnem ministrstvu. V Beograd so prispeli italijanski de-*egaii v svrho nadaljevanja začetih pogajnj glede direktnih železniških tarif med našo državo in Italijo. Po prihodu italijanskih delegatov se ie vršila konferenca z našimi delcgatL Preliminarni razgovori med obema delegacijama so se vršili že v v Benetkah in v Rimu, pri čemur se jc dosegel sporazum v vseh načelnih vprašanjih.
— Konferenca o novem voznem redu. V generalni direkciji železnic je bila včeraj konferenca zastopnikov vseh oblastnih že* lezniških direkcij, na kateri sc je razprav* IJalo v prsi vrsti o voznem redu za L 1926. Generalna direkcija bo izdelala novi vozni red na podlagi poedinih referatov. V svrho enotnega sestavljanja voznega reda se obrne generalna direkcija na vsa udruženja, trs govske zbornice, občine in druge zainteresi* rane činitelje s prošnjo, naj ji pošljejo pismene nasvete, kako naj se sestavi novi vozni red. ki bi zadovoljil vse. Tc odgovore je treba poslati prometnemu ministrstvu najkasneje do 10. decembra. Novi vozni red stopi v veljavo 1. junija 1926.
— Koliko je bilo letoviščarjev v Pri* morju. Po statističnih podatkih je bilo letos v kopališčih Hrvatskega Primorja 20.225 do* mačih in tujih letoviščarjev, lani pa 18.000. Največ jih jc bilo v Crikvenici in sicer 6466 proti 5872 v lanski sezoni. Na Sušaku jih je bilo 4910, v Baski 1896, na Rabu 1447, v No# vem 1190, v Bakru 50, Jablancu 64, v Karlo* bagu pa samo 8. Jugoslovenov jc bilo 14.379, tujcev pa 5846.
— Zastoj na liškl železnici. Samostojno demokratični poslanec dr. Grisogono je vložil na prometnega ministra pismeno interpelacijo radi velikega nereda, ki vlada na novi železniški progi Ogulin-Split-Si-benTk. Tovorni promet je na tej progi v polnem zastoju, ker so kolodvori prenapolnjeni raznih tovornih vlakov, ki jih z vellk'mi težkočami odpremljajo dalje v zaledje.
— Odprava cerkvene bere. Ministrski svet le sklenil, da se odpravi cerkvena bera. Uvede se poseben davek, od katerega se bodo duhovnikom izplačevali primerni zneski, odgovarjajoči sedanj' beri. V načelu je vlada odredila, da se ne smejo uporabljati pri izterjavami u bere erožniški oddelki Po starem avstrijskem zakonu imajo namreč duhovniki pravico, da 'zterjajo bero zvršnim potom s pomočjo polrtlčne oblasti od onih občanov, ki se branijo bero plačati, odnosno od občanov ki se nahajajo v gospodarski krizv. Župniki so po stari praksi navadno sestavil! seznamek dolžnikov župljaiiov ter ga predložili politični oblast!, da je nato izterjala bero. Pri pol-tičai rubež ni za bero so v nekaterih krajih uporabljali tudi orožnske.
— Rogaška Slatina. V pretekli sezoni je posetilo Rogaško Slatino 5792 oseb. Največ gostov^jt bilo iz Hrvatske 1673, iz Slovenije 1007 (iz Ljubljane 535), iz Srbije 887, iz Voj* vodinc in Banata 934, iz Madžarske je bilo gostov 434. Nad 14 dni je bilo v zdravilišču
2273 oseb. Letos se je občutilo po vseh le* toviščih neugodno vreme, potem pravi »Zdraviliški vestnik«, da se je pomanjkanje denarja letos opazilo v tem, da so se gostje v tej sezoni zadržavali v kopališču Ie toliko časa, kot jim jc bilo za zdravljenje neobhod* no potrebno. Obisk pa je bil sicer dober, kakor zadnja leta in kakor ostane gotovo tudi za bodoče. Ovira za napredovanje na* ših kopališč je prestrogo carinsko postopa? nje pri dopotovanju gostov iz inozemstva, za Rogaško Slatino zlasti še neugodna zve« za z Madžarsko. Izšla je letošnja zadnja šte* vilka »Zdraviliškega vestnikaa, ki skončuje lep roman »Pla tonika« iz peresa g. dr. L Sorlija. Dejanje se vrši v Rogaški Slatini. — Uredništvo »Vestnika« si želi člankov iz iz* kušenj naših zdravnikov.
— Rahli potresni sunki. Observatorij pod Triglavom nam poroča: Danes 25. 11. je beleduo okrog 8. zjutraj vseh 10 potrese merov tu na Vrščah pod Triglavom rahel potresni sunek. Zaznamovanje je trajalo kakih 50 scikund. Ognjišče tega potresa Je bilo bržkone v bližni Ljubljane, kar bo vestni opazovalec potresov iz Preserja gotovo javil. Ta mali potresni pojav je za našo zemljo dokaj tlpiče«. ker jasno kaže, kako vpliva pričetek ohlajanja domače grude na površju, na nestabilne sloje zemeljskih plast! v slobočlni. Izkušnja nas uči, da imamo pričakovati v zimskem času v peri-adriatskem okrožju sproženje nadaljnjih obstoječih napetosti v zemeljskih plasteh. Rahli stresljaji bodo torej v bodoče vznemirjali potresomere tu pod Triglavom. Vsak teh rahlih stresljajev nam pa odpira nove vpoglede v moderno seizmologijo, ki je pred 30 leti vzrastla na domačih tleh.
— Bivši vojaki Iz svetovne volne, b"-va<joči v št-peterski župniji (Ljubljana in okolica) se sestanemo to nedeljo 29. novembra 1925 ob 10. dopoldne v gostilniških prostorih gospoda Zupančča Leopolda na Ahaci]evi cesti, da se pogovorimo, kafco postavki v št.-peterski župniji dostojen spomenik žrtvam svetovne vojne, kako urediti pomoč vdov3.m In sirotam padrh tovarišev. Ob tej priliki se pomenimo tudi o ustanovitvi podružnice zveze bivših vojakov iz svetovne vojne, o čemer poroča zvezni predsednic g. major ColartČ. Vabljeni vsi tovariši brez razftke mišljenja, katerim Je spomin na padle tovariše svet to drag.
