Štev. 6. Cena ednoga drobca 30 fil. 8. Febr. 1920. Leto VII. List za Prekmurske Slovence. Prihaja vsako nedelo. Cena na mesec 1 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje. To je potrebno. Od sejača guči Gospod v denešnjem evangeliji. On sam je té, ki seja vsikdar dobro najboljše seme: reč božjo, pravico, vero, krščansko. Pri največih zaman seja, samo neštere düše obrodijo deseteri, dvajseteri, še stoteri sad. Te sad je življenje krščansko. Zakaj je pa seme ne obrodilo povsod zaželenoga sadü? Zemlja je ne bila dobra. Ali pretrda, ne zorana, ali slabo zorana, ali pa ne dobro povlačena to je z trnjom obklajena. Če ščemo obilno sadü, moramo zemljo dobro obdelati. Če ščemo dobre ljüdi meti, moramo njihova srca dobro pripraviti. Kda? Kda so že obtrdnola? Te seme dolskoči z njih, sada ne bo. Kda? Kda so že v posvetnost zapletena? Zadüši se tam Kristušova reč. Kda? Kda so v nevarnostih, ne več na njivi nego na širokoj cesti pokvarjenosti? Prepozno, prekesno že. Mehka deteča, mladenska srca se moro zorati, sledkar je že zaman naš trüd. To oranje se godi v šoli i zvüna njé. Šole se nam odpirajo, oranje se začne, pozdravljamo orače, slovenske vučitele i vučitelice. Zvüna šol se tüdi mora orati, mora se deca, mladina od lagoje pajdašije, grešnega, pogübonosnoga pijančüvanja vkraj držati. Vsi pozdravljeni, ki v te namen delate. Orati se mora mlado srce, da se poseja v njé. Sejač je pa samo Bog. Samo v njegovom imeni se sme sejati, samo njegvo seme, krščanski düh se sme sejati v düše naše dece. Ki nameni drügo sejati, je sovražnik naš i cele države ár ž njegovoga semena ne more drügo zrasti kak svet, punta. Kokol še ne rodio pšenice. Sejačje sejajte samo Kristušove pravice seme, drügo ne smete. To je potrebno. Bodi svetlost! V Prekmurji je tű pa tam tak velika tmica še pri belom dnevi, da bi jo človek lehko žagao. Pokažemo to temo i prosimo svetlost na njo. Vsaki naj vidi i nišče naj v tmici se ne poteka. 1. Prva tmica leži na katoličanskih i evangeličanskih verskih šolah. Prek Müre ne poznajo teh šol, znane i odobrene, potrdjene so samo v Bosni i Hercegovini. Odobrila i potrdila je pa jugoslovanska vlada z Belgrada. — Je ta vlada ešče ne zvedela, da mi Prekmurci tak katoličanci kak evangeličanci smo ednoglasno sklenili na prvoj seji šolskoga sosveta, da svojih verskih šol, svojih verskih občinskih šol ne prepüstimo državi? Zastopnik slovenske deželne vlade je tüdi navzoči bio pri toj seji. Te je moro našo zahtevo na znaniti na vlado. Zakaj ne dobimo uradnoga obvestila od strani vlade da se naših, verskih i verskoobčinskih šol nišče ne tekne? Mi smo obečali da bomo vzdržavali šole kak pod vogrskim vladanjom. Tam je vučitele država plačüvala, samo 100 koron je trebelo verskoj občini, pravice šolskih stolcov so pa ne bile odvzete. To smo ponüdili tüdi v novoj državi, a dozdaj še nikšega odgovora nej. Svetlost naj nastane hitro v toj tmici. II. Drüga tmica leži na veleposestvah, na grofovskom imanji. Ne vemo za plačo tistih gospodov, ki oskrbljavajo ta veleposestva. Tak smo zvedeli ka 20 procentov od čistoga dobička imanja je njihova plača. Je to istina ali nej? Če so ti nastavljenci v imeni države na posestvah, zakaj je ne plačüje