— Mlkofjeva lubica prijeta v H a m boga. V Hamburgu Je bila prijeta neka S. BlumenthaJ, kateri je dal Vojko Mlkoljl shraniti za skoraj pol mili ona Din vrednostnih papirjev. Ko so }o prijeli, so dobili pri njej za 480.000 Din vrednostnih papirjev. Kakor smo poročali, je Vojko Mlkoljl v Zagrebu poneveril okoli Z milijona Din in pobegnil. Prijeli so ga v Hamburgu«
— Poskusen samomor. Posestnik Janez Mani Is Jezera prt Trebnje« st |e dne 23,
t en. v hipni duševni zmedenosti z britvijo prerezal vrat Prepeljali so ga v bolnico v Kandljo. Klinb temu, da so njegove poškodbe težke, je upanje, da okreva.
— Zopetne poplave Save. Pri Stari Gradiški je Sava poplavila ogromen kompleks sveta. Stara Gradiška je popolnoma pod vodo. Prebivalstvo Je moralo zapustiti hiše m bežati v višje ležeče kraje. Skoda ie zelo velika. Pri Račinovcih ie Sava preplavila velika koruzna polja. Koruza Še večinoma ni bila obrana in Je škoda ogromna.
— 5 mlL Din globe radi tihotapstva špirita. V Osijeku se vrši preiskava proti tvrdki Spleser v Cepini, ki je državo oškodovala za ogromne zneske, ker je tihotapila špirit Kazen bo znašala okoli 5 milijonov Din.
smjMJE <AS
Je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro ali zlato)
„ključ"
traja kakor Štirje pari drugih] Dobivajo se v prodajalnah.
Iz Ljubljane
— Volitve v ljubljansko Trgovsko zbornico. Ministrski svet je na snočnji seji sklenil, da se v kratkem izvedejo nove volitve v ljubljansko Zbornico za trgovko, industrijo in obrt Kakor znano, so bile zadnje volitve v zbornico pred svetovno vojno leta 1912. Nove volitve sc bodo vršile na podlagi ministrske urebe* ki jo ima Izdelati trgovinski minister z odobrenjem ministrskega sveta, v kar je pooblaščen na temelju finančnega zakona k novim proračunskim dvanajstnam.
— Novinarski koncert bo združen z animiran vm dnižabnmi večerom, pri katerem sodelujejo iz prijaznosti naše priljubljene gledališke Igralke. Nj;hovo sodelovanje Je najboljše jasnstvo, da bo večer v družabnem oziru za Ljubljano res nekaj fzrednega.
— Vstopnice za novinarski koncert, ki
bo. kakor vse kaže, največja in najodlič-nejša prireditev letošnje sezone v LJubljani, se že prodajajo v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Opozarjamo občinstvo, da si jih pravočasno preskrbi, ker bo zadnji dan pri večerni blagajni v »Unionu« kakor vsako leto gotovo tudi letos velik naval.
— 9Hiromant, psihografolog in fizijonist Sadlucki, o katerem smo kratko že poročali, sc je zglasil včeraj tudi v našem uredništvu, kjer je napravil zelo posrečen poskus. Naše* mu uredniku, ki je sicer glede sličnih poja* vov skeptik, je g. Sadlucki po potezah na dlani in na obrazu ter po pisavi točno nave* del vse vainžejše dogodke iz preteklosti, opisal značaj in napovedal, kaj ga čaka v bodočnosti. Značaj in prošlost je pogodil s presenetljivo točnostjo. Verjetnost napove* danih dogodkov v bodočnosti je seveda problematična, vendar pa pričajo mnoga pi* -rr.cna priznanja, ki jih ima. g. Sadlucki, da se tudi v tem pogledu nc moti. Hiromantija je stara veda. Poznali so jo že Egipčani. In* dijci. Kitajci in Grki. Dandanašnji je zelo razširjena pri narodih, ki so nagnjeni k mi* sticizmu. Med Rusi, kjer vlada za hiromam tijo veliko zanimanje, je poleg Solovjeva g. Sadlucki eden najznamenitejših hiroman* tov. Prepotoval je že vso Evropo in zbujal splošno pozornost povsod, kjer sc je poja* vil Ker se tudi naša javnost zelo zanima zanj in ker bi mnogi radi vedeli, koliko zna* ša honorar za njegov trud, omenimo, da tra» ja analiza potez na dlani in drugih znakov približno 1 uro in se plača za to 50 Din. G. Sadlucki je ruski begunec in si mora kot tak služiti vsakdanji kruh. V prejšnjih časih mu je bila hiromantija seveda samo zanimiv predmet izučevanja.
— Merkurjev Jonr f!x. Prihodnji jour fix bo v Četrtek dne 3. decembra ob 8. zvečer pri Krapežu. restavracija »Zvezda*. — Petje na sporedu. Odbor.
— Trafikantom! V petek 27. novembra 1925 cb pol 9. zvečer je pri »Mraku« na Rsmski cesti važen sestanek trafikantov. Pridite točno vsi iz Ljubljane in okolice.
— Orkestralno droštvo Glasbene Matice razglaša, da se vrši za koncert novinarjev skupna vala z zborom, pod vodstvom dirigenta Skerjauca v pete« 27. t m. v veli 8« dvorani Glasbene Matice ob 8. nri zvečer. Prosf<mo vsi in točno. Odbor orkestralnega društva Glasbene Matice.
— Narodni muze] bo za splošen, brezplačen nedeljski poset otvorjen Ie še prihodnjo nedeljo ,t J. 29. t m. Znova se otvori prvo nedelja po Veliki noči, t j. dne 11. aprUa 1926. — Posetni red ob delavnikih ostane neipremenjen.
— V nedeljo 29. t m. se vrši na Šentjakobskem odru premij era A- Novačaiiove drame »Veleja«. Igra se v proslavo narodnega praznika na predvečer, t j. v ponedeljek 30. t m. ponovi. Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik.
• Kandidat smrtL V odgonskih zaporih mestnega magistrata si ie včeraj dopoldne prerezt! žfle na roki 36!etni dninar Vlane-tln Iglic Iz Rafolč pri Kamniku. Prepeljali so ga v bolnico. Njegove poškodbe niso resne. _' >__
Brzojavne droge
borove, smrekove in jelove, obeljene, kupimo 20 %    9 m    16—19 on    13—14 cm 50 %   10 m    17—20 cm    13—15 cm 30 %   H in 12 m   18—20 cm  13—15 cm
Obvezne ponudbe z navedbo množine, časa in cene poslati nt t t
Ivan Krali i sinovi, Zagreb,
MED JASNA &
•: Nezgode A vran Fran, delavec v Strojnih tovarnah in livarnah se je 26. t m. med delom opekel na glavi rn desni roki
— Delavec Josip Ambrož, uslužbenec Isto-tam, je padel s strehe in sc znatno poškodoval na rokah in nogah. Oba sta bila prepeljana v bolnico.
Iz Celja
—c Prireditev Orjune . vOrJuna<i v Celju priredi na dan narodnega Ujedinjenja dne 1. decembra t. 1. ob 20. uri v Narodnom domu akademijo, spojeno z zabavo. Na sporedu je draniatiC-na vizija: vKoroški een«, proizvajaca po članih Celjskega dramatie. noga društva, deklamaciji, skupin članov in petje. Izredno leno jc zamišljena vizija: »Koroški sen«, sestavljena po gosp. Franu Rosu. Sodelujo železničarsko godbono dru-Štvo. Vstopnina Din 5 za osebo.
—c Nesreča. V poaideljek se je v Žalcu vsled neprevidnosti prt ravnanju z orož. jem smrtno ponesrčil g. Ernest J a n i č. Pri snaženju brovninga s>e je obstrelil v prsi. Prepeljali so ga v bolnico v Celje, kjer je poškodbi podlegel. Bil je star 24 let.
—c Francoski gostje v Celju. V nedeljo je obiskal Coljo zagrebški francoski konzul g. Boissier z gospo soprogo. Dospel je te Maribora, kojega je posetil dan preje V njegovem spremstvu sta bila g. Marte!, lektor na ljubljanski filozofski fakulteti in g. Findeisen, uradnik francoskega konzula, ta v Ljubljani Gospod konzul jo prisostvoval predavanju, ki ga Je imel v celjski trgovski Soli prof. Martel o Tuniziji. Po predavanju so si francoski gosti ogledali vse znamenitosti mesfa Celja osobito muzej rn lapidarij. Francoski krožek jo priredil fran-cosrkim gostom v Celjskem domu diner. kojega se jo udeležil tudi župan g. dr. Hm-sovec kot častni predsednik celjskega francoskga krožka, ravnatelj Smertnik kot podpredsednik m ostali odborniki krožka. Po obedu se je g. konzul v laskavih besedah zahvalil za iskren sprejem, kojega je bil deležen v Celju, in izrekel napitnico naši kraljevini in našemu mestu. G. župan dr. Hrašovec se mu je zahvalil v daljšem nago voru ea izkazano čast obiska in izražene simpatije. Gostjo so s popoldanskim brzovlakom nadaljevali pot v Ljubljano.
—c Gremij trgovcev za Celje v mesta In gremij za politični okraj Celje opozarjata vse trgovce v mestu iu na deželi, da mora z ozirom na odlok velikega župana mariborske oblasti dne 1. decembra na dan Ujedinjenja počivati vse delo, to se pravi, da morajo biti v msstu b na deželi ta dan zaprte trgovine. Prestopki te odredbe se strogo kaznujejo.
.—c Rezervni vodovod. Sedanji vodovod ne zadostuje več in je opažati, da bi nastalo še večje pomanjkanje vode. Če bi se ugodilo vstrm prošnjam za priklopli *nj»i. M prihajajo zlasti iz okoliške občine. Namerava se izkopati v mestnem parku studenec, iz katerega bi črpali vodo v poseben zbiralnik.
—c Sejmi v Celju, Andrejev sejem se vi si dne 30. novembra. Sejem je p#hwSd in kramarskL — V ponedeljek dne 7. dece.Tibra pa se vrsi običajni mesečni /i/inNki sej 11 j.
—c Proračun okraja Celje za leto 1926 ie krajanoxn od 20. novembra do 4. decen.-bra v pisarni okrajnega zastopa v Vodnikovi ulici med uradnimi urami na vpogled.
—c Mestno kopališče. Počerši s 23. rov. bo parno in kadno kopališče odprto kot sledi: 1. Parno kopališče: ob ponedeljkih za gospode, ob sredah za gospe, ob petki i za gospode; vsakokrat od 9. do 12. ure. 2. K.u!-no kopališče: ob ponedeljkih, ob sredah in ob petkih vsakokrat od 12. do 6. ure popoldne. Ob torkih, četrtkih in ob sobotah pa vedno od 9. do 6. ure pop.
—c Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 30. t m. ob 20. uri bo nadaljeval svcoe predavanje »Moja raziskavanja v Si-armi-r g. inž- Ferdo Lupša. Predavanje bodo osvetljevale skioptične slike. Istega dne popoldne ob 16. bo predavanje za mladino.
—c Umrl je v javni bolnici 25. t- m. po hudem trprjenju artiljerijski kapetan g. Vladimir Salič.
—< Mestno gledališče, V nedeljo ob 16. uri sc ponovi pii znižanih cenah komedija »George Daudki«.
—c Tedenski Izkaz mestne klavnice V tednu od 16. do 22. n<n*crnbra se Je zaklalo: 1 konja, 19 volov, 7kra\\ 5 telic, 59 telet in 25 svinj. Uvozilo se je: 316 kg govedine, 1831 teeltine in 1680 svinjine.