država? G. Štrekelj, od koga smo tüdi mislili i v 3. št. Novin objavili, da njegova plača stoji tüdi iz 20% čistoga dobička veleposestev, nam piše, da je to ne istina, on je od veleposestev še ne dobo plače i je tüdi ne čaka. Verjemo i tak je prav i radi objavimo te popravek. A če je pri njem mogoče, da slüži pri agrarnoj reformi, to je ma slüžbo za razdelitev, grofovske zemlje i ga vendar država plačüje, zakaj se to ne bi i pri oskrbnikah, sekvestrah godilo, da ne bodo odőrni pred ljüdstvom, med šterim je razširjena vest, da je njihova plača odvisna od čistih dohodkov veleposestev, štere dohodke pa deloma ono samo nosi, kda plačüje rendo, küpüje drva itd. Ne pravimo, ka si oskrbniki ne slüžijo plače. Slüžijo si jo vsi i dati se njim mora ali nej neposredno, nego posredno naj njim jo da grofovsko imanje. To itak mora plačati dačo iz svojih dohodkov, iz té naj dobijo potem od države svojo plačo. Oni bodo tak prišli do svojega najema, plače je veleposestvo, na šterom slüžijo a vendar potom države ne pa po procentah, kaj je tak odőrno pred ljüdstvom. Prosimo, svetlost naj se vužge v toj reči tüdi! 2 NOVINE 1920. febr. 8. Ka novoga na Vogrskom? Iz vogrskih novin „ Pešti Napló“ pišemo to le: Huszár, ministerski predsed-nik je izjavo, da so to same laži, kda se od Vogrov piše, ka oni Ščejo boj. Oni potrebüjejo i iš-čejo pa tüdi ščejo meti mir z sosedi. — Na zemljevid!*, šteroga je objavo list Pešti Napló jan 25. je naš prekmurski kraj tüdi od-cepljen od Madjarske. Madjari zahtevajo, naj povsod ljüdstvo odloči, kam šče slišiti, oni v to radi privolilo, samo naj odtrgani del je gospodarsko zvezom z Madjarskov, to je naj se granice odprejo. Hemrich minister za trgovino je v Pešti to.pravo: Obsodim to, ka bi se verske ločine (kat. evang. kalvinci) med sebov njevkali, kak zdaj delajo, z toga se boljševizem znova z hüdi i če se zbüdi, vse pokonča. Szterénji, bivši minister pa to: pétdesétpét milijardov držávnoga duga mamo i da smo zgübili premoga (vogelja) polovica, zemelskoga pliva (gáza) pa skoro vse, na leto bomo meti še dvanajset milijardov stroškov. V preža- lostnom stani stoji Madjarska gledoč na gospodarski položaj. To piše madjarski list. . Dom i svet. Jugoslavija. Ententa (Francozi, Angleži, Italijani) je írzočila ultimat (zadnje pismo) našoj vladi, da mora v štirah dnévah odgovoriti, kaj žele: ali se odjrove Reki (Fiuma) ka tá bo Italijanska i te se dobi nekaj nazaj od tiste jugo-slovanske zemlje, štero majo Talijani zasedeno, ali pa obdrži Reko i te pride v veljavo londonska - pogodba, poleg štere bi Jugoslavija dobila toti Fiume, zgübila pa Severno Dalmacijo, večino otokuv na Ad nji i slovensko, zasedeno zemljo. Naša vláda je prosila odloga (da se odložo) na par dni. — Regent Aleksander je k sebi poz-val voditele političnih strank, šteri so proti zdajšnjoj socialno-liberainoj vladi na razgovor. V Jugoslaviji je naime zdaj eksleks, to je brez pravdeno, z brezpostavno stanje, da ministri ravnajo brez parlamenta (országgyülés.) Da to stanje obsodi cela. držáva, zato so poslanci naših strank naznanili to zahtevo ljüdstva regenti Poleg novoga volilnoga reda za občine, si voli vsaka občina, štera ma do 500 pre-buvajcov K) odbprnikov, (poglavarov), štera pa