Iz Maribora
—m Kuponi v gledališču. Ker mnogim m* znano, kaj pomeni označba »Kuponi* na plakatih, se objavlja, da daje gledališče popust od 25% od dnevnih cen gotovim orsa-nizaci ara, ki se v velikem številu posiužu-jejo te prednosti. (Društvo drž. uradnikov, diuStvo poštarjev. One. dom. Glasbena matica, delavske organizacije, telovadna društva itd.) Kuponi nc veljajo pri prvih predstavah vsakega dela. temveč sele pri na-dalinlh in so tedaj vedno plakati označeni s »Kuponi«. Društvo si vzame v gledališču gotovo število teh belih kuponov (nakaznic) ter jih opremi na zadnji sirani s svojo šta:n^ Uljko. Člani pa pridejo i njimi k dnevni blagajni (pri večerni blagajni principijelno ne veljajo), kjer dobe zan:e znižane vstopnice po lastni izbiri. Ker so za kupone na razpolago samo gotovi sedeži v parterju in na balkonu in v omenjenem številu, se svetuje vsakomur, da d na njih nabavi vstopnico čimpreje, ker sicar riskira, da mora plačati celo vstopnico. — »Vesela vdova« na mariborskem odru. Vaje za to lepo opereto so v polnem teku, V svesti si, da pri opereti najbolj učinkujejo zunanji oderski efekti, je storilo gledališče vse, da bo režija in oprema te jako zabavne in melodijozne operete nad vse sijajna in ospešna. Najrazličnejši in bogati efekti, elegantne nove toalete, precizno in temperamentno na^ t u dirani plesi, vse to bo pripomoglo, da postane ta po celem sveto najbolj ospela opereta tudi v Maribora pravcati »šlagere — Kvartet Zlka priredi & dec, ▼ Maribora svoj aragl koncert a Oato aoviai
AVTOMAT. SVmCMUt
PRAKTIČEN traje« CEN
ZLATO NALIV PERO
PRV0RA7 ***** *»ft»U:
Pecija Petroviča »Vragolije« v mariborskem gledališču. Početkom decembra pride znani hrvatski komedijograi g. Peclia Petrovič s par prvaki zagrebške drame na gostovanju v Maribor s svojimi najuspelejšimi zabavnimi enodejankami. — Repertolrc. Torek, dne 24. novembra ob 30. url »Prababica«. Ab. C. Repriza. Sreda, dne 25. aoveaabra Zaprto.
—-m Vprašanje elektrifikacije vzhod, nega dela mariborske oblast:. Minuli ponc deljek 33. t. m. se je vršila zopt kanfertn. ca radi napeljave električnega toka se Fato preko Ptuja — Ormola — Središča — Čakovca do Varaždina na eni in prefco Ormoža — Ljutomera. Krlievcov, Verze j a, do Murske Sobote no drugo stran. Tudi na tej konferenci 6e ni prfelo do defmttivnega rezultata, ker je ćakovec izjavil, da t>e ne priključi, dočim je Varaždin stavil predlo, ge. radi katerih Be pogajanja niso mogla definitivno zaključiti. Izdelal se bo poseben nacrt za napeljavo toka tz Ormoia pr*»-ko Ljutomera v Mursko Soboto rn bo vr>i ponovni »entanek tekom treh tednov v Or. možu. Zdi so, da v nekaterih krajih ni pravega in rosnega pojmovanja o velikem gospodarskem pomenu elektrifikacije. Vendar pa upamo, da se bo vsaj delni nacrt izvršil.
—m Etnografski muzej v Mariboru. V Mariboru sc je pod predsedništvom velike? pa župana dr. Pirfcmavcrja osnoval odbor, ki si jc nadel nalogo, da ustanovi in otvori v Mariboru nov etnografski muzej. Ministr stvo prosvete je naproScno. da od svoje strani podpre akcijo in dovoli za etnograf ski muzej v Mariboru čim prej potrebne kredite, ker ho zavod lahko veliko koristil naši r irodnostni politiki na skrajni meji proti Avstriji.
Iz Trbovelj
—t Glavni upravni odbor Bratovake sktadnice je pričel pregledovati novi pravilnik, na kar bo spremenjen prišel pred glavno skupščino rste Institucije tn bo nato poslan v Beograd v nva zevanje.
—t Športno delovanje v Trbovljah je v zadnjem čami oživelo in je bil prod kratkim izvoljen nov odbor takozvanega športnega kluba »Trbovlje«, kl jamči e svojimi imeni za njegovo vstrajno delo.
_t Na Lopati pri rudniku v Hrastnikt*
zida stavbno podjetje »Slograd« 5z Ljub ljano za ravnateljerro stanovanje novo vilo. ker je sedanja v pfevzovju tO jo je treba aapaetatf«
—t Društvo rudniških nameščencev v Hrastniku je otvorilo za svoje člane knjigo-vedski tečaj, ki ga vodi proi Sič iz Ljub-liane,
—t Staro remizo za lokomotive v Retjc.
so podrli, istočasno pa novo izročili pro metu.
Sokol
— Sokol I. sporoča svojemu članstvu, d« proslavi v torek dne 1. decembra na Taboru praznik »Ujedinjenja*. Ob 20. uri sloves i no predavanje br. staroste — zaprisega te kom tega lati vstopivšega članstva, nato p-J družabni večer v prid skladu JSS. Obilne udeležbe pričakuje odbor. 1985sn
— Sokolski gledalki oder na Viča ponovi v nedeljo 39. novembra ob poi 8. zvečer velezabavno burico »Velika repatica*.
— Sokolsko gledališče   v Radovljici
vprizori v soboto dne 28. t. m. ob 2(1 m v nedeljo dne 29. L m. ob pol 16. Jurčič-Go-vekarjevo narodno rsio s petjem »-Deseti brat«.
— Sokolsko draštvo v  Laškem stavi
nase ujedrnjenje v nedeljo 29. t m. ob pol 17. v kopališki dvorani z notranjim telovadnim nastopom, deWamatiJanii in nato-vorem. Vsi Sani in pr^atelji sokototva Iskreno vabljeni.