ma od 500 do 20üu prebivalcov, pa 16 odbornikov,, Prinas na Dolenskom bi v vsakoj občini moglo biti tak 16 poglavári v, kje je pa od 2000 več prebivalcov, tam pa še 24. Kda se ta pravda ali odredba potrdi, fbazite svoje ljüdi. V Ljubljani je više 3000 krščanskih delavcov zahtevam, naj se ženskam tüdi da volilna pravica, to je ka do mele juš votum davati Pogajanja se vršijo med voditeli vseh političnih strank, kak bi se vršile volitve (választás) za ustave (alkot-mány). po šteroj se odloči, de Jugoslavija kraljevčina ali ljüdovlada. Madjarsko. Madjari so dobili sledeče mirovne pogoje v Parizi: Jugoslavija zgübi Bajo i Pečüh, ostane njoj iz županje Baranja samo en mali trikot. Zavoljo železnice proti kotoribi pa mora Madjarska skleniti pogodbo z Jugoslavijov. Pri prometi (trštvi) med Požun oni i Rekov (Fiumov) dobi Čehoslovaška gotove colninske (váma) oiejšave. Madjari se odpovejo Reki (Fiumi) na hasek Italija. Onim državam, z šterih je Madjarska za časa boja dobivala živino, mora vrnoti teliko živine nazaj. (V prvoj vrsti se ve Jugoslaviji) Nadalje mora * dati gotovo vnožino lesa (cimper), železo, kovinski zmes. Vojska njena stoji iz 35 jezero prostovoljnih vojakov. Orožniške, redarstvo i finančna straža ostane kak je bila 1. 1913. Donavske ladje se razpüstijo i more Madjarska vkraj dati vsako letalo (repülőgép.J Zgrabljeni vojaki se püstijo domo, gda ta pogodbo v veljavo, stopi. Končnoveljavne meje Madjarske med Jugoslavijov i Rumunijov določi odbor sestoječ iz sedmerih kotrig. — V Podlistek. Zalübila sta se. Narodna. Ednok sta se eden sirmak pa eden bogatec zalübila, ka gda jiva šteri merje, te more ov, ka :v živlenji ostane, toga mrtvoga stražili na grobi. Te se je pa Zgodilo,, ka je bogatec prle mro. Gda so ga zakopali, je sirmak pitao dühovnika, ka naj napravi, pa njemi je povedao, ka sta se tak zalübila, ka Šteri prle merje, te v tistoga more ov, ka duže v živlenji ostane, stražili na grobi. Dühovnik . njemi je nato pravo, naj se nikaj ne boji, ka njemi oli da odno knigo, štero de si s sebov neseo, pa vő s te knige naj Boga moli na bogatcovom grobi; zvün toga pa naj si šče vzeme tri takše leskove šibe, ka so leto dni zraste, pa naj dve tevi Si bi na grobi naskriž dene, z ednov pa naj križota okoli sebe. Sirmak je tak včino. Večer v prvom mraki je šo na grob, pa je tam stražo. Gda je bilo osem vöra, so prišli k grobi Štirje, Ža reči mački. Tej so za en časek odišli, pa so li prišli drügi štirje, za njimi pa te hüdi na itoticaj z zelenim krščakom. Gda so tej odišli, je prišeo žareči fcanžor, Šteri se je hapo grob razkapati. Ža kanfprom je prišeo žareíi bak, pa je z rogli začao pebaü v grobi. Sinnak je medtem molo pa kržotao z lenove? éibov okoli sebe pa okoli groba. Oda je pa biIo poldvanajset, te so prišli ti vélki vragovje, so grob razkopali. pa so že do! s pokojnoga prí potegnoli. Sirmak je pa li molo. pa je s listov Šibov prí nazaj na pokojnoga potegno. Ti hüdobašje so ga te prosili, náj njim dá pokojnoga telo, ka njemi oni prinesejo dve vreči penez. Sirmak je pa nej šteo dati. Hüdi so pa zato ti privlekli g grobi edno vreče penez. Te je pa že vöra vdarili dvanajset, zato so vreče penez tam povrgli pa preminoli. Tak je sirmak rešo bogátca, tek) peneze je pa nekelko sebi zadržao, ove je pa razdelo med sirmake. 1920. febr. 8, NOVINE 3 Budapešti še zmerom vesijo boljše-Vike. Volitve so minole. Volili so 164 poslancov. Zvoljeno je bilo 21 krščansko socialcov i 48 na drüge stranke. V 105 mestah pa še ednok bodo volitve, zato ka nieden kandidat ne dobo absoiutne večine. Rusija. Boljševiki napredüjejo povsod. Njihov nam en je Poljsko zasesti i. tak priti v sliko z nemškimi šparta-kóvci ali boljševiki. Glasi. Dr. Slavič Mathia profesor bogoslovja na semenišči v Maribori je imenüvan za profesorja na vseučelišče v Ljubljano. Pri teih odlikovánji ga vsi Prekmurci iskerno pozdravljalo. »Samostojni" so v Šmarjah pri Jelšah na Štajarskom z noši napadnoti jgtfvorníke i je ranili da je curkoma tekla krv, med drügimi tüdi g. kaplana ■Sonoreka iz Sladkihgor. Soeialni demokratje so lani pri nas ravnotak delati, zato je Škoda samo en hip kaj poslušati od samostojne kmečke .stranke", štera dičijo takša divja junaštva. Španjolska bolezen sé je grožna razširila na Japonskom. Do 1700 ljüdi merje od nje vsaki den. Drüge žrtev. Na gornjoj Bistrici je vmro Šömen Ivan, Stefan ov brat, šteroga so reparje pred kratkim v lastnoj hiši strelili. Ivana so v pljüča zavadila, mantrao se je prek dva tjedna v močnoj bolezni a ozdraviti ne mogo. Odišo je za bratom. Povrgeo je kak on, mlado dovico. Sočütje do te .tak strašno .ponesrečene hiše je veliko ne samo v fari, nego v celoj okolici. Cigana so zgrabili, šteri je vmoriti i ropati šteo. Orožništvo je zatém preiskalo vse ciganske kuče i v pamet vzelo, da v niednoj ne živeža. Od tod so ropi;.Živeti mora, da pa nema z česa, kradne. Orlovski tečaj v Beltincih so naši dečki v lak velikom števili obiskavali, ka so v ednoj dvorani niti prostora nej meli,v dvema so se mogli telo voditi. <■' Kalendare smo vsem odpüstili, če jé kje ne bí dobili, náj nam hitro naznanijo v Črensovce, ka njim Je dopoiljemo. Nenaročniki je til dobijo tűdi še küpiti za 1 K. Shod salezijanskih sotrüdnikov je bio v Veržeji tebi. 1. i 2 jako obiskati. Srebrne krone iščejo agentje i ponüjajo za edno deset kron. Ne dajte je več so vredne.Za 20 kronski zlat ponüjajo više 300 kron. Ne dajte je, več je vreden (za 20 kronski zlat pa ponüjajo više 300 kron. Ne dajte ga, več je vreden.) Cene nemškoaustrijskih i vogrskih penez je jako. spadnola. Za prve se dava komaj ena tretjna za drüge pa nekaj málo več od tretine naših penez. Lipovci. Lani smo meli 63 naročnikov na Novine, letos jih pa mamo 100, to je 37 več. Nč je Slovenec i ne je krščenik, v Prekmurji šteri ne .podpira vero i praviče ljüdstva zago-varjajočr Jedini prekmurski slovenski list Gradišče. Evangeličanci so vsi stanovitni nieden ne odstopo od Novin, samo šest katoličancov nas je povrglo. Salamenci. Pét evangeličancov je Pristopite k naročnikom Novin, katoličanci so nas povrgli. Odrezano konjsko rep. Ne-pošienjaki soodrezali rep kobili Horvat S. Ignaca. Šolske sestre so sprejelo žižke vsko i beltinske šolo. V prvo prido v kratkom,' v drügo pa meseca maja. Marijine Liste, kak nam piše tiskarna iz Kamni ka,- je ta tla pošto dala. Čakamo je vsaki -den. Vsaki-je dobi ki je laní meo No vine; Če je zaté plačao 10 K. Marijin^ List je sam vreden toliko. . Zadnižni tečaj (šola za krsčanska društva) bo v Maribori od 23. febr. do* 1. marca v dvorani Delavskoga drüštva. Fiörserg. 