Julijska krajina
—j Slovenski prispevki k zbirki za ameriški dolg. V Trstu se Je vršilo posve-
tovairjc zastopnikov raznih slovenskih organizacij in predstavrrkov vseh poklicev, na kateretti se je razpravljalo o sodelovanju Slovencev pri dolarski zbirki. Usotovilo sc je, da na&i ljudje že žrtvujejo za državo enako kakor drugi državljani. Na sestanku so se povdarjali vsi razlogi moralnega ia materialnega značaja, da tudi slovensko ljudstvi sodeluje po svojih močeh pri dolarski zbirki, vedno pripravljeno tod: z žrtvami sodelovati za skupne interesa.
—j Dolarski sleparjL V Trstu nablradc dolarske prispevke za plačilo prvega obroka ameriškega dolsa. FaŠistovska organizacija noče biti v ospredju nabiranja. Kaki hitro je i^šel fa>istovski poziv za dolarskr prispevanje, so sc pojavili po prodajalnlca; in po stanovanjih ljudje, ki so zahteva?! prispevlce imenom faSistovske organizacije. Pokazalo pa se je, da so to sJaparji. ki bo. čelo priliko dolarskega nabiranja Izrabiti za svoje iepc Sedaj policla lovi dolarske sleparje po Trstu, kateri aa si frcaJtrbclijša precej »prispevkov*
I
1
Stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 27. novembra 1925.
stev. 2?!
Gospodarstvo
Izvoz našega lesa preko Trsta
Promet z lesom ie v Trstu zc\q vejic,
L* 1923 je znašal dovoz lesu v Trst 21 */• celokupnega, železniškega blagovnega prometa. L. 1034 je znašal ta dovoz 19 %. Celokupni Izvoz lesa iz Trsta ie znašal L 1923 23.6 L 1924 pa 20 %. Lesna trgovina pa ie letos v Trstu zelo nazadovala. Od januarja <io avgusta 1. 1024 je znašal uvoz le-
po železnici 1,75i. 10-3 met. s trnov, docira je padel v istem času letošnjega leta »a 1,36.3.216 met stoiov. Primanjkljaj ie torej zelo občuten, sajj znaša 3S7.S77 met. triotov ali 22 %• Izvoz lesa v omenjenem času je zaasal 1,49&5S9 met. stotov, leta 1925. pa 1,010.119. Izvoz je torej nazadoval za 479.470 met. štorov ali za 32
Kakor vidimo, je nazadovala lesna trgovina v Trstu v S mesecih okroglo za 400 tisoč met stotov. Avstrija je izvozila v arnenjeaem času I0O.000 met. stotom- manj
kaJkoT lani, Ce^cosSovaSka 106.000, Jugoslavija 140.000, ItalMa pa 55.000. Lani je na-♦cadoval naš izvoz lesa preko Trsta v primeri s predlanskim letom za 190.000 met. stotov. Tržaški gospodarski krogi smatra-6o, da le kriva tesa nazadovani a lesne tr-ipcrvjne v Trstu v pni vrsti Krakursnea
barnfruršfcega pristanišča, kakor tudi naših primorskih pristanišč. Zelo slabo ■v-plivajo tam" visoke železniške tarife.
Tržaški gosp. krogi so se obrnili na italijanskega prometnega ministra s spomenico* v kateri zahtevajo, naj se uredi ja-idraiis&a taTifa tako. da bo mogoče pobijati gicde izvoza lesa konkurenco naših prista-ciišč.
—g Dohodki od državne trošarine. Po
statrstlčrilh podatkih so znašali celokupni icichodld od državne trošarne v septembdn let leta 59,570.524.94 Din, lani pa 77359.230 Dim 79 par. Letos znaša torej primanjkljaj
17,788.705.85 Dm. V proračunu je predvideno za eno dvanaj stino 1925-26 50.166.666.66 Dot- Država je torej dobila 9.403.R58.28 Din več kot le pričakovala. Od L aprila do 30. septembra 1925 so znašali dohodki od državne trošarine 370.744.153.06 Din, lani v istem času pa 330,518.179.80 Din, torej za 40,225.073.17 manj kot letos. Za šest dva-nadstin 1925-26 je bSo predvideno 300 mil. 999.999.96 Din- Država je dobila 69 mil. 744.153.50 Dm več kot je pričakovala.
—g Posojila fin. ministrstva. Novi za-hem o proračunskih dvanajstiriafo predvideva tale posojila: 12 milijonov beogradska občaii, 60,000.000 mmistrstvu za šume in rudnfke kot obratni kapital za delo državnih rudnikov v Bosni, 10,000.000 za obratni kapital Steinbeisa (Dobrljiu-Drvar) in 50 mil. Upravj državnih monopolov za odkup letošnjega tobaka.
-—Z Revizija carine. Sekcija finančnega odbora za carinske tarife je sklenila, da se zvfša carina na ste&lo nad Sinin od 12 na 15 Din, od 15 na 15 in od 18 na 22 Din. Carine so proste eieicurične žarnice in umetne steklene oči.
—z Zvišanje davka na splošno pridob-nino. Zakonski predlog o novih dvanaisti-nab predlaga: dokler se ne prične z odmero đaVkov po enotnem zakonu za vso državo, nai se podal] ša veliavnost odredb <3. 18—20. rakona o proračunskih dvanaj-stmah za ?uHj, avarust in september 1923 tutfi na proračunsko leto I92r3—1927 s tem,
da se v Slovenci in Dalmaciji s 1. januarjem zviša davek na splošno pridobnino od 30 na 100 •/•. Naši poslanci in vse naše go- • spodarske ustanove bi morale proti temu odločno protestfrati. Ker na^ davčni vijak že Itak preveč žuli.