4. začetek dne 23. febr. od 10. vüri predpoldnom, Razgias, šteroga objavi g. dr. Berbuč eivilni komisar vsakomi preporačamo. Povejte svojé žele g. ciV. komisari i si to delo lepo urédite. Mi od svoje strani odobravamo to,.edno samo zahtevamo naj se izvaža od tüdi v Austrijo ali'na Vogrsko ne za peneze, nego za blago štero naj dobi samo Prekmurje, če mi damo sto jezero belic, ali dva vagona mesa, kaj je to vredno, teliko obleke soli. ledra itd. naj nam da m vesnice držáva, kam smo zvozili svoje reči. Dari. 1. Na samostan sv. Drüžine so l. 1919. v Dolence poslali svoje dare: Lük Janoš z Domajinec 10 K., Kočar 30 K., — 40 K. Primani je dano i naznanjeno v Novinah božičnih, štere so zaplenjene, lani 2384 K. 10 fil. Interesa je bilo lani 131 K. 24 fil. Letos je darüvala Gerič Bara z Törnišča 10 K. Cela šuma, štero mamo na samostan zdaj, znese 9884 K, 86 fil. Ti penezi sova rešeni H. Na misijone; Svetec Treza z Ritkarovec 4 K., Vogrinčič Leopold z Cankove 8 K., Berdén Andraš 12 K. N. z Kroga 20 K. — 44 K. —- Letos dala N. z Brezovice 3 K. Odposlano vse na prekmurski misijon v Celje. Drügi dari na misijone so obračun ani v Marijinom listi 1. 1919. šteroga' česte Še ne, vkratkom do rok dobite, pa 9 K. v Novinah, štere so bile k božiči zaplenjene. IH. Na podporo M. Lista i Novin: Z Trnja vkronah.- Horvat Jóžef 2, Cigan Marija 8, Horvat Mariina žena 1, "Denša Jožef 3, Kolenko Ivan 4, Kolenko Mihala dovica 2, Hozjan Marko 1, Kolarič- Mihal 1, Sobočan Jožef 2, Bedrnjak Ivan 6. Hozjan Štefan 1 krono. Leta 1919. je prišlo podpore pri meni 823 K, 10 fil., pri bratanci v Dolencih 1184 K. 44 fil. za darovnike i njihove domače žive i pokojne se slüži vsaki nvesec t dna sv. meša i ravnotak se slüži edna sv. meša za darovnike na samostan žive i pokojne vsaki mesec edna sv. meša. Oboje sv. meše se '• opravijo v Celji, kje so do j. 1927. naprej doplačene. Vsem darovnikom naj plača dober Bog stistim, česa najbolje potrebüjejo. Vrati nók. Vmro je nagioma na Cveni 23. jan. g. Pušenjak Tomež, naduže!,, En.,,den, pred smrtjov je bio Še na lovini, v noči pa je že zapüsto te svet Pokojni je na Cveni vučitel bio skoro 40 let pa je včino v blaženost svoje občine vnogo dobroga posebno pa za kmetijstvo. Kak vrtnar^ keréšz i rojar (čebelar) je bio daleč znan. Bio je tüdi dober oča svoje dece í vestni svetavalec (tanačniki vsakomi ki je iskat pri njem pomoči, Žalostno ga je najbolje, da njemi je lani juii Vmrla hči učiteljica ništerni tjeden zatém pa gospa i sin trgovec. Ostalo vre-mene je ne več bio zdrav, ar je srčno bolezen dobo. Pokop njegov je bio veličasten v znamenje, da je bio pokojni celo prilubljen. Naj počiva v miri. V Ljutomeri je letos že 30 vmrlo i nájveč iz med seh v Španjolsko j bolezni. ; Lendavski župan g. Sever Božidar je vložo prošnjo na ministerstvo, da bi se nova smeli štemplati penezi, šteri še neso. 4 NOVINE 1920. febr. 8. Veržej. Veržejčanje so odločili, da do broda napravijo lepo pot. Toisto odločijo znankar tüdi na té stran Műre. Lepa je ta odločitev, a mi bi raj vidli že kamen, na cesti kak odločitev na papiri