Izdelovatje šolskih potrebščin. Na
pritožbe, sosetmo iz kroga trgovcev s šolskimi potrebščinami, da namerava ministrstvo prosvere te potrebščine izdelovati v lastni režiji ter z njimi zalagati državne šole, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo posredovala na meredajnih mestili, da se ta namera prepreči. Dobila je, kakor izvemo, pravkar odgovor ministrstva trgovine in industrije, da so vse vesti, ki so krožile po časopisju, da ministrstvo pro-svete namerava izdelovati šolske potrebščine v lastni režiji, neosnovane. Interesenti se o tem obveščajo, da ne bo nepotrebnega razburjenja.
gr Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra t- £ ponudbe za dobavo armanturnega brona, za dobavo 4000 kg cinkove sive oljnate barve ter za dobavo razsvetliavnih potrebščin. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem od-elenju te direkcije. — Ko-
irenda pomorskega arsenala v Tirvu sprejema do 27. decembra t. 1. ponudbe glede debave sveiiljk (zelenih in rdečih) in rubin stekla za vzbocene svetiljke ter čili rdrov.
g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra t. L penudbe za dobavo 2.450 m3 gramoza, za dobavo 23 komadov ost, za dobavo 240 kg raznega motvoza, za dobavo 15.000 komadov skatljie vžigalic, za dobavo 30 komadov kolesnih obročev za stroje, ter za dobavo 100 m* brestovega lesa. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. decembra t L ponudbe za pretopljeuie ca 1000 Kg medenih odpadkov v valjčke. — Vršile se bodo naslecUre ofertalne licitacije: Dne 21. decembra t- I. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede utovorenja 11.477 m3 hlodov na postaji Lekenik. — Dne 22. decembra t. L pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave lomljenega kamna in gramoza, glede dobave desk in kolov, glede dobave raznega materijala za tračnice in skretnice, glede dobave 3.920 komadov tračnic, glede dobave skretnic, glede dobave mizarske robe. — Dne 23. decembra t. I. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave spiralnih svedrov, glede dobave orodja za ključavničarje, mizarje m tapetnike; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave orodnih strojev itd. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani interesentom na vpogrled.
g Prodaje. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra t, L ponudbe glede prodaje 2.76S kg kartona od veznih kart, glede prodaje 5574.5 kg jekla od orodja ter glede prodaje 5000 kg starega razbitega stekla. — Predmetni pogoji so pri ekonomskem odelenju te direkcije, oglasi pa v zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono
i
Turek pred tržaškim sodiščem
271emi Turek M. K ar aga, rojen v Smirili, se je potikal dalje časa po raznih italijanskih mestih- Bil jc v Milanu, v Turi-itu in drugod, slednjič je prišel v Trst V Turmu je bil cbscjeai parkiat in trikrat izgnan tz Italije. Italijanska oblast je bila tako prijazna, da je hotela Turka Karaga naprtiti Jugoslaviji. Orožniki so ga pripeljali do meje in potem odpustili. Turek pa se je vrnil v Trst. Hodil je okoli, in se preživljal z beračenjem, slednjič je hotel, prisiljen od lakote, priti do denarja, da potolaži svoj želodec. Pri pošti je zagrabil neki gospe ročno torbico, toda gospa ie pričela kričati, Turek je vrgel torbico na tla, zbežal, bil pa kmalu aretiran. Pred sodnikom je jokal in rekel, da se je hotel polastiti torbice  samo radi tega, ker je
brl zelo lačen. Sodnik mu je očital, da je bil že večkrat kaznovan, kar je priznal. Na vprašanje, zakaj se ie vedno vračal, ko ?e izgnan iz Italije, je odgovodl tole: Pravzaprav se rasem nikdar povnrfl, ampak sem vedno ostal. Orožniki so me pripeli ali do meje in rekli; »Korakaj naprej pet minut, pa boš v JugoslavHH« Na meji, ker nisem imel nobenih Itetki, so me jugoslavenski orožniki pognali nazaj. Tako sem se povrnil v Postojno in v Trst Hotel sem se vrniti v Smirno, kjer imam ženo m otroke. Mislil sem, da se mi posreči vtihotapiti se na kak parobrod za Lev auto, pa zaman. Na Turškem konzulatu sem prosil podpore, pa so me spodili, češ da nisem turški podanik, marveč grški Na grškem konzulatu me ni hotel nihče spoznati za grškega podanika. Potem se je zgodilo to, kar veste. Turek je bil obsojen na 8 mesecev zapora m tako za nekaj časa preskrbljen. Potem se začne trjeoavo trpljenje od kraja, ako se ta čas ne dožene, kam pravzaprav spada... V Jugoslavijo ga seveda ni treba pošiljati.
jvečji bogataš v Evropi
Sir Bazil Saharov se imenuje zagonetni mož, o katerem je znano, da je največji bogataš v Evropi. O Zaharovu je znano širši javnosti zelo malo. Le tu in tam se pojavi v časnikih njegovo trne. Zaharov je bil rojen i. 1855. v Atenah/Njegov oče je bn* Rus, mati pa Grkinja. Kot trgovski vajenec je prišel v Carigrad, kjer je postal tdgovski pomočnik. Iz Carigrada je odšel v Odeso, potem pa na Angleško. Tu se pričenja njegova karijera. Vstopil je v Vickersovo tovarno za izdelavo orožja m streliva. Vickers je kmalu spoznal v mjetn izredno nadarjenega in energičnega moža. Cez eno leto mu je poveril svojo podružnico v Petrogra-du. Petrogradska tovarna ga je poslala Čez nekad let kot svojega zastopnika v Južno Ameriko. Tam je bas izbruhnila vojna med dvema republikama in Zaharov je opozoril oba protivnika, da ni mogoča vojna s tako neznatnimi sredstvi, kot sta jih imeli dotični republiki. Obe republiki sta poslušati njegov nasvet in VI-ckers je dobil ogromna naročila za nove topove, puške, strelivo itd. Tvrdka je zaslužila več milijonov. Naravno, da je postal Zaharov po tej STečni špekulacrji šolaš tnrk poddetja.
Za časa balkanske vojne mu ie bHo poznavanje vojaških razmer zelo dobrodošlo. Vse države so naročile orožje in
strelivo pri Vlckersu In začetkom tega stoletja je bil Zaharov Že večkratni milijonar. V Parizu si le sezidal krasno palačo ter postal kmalu generami pooblaščenec Kruppovih tvornjte, za katere se jc delj časa zanimal.