da človek se do vüh pograža v blato, kda se k brodi ali od njega pela. Posojilnica je ustanovljena v Črensovcih febr. 2. Ustanovili so jo g. Pušenjak. Delnic (akcij) je podpisalo 600 farnikov. Shodi v Beltincih — Adrijancih i v Črensovcih. Febr. 1. i 2.. so bili dnevi shodov za Dolensko. Febr. 1. predpoldnom so meli zaupniki „Kmečke zveze za Prekmurje" sejo. Na toj se je sledeče sklenilo: 1. Štera fara še nej zvalila zaupnika, naj ga zvoli i njegovo ime pošlje v Črensovce predsedništvi; 2. penezi, štere zveza pobira, ostanejo doma, da so doma jako potrebni, posebno za podporo naših siromaških dijakov; 3. Vlada se oprosi, naj da ■ pozvati vsaki • drügi mesec prekmurski sosvet vküp, naj ne izžene iz Prekmurja tiste, ki so tű rojeni, ali konči so možévje tű rojeni, naj se zadrugam da pravica, da smejo živino izvažati na Vogrsko ali N. Austrijo itd. za obleko i drüge potrebne rečé, naj vláda v Prekmurje naznani, kje i keliko delavec (résarov) de trbelo v Jugoslaviji, kaseposkrbimo za primerno delo našim delavcom. Kda pride odgovor na zahteve, ga objavimo v Novinah. Zaodvečara je bio shod v malom gradi. Dvorano so napunili dečki »Orli11 naprej — ozajžij starejši ljüdjé. G. Pire, predsednik orlovske drüžbe je pozdravo prvi Prekmurce vje kak tüjince, nego kak brate, štere veže vküp vera i jezik, Zatem je razložo orlovsko drüžbo, štera je nej drügo, kak organizacija (zdrüženje) dečkov i tüdi starejših možov na krščanskoj, verskoj podlogi. Dečki so Se ne svoji gospodje, potrebno njim je i strahüvanje, i to dobijo poleg tèlovadbe (mujštre) v drüžbe. Včijo se bogati, ka do znali zapovedavali. Včijo, izobrazbe se, majo poštene zabave. V Slovenji je že ■»000 pri ov, v č-boš lovakiji 35 jezero itd. V novoj' državi smo ali nove države ne delajo'; ministri, nego mi. Kakši smo mi, takša .je držáva. Kmečki . sinovi moro biti zvačeni, ka' do se sámi znali voditi, ne ka bi je drügi zavodi! i. Vodi te se, pokažite, da ste Orli ne z oblákov, nego z krščanskim. življenjèm.. .Govornik jé nazádnje porabo na ožb.GrsOrlovski v Maribor, jul. 29. kje prido vküp Orli, Kristjani iz celoga sveta,.— Novak, predsednik ijutonierskoga Grla v toga i meni pozdrávi nozoče pa navdüšiíje mladino, naj si zida hišo — .vero —. tű vsikdar najde počitek. G. Pušenjak Vlado govorio of- ganizaciji (zdrüženje.) Politično zdrüženje se najde „v kmečkoj zvezi." Potrebna je, ár je v Jugoslaviji 80% (procentov) polodelavcoV. Zatem raz- toži razmere, štere zdaj krkljüjejo v Jugoslaviji. Nepolitično zdrüženje je zdrüženje za včenje, zato mora v vsakoj fari biti knjižnica. On je že da nabirati, Gospodarsko zdrüženje je pa v posojilnica!! (kasah kmečkih) štere na mali intereš dajo ljüdem peneze na posojilo. ' . G Lejko Štefan, beltinski kaplan nastopi, zdaj i prosi ljüdstvo, je navdüšijo, naj si lepe reči govornikov k srci vzeme i se organizira, zdrüžte. Vsi naj prido v te dober tábor, ne samo Jugoslovani, nego ki so drügoga čütenja bili. Zatem pita, če so go-vornike Razumeli. Vsi ednoglasno odgovoro da. Vidite, pa ti gospodje so slovenski gučali ne pa vendski. Na Vogrskom nas tüdi več ne zovejo za Vende. „Pesti Htrlap" jan. 25. A. K piše, da so Slovenci (Szióvének) prikapčeni Jugoslaviji. Zdaj