čim več je imel Zaharov denarja, tem bolj se je zanimala zanj angleška in francoska javnost Malokdo ga v Parizu pozna dasi ima mož tri velke barfke m je po«eg tega delničar največjih francoskih denarnih zavodov. Njegovi so rudi bogati petrolejski vrelci, bivša Schnerderjeva industrijska podjetja v Kreusottu, jeklarne v Italiji, Španiji, Angliji h Franciji Ko se je začela v Versaillesu mirovna pogajanja, je postal Zaharov mednarodna znamen i tost, tako, da se je ueoiicijelno udeleževal pogajanj. Dva njegova najboljša prijatelja sta Llovd George in Clemenceau. Sam ie nekoč izjavil, da sklepa prijateljstvo samo z onimi, ki lahko spregovore odločno da ali ne. Njegovo premoženje cenijo zdaj okroglo na 2.O00.O0C.0OO švicarskih frankov. Nedavno je kupil v Moote Car hi znano igralnico. V bližini Monie Carla si le dal sezidati tudi krasno marmornato palačo.
jc dal cesar sežgati, Katarino pa zapreti in mučiti. Ker se pa ni hotela izneveriti kr» Sčanstvu. 90 ji naposled od&ekali glavo (leta 307). Češčenje sv. Katarine se jc kmalu raz* širilo po vsem krščanskem svetu. Njenemu spominu je bil posvečen 25. november.
Zima se začne pogosto že s sv. Marti^ nora. Ljudska prrslovica pravi; Na sv. Mar# tina se drži, dragi sinko, kamina. Po sv. Martinu zima hitro napreduje. Sv. Katarina je pa med ljudstvom na glasu kot svetnica, ki gotovo prinese zimo. Ljudje pravijo: Na sv. Katarino se stiskamo pod perina Ali pa: Ce je zima že na dan sv. Katarine, si je treba priskrbeti perine. Drugi so bolj previdni in pravijo: Na sv. Katarino se lc stisni pod perino, če moreš. Med ljudstvom je razšir» Jeno tudi prepričanje, da bo zima topla in
blatna, če je na dan sv. Katarine mrzlo.
Sv. Katarina
Včeraj jc bila sv, Katarina, ki igra med preprostim ljudstvom važno vlogo. Ta svet« niča je namreč po mnenju mnogih v tesni zvezi z zimo. In res smo dobili tudi v Ljuba ljani včeraj prvo snežno odejo. Legenda pripoveduje o sv. Katarini, da je bila hči poganskega kralja Kosta, ki je vladal na Ci> pru. Bila je izredno lepa, plemenita, nadar* jena in naobražena. Študirala je na visoki šoli v Aleksandri j i. Zato je hotela imeti sebi enakega ženina, ki bi se lahko meril z njo v blagorodnosti, bogastvu, lepoti in neobra* ženosti. In tako jo je odpeljal neki puščav* nik v blizini mesta h Kristusu. Katarina je postala Kristusova nevesta, t, j. sprejela je
krščanstvo, poganske obrede je pa proglaa sila za neumnost. Katarino je pa zasnubil cesar in zato bi sc bila morala odpovedati krščanstvu ter priznati zopet poganske bo* gove. Toda filozofi, ki so imeli nalog, spre* obrniti jo, so postali sami kristjani. Zato jih
* Koliko Indijancev je v Združenih državah? Glasom štetja, ki ga je ravnokar dovršil federalni indijanski urad. je števtio indijanskega prebivalstva v Združ. državah (izključivst Alasko) koncem preteklega fiskalnega leta (30. junija 1025) znašalo 2603 več ljudi kot lepo poprej. To pcmenja. da indijaais&o pleme v Združenih državah ne !Z2:nja, marveč se pomnožuje. Skupno število Indijancev v Združenih državah Je dne 30. junija 1025 znašalo 349.595 ljudi, Tekom zadnjih dvanajstih let se je število rdečekožcev povečalo za 18.976 ljudi. Država     Oklahoma   ima   največje indijansko
prebivalstvo :zmed vseh zveznih držav, namreč 120.163 ljudi.
* Več jajec potom umetne luči. Poljedelsko društvo v državi New York ie delalo tekom dveh let sistematičpe poskuse, da prouči učinek u:rxcne luči na produkcijo jrjec Uspeli je bii ugoden. Temelj tvori podaljšanje kratkih zim. dni na 12 do 13 ur na dan. V to svrho se hlevi in drugi prostori za krmo tekom Jutranjih ali večernih ur raz-svetlio z umetno, najbolje Pa z električno lučjo. Zadostuje popolnoma 40 vat-svetilk. Zjutraj se lalifco prične takoj s polno močjo luči, zvečer pa se posnema pri razsvetljavi
mrak. S takim podaljšanjem zimskih dni sc je dosegla večja produkcija za 70% najbrže s tem, da so kokoši mogle pojesti več krme. Poročilo pa ne omeni nIČ, aH je tako postopanje zdravju kokoši Škodljivo ali ne.
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica, svaka, tasta, gospoda
Antona Pogačnika
posestnika, Diviega Zupana Itd.
za poklonjene krasne vence in cvetje, za nadvse častno udeležbo pri pogrebu, osobito čč. duhovščini, gg. Kmetske posojilnice, požarni brambi in vsem dragim znancem in prijateljem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, se najlepše zahvaljujemo.
LJubljana Vit, dne 26. novembra 1925.
4644 Žalujoči ostali*
Barvni trakovi, ogljeni, indigo in povoSčeni papir, hektografični zvitki in aparati, podloge za stroje pri Lud« Baraga, Selenburgova 6|l
Telefon
*t. 980
Zahvala.
Povodom smrti ljubega očeta oziroma soproga, gospoda
dr. Josipa Kolšeka
odvetnika in hišnega posestnika v Laškem
se vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, aH na katerikoli način izrazili sočutje, naj-iskreneje zahvaljuje
žalujoča rodbina.
Lȣko, dne 24. novembra 1925.
4633
Iv. BMIiCIC & Er. RRERItlK
pleskar a In ličarja Ljubljana, Karel Kotnlkova ulica
(baraka za Ledino) se priporočata ceni. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna.
Triletna garancija.     isi l
L. Mikuš
UaOML iBUtflU
i>.aaa!i mit sten eažmkoi la soln&rt-kpf Ur sprehajalnih
ff|HII0l R BTnijtlt IKn n UMOR*
Naznanilo.
4639
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da bodem od ponedeljka, 30. novembra dalje pekel tuji kruh dvakrat dnevno in sicer ob 11 dop. in ob 15. (3.V popoldne. Se priporoča ANTON PRESKER, pe-karna, Dunajska cesta 5.
Obnovite
naročnino!
Vsaka praktična dama zahteva
4632
Trgovci, v vašem interesu poglejte našo kolekcijo! Prodaja samo trgovcem: ZAGREB, JELAčIćEV TRG 20/111. TELEFON 6—99.
Malt oglasi, ki služijo v posredovalne in socijalhe namene občinstva vsaka beseda 50 par.
Najmanjši znesek Din S—.
Mali oglasi
Ženitve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din V—.
Najmanjši znesek Din 10"—.
Invalid
išče službo za slugo. — Ponudbe pod «Invalid 4463» na upravo «Sloven» skega Naroda«.
Poslovodjo
iščem za mizarsko pod* jetje. — Ponudbe na: Matija Perko, Šiška. Ce*
lovska cesta 121. 4529
Lokali
Primeren prostor
za adaptacija pekarije v Ljubljani — iščem. — Nastov pove uprava «SI. Naroda*. 4531
Trg«
(ovino
v prometnem kraju na deželi iščem v najem pod ugodnimi pogoji. — Po» nudbe je poslati na upra* vo «Slov. Naroda« pod «Dobri pogojl/4464».
Dopisovanja
Dvignite pisma
v upravi «S1. Naroda«: «Gostilna 4203»;
»Ljubljana ali periferi« j s 4378» * «160 tisoč Din 4085»; cNagrada 1000/419/L»; «Din 2500»;
Opremljena soba 4352; ^Prazna soba 8632 — 4118»;
-Skladišče 4387»; Sigurna eksistenca 3858
Nepremičnine
Prodam posestvo
v bližini Kranja za ceno 130.000 Din. Hiša, hlev za osem glav živine ter go* spodarsko poslopje; vse novo in z opeko krito, v najlepši ravnini ter obse* jano; voda in elektrika v hiši. Na željo kupca se debi ves živ in mrtvi in# ventar. — Naslov pove uprava «SL Nar.». 4629
Franc Schantel,
konc. posredovalec nepre* rjjičnin, Ljubljana, Mest« ni trg 18/1 — sc pripo* roča za nakup in prodajo hiš, vil, posestev, gozdov itd. 4628
Prodam
Smoking-obleka,
nova. naprodaj za 750 di* narjev. — Beethovnova ulica 9/n. 4631
Bencin-motor
8—10 HP — ceno napro* daj. Naslov pove uprava •Slov. Naroda«. 4630
Pouk
Učenec
za krznarsko obrt — se sprejme. — Istotam se sprejme učenka Iz boljše rodbine za trgovino. —
Dopis pod alCrznarstvo 4465» na upravo «Skrven# skega Naroda*.
Hrana!
Buffet univerze «Dvorec» priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev« no. 165/L
Draga rakotvor-nica tambura
izradjuje tambure iz sus hog javorovog drva naj* jeftinije, na malo i veli*
ko. — Svaki trgovac ima 20 % popusta. — Tražite
cijenik. — Ivan Belčič, Sisak. 4634
Sir
Grover I a. polnomasten (hlebi 3-^ kg) 1 kg 30 di« narjev; Trapist la, polno« masten (hlebčki ca, 1 kg) 1 kg 28 Din (pri naročilu
Ereko 5 kg popust): ala iptavski sir v posodah 5—20 kg, 1 kg 15 Din. — Maslo pak, po Va, H, X in 4 kg. Cena dnevna. — Razpošilja po povzetju mlekarna in sirarna I. Hcfman, Končanica v Slavoniji.
Slike za
legitimacije
izdeluje najhitreje giaf HUC Ljubljana,
trg
HUGON HIBSEK Valvazorjc*
167, L
Prodajem dve nc vozazidane zgrade
1. jednospratna sa pet' naest odelenja i drugi' trospratna sa dvadeset* sedam  odelenja, zidane
Zd svoju upotrebu i potpuno moderne. — Za bli* ža obavestenja obratiti se sopsveniku: 2ička ulica br. 8 kod Crvenog Krsta. Smederevski Djeram.
220 I
Opreme za
neveste
store, zastore, jedilne \i spalne garniture, namiz na in posteljna pregri> mala in vse vrste vezenin veže ročno najceneje M Zor »Ježek Ljubljana, — Stritarjeva u/iem 7. Pre^ vzame vse kombinacije iz motivov. Predtiskanje Največja izbira načrtov 196,2
mu
ARGDS
ji mš najbolj« dona tolormačat x*rod ima v v»cn mcagte aanerijtre poverjenik« daj« Informacij« o vem. po*ctmo p« ** o imovnem »tanja denarnih »avodov. tigov-*>ko - Industrijskih podjetij in pitrmtnlh oseb ■ort Informacije eo toćne, izćrpn« to brze m nahaja v ruka Kared«ea ni 11., Beograd -ov telefon je «-3fc» a or»ojavni na«l. Atgos
3r3iMdii]i:.!LTO
Pletilne stroje
lastnega in na|noTe|ioga patenta
nemSkega Izdelka, poljubne vrste najfinejše kakovosti, kakor tudi navijalne krtacne aparate z vsemi potrebščinami, ropolni pouk t pletenju na Željo a stanovanjem, popra i!a n popona prenovitev starih sttojev, nudi in vabi na ogled strojev v lastni zalogi kot najboljšo reklamo in sigurno pridobitev vsakega reflektanta.
Fran Kas v Lfnbljaal, tldavska ulica itev. 5
»tjlai to varan sa Jugoslavijo.
Urejuje: Josip ZupanAS. — Za cNaradao riakamoa: Fran Jezerlek. — Za
del Uata: Oton Chriatoi — Val v L jualjaal
FW