prideta z Veržeju dr. Hohnjec i dr. Slavič. Prvi govori od političnih strank. Ogibati se moramo nevarni!! strank, kakše so Iiberalna (demokratska) i „samostojna kmeti jska Stranke", šteriva od Boga neščeta čüti, nego vse na volo zidata i podpirala kapitalizem (izcécanje siromakov po milijonare!!), ščeta Versko včenje iz šol spraviti, nadale ognoti ste moramo socialno-demokraiične stranke, štera Boga ne požrla, šče naše imanje vzeti i dati državi, to je vodi V boljševizem, kak Se je na Madjarskom i Ruskom pokazalo, jedina krščanski stranka je »kmečke, zveza", vsi v njo končno razloži dr. Slavič postü.šalcom, kak teško se je Prekmurje k Jugoslaviji prikapalo. Omeni zgodovino Slovencov Opomina na volitve, naj krščánske stranke poslance volili) í Opomina na potrplieživost. G. Lejko se zdaj zahvali govornikom za trüde; oni ne vlečejo plače za guče, nego zljübezni do naroda so prišli. Madjarski Agitatorje 50 K pláče majo na den, naj proti Jugoslaviji gučijo i delajo tü. Posebno se zahvali g. dr. Hohnjeci i Slaviči za trüde, štere sta mela za rešenje Prekmurja v Parizi i v Belgradi — čestita g. dr. Slaviči da je imenüvan za profesora na ljubljansko vseučelišče, zakar ga zbrana vnožna navdüšeno pozdravlja. Té dén zadvečera je meo g. Pušenjak shod kmečke zveze v Adrijancih. Nabita je bila šola od moškov i z naj- vekšov pazljivostjov so sledili njegove reči. Na svečnico je pa v Čteti-: šovcih meo shod v punoj šoli. Gor vorojé odebrati posojilnic. Tidva dneva sta krščanskomi zdrüženji zmágo prinesla na Dolenskom. Kmečka zveza. Peneze mejte v kasi domačoj. Kak mate cehska v cehskoj. Kmečka zveza je ceh k metov i ma svojo kaso. Peneze-mejte doma, nikam je ne pošiljajte, že prido račum" na vrsto. Za katoličansko šolo v Soboti, naj se vojaštvo iz nje spravi i se odpre za deco sobočki farnikov, je predsednik k. z. posla! prošnjo na g. podpokovnika. Dereanija v Soboto. Razglas. Da je nej moglo do zdaj prebivalstvo v Prekmurji zavolo zvünrednih razmer primerno odavati živine, se je odločila centrala za živino in mast v Ljubljani organizirati küpilo in izvoz živine z Prekmurja. To državno društva bo nastavilo posebne küpce, ki bodo šli po Prekmurji i küpili živino posameznih vesih. Sakši te küpec bode meo posebno legitimacijo z fotografijov, s šterov se bode posvedočo. Za küpilo so izključno pooblaščene samo ete peršone. Küpec sklene s odavcom posebno pogodbo, pove slednjo ceno za živino in njemi razloži gda in kam ma odavec küpljeno živino prignati. Odavci se da pri toj priliki tüdi kapora, ostalo küpnino pa dobi pri prevzetji živine ceno izplača odavci uradnik od centrale. Cene za živino določi od časa do časa centrala in jih naznani vsakokrat civilnomi komisari v Soboti, kje se lehko vse pozvedi. Gledoč na težki gospodarski položaj prebivalstva v Prekmurji so se zdaj določile sküpne cene, štere so približno za dve kroni višiše od navadnih cen v ostaloj Sloveniji. Küpili se bodo biki, krave, jünci, živi in zaklani prašiči, nadale živi in bujti teoci. Küpüvanje perotnine belic, zmočaja itd. se bo, kak de mogoče kesnej organiziralo. V Soboti, dne 25. prosinca 1920. Civilni komisar za Prekmurje: Berbuč s. r. Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.