Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 1 Podravje Starše  Spet nov zaplet pri izgradnji nove marješke šole  Stran 5 Politika Markovci  Občinskega denarja ne bodo dovolili razmetavati  Stran 5 V središču Slovenija  Zavarovalnice so v ponudbo že vključile škodo po toči  Strani 8 in 9 Politika Podravje  Vizjak o obvoznici: »Če bodo besede meso postale …«  Stran 8 Kronika Ptuj, Kidričevo  Konec tedna dva požara zaradi elektrike  Stran 32 Ptuj, torek, 15. septembra 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 73  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Foto: Črtomir Goznik Aktualno Podravje  Ravnatelji in župani s tresočo roko odpirajo vrata telovadnic  Stran 2 Aktualno Ptuj  Dom upokojencev zavrnil pobudo občine Destrnik  Stran 3 Ptuj  Podjetje Orlicom ni poravnalo niti obratovalnih stroškov Hostel Kurent prazen, za najemnikom ostal dolg O zapletu med lastniki in najemnikom hostla Kurent, ki bi moral zaradi neporavnanih obveznosti stavbo izprazniti, pa tega ni pravočasno storil, smo poročali jeseni lani. Objekt na Osojnikovi cesti 9 je zdaj sicer prazen. Je pa najemnik, podjetje Orlicom, za seboj pustilo precejšen dolg, saj ni poravnal niti obratovalnih stroškov. Več na strani 32. Slovenske gorice  Znova zapleti z zdravniki – tokrat zaradi nadomeščanja  Stran 3 Haloze  Veliki fi nančni vložki, a ceste ostajajo nevarne  Stran 2 Strani 21 do 28 Ptuj bo spet odet v nepozabne narodno-zabavne melodije Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  15. septembra 20202 Aktualno Če ne bo denarja, bodo ceste še bolj nevarne Anton Butolen, župan občine Žetale, je jasen: „Ceste so še vedno največji problem v naši občini. V pretekli fi nančni perspektivi smo lahko za modernizacijo cest koristili evropska sredstva. V tej perspektivi praktično ni vira, iz katerega bi lahko črpali sredstva za urejanje in vzdrževanje cest, lastnih sredstev občine pa je premalo. Če se ne bo nič spremenilo, bodo ceste ne samo v naši občini, ampak verjetno nasploh v Halozah, še v slabšem stanju in še bolj nevarne.“ Telovadnice v javnih osnovnih in srednjih šolah ter vzgojno-izobra- ževalnih zavodih za otroke s po- sebnimi potrebami so javni športni objekti. Zato je ravnatelj dolžan, da po končanem vzgojno-izobraže- valnem procesu omogoči uporabo šolskih telovadnic športnim orga- nizacijam, so sporočili iz šolskega ministrstva. Seveda tovrstno sodelovanje z ostalimi uporabniki ni vprašlji- vo v običajnih razmerah. Kaj pa v obdobju epidemije? Spomnimo samo na primer s Hajdine iz prve polovice leta, ko se je v telovadnici gibala okužena oseba in so morali izprazniti celotno šolo. Zato so nekateri ravnatelji že sprejeli nekatere omejitve glede rabe športnih prostorov. Obrnili so ključe v garderobah in tuširnicah, kar pomeni, da imajo zunanji upo- rabniki na voljo le športno dvorano in stranišče. Spet drugi ravnatelji in župani odločitve še niso sprejeli. »Telovadnico bomo za zunanje uporabnike odprli oktobra, seve- da če bodo razmere obvladljive. O tem bomo odločili zadnji teden septembra. Namreč epidemiolo- ška situacija se poslabšuje in nika- kor ne bomo tvegali,« je povedala županja Darinka Fakin. V Kidričevem so vrata športne dvorane najemnikom že odprli. »Trenutno imamo zaprte le tuše, garderobe so na voljo. Z razkuže- vanjem nimamo dodatnih stro- škov, saj smo razkužila med epide- mijo prejeli od države,« je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast. Dodal pa je, da bodo o za- prtju dvorane razmišljali, če se bo pojavilo več okužb v naselju. Končne odločitve glede zago- tavljanja športne dvorane dru- štvom in klubom pa še niso sprejeli v Podlehniku. Nagibajo se, da bi vrata zunanjim uporabnikom odpr- li, enako kot v Kidričevem pa bodo zaprli tuše. »S šolsko telovadnico upravlja šola, ki bo tudi odgovorna za razkuževanje. Stroške razkužil pa bo seveda v okviru materialnih stroškov pokrila občina, najemni- ne društvom pa ne nameravamo povišati,« je povedal podlehniški župan Sebastian Toplak. Podravje  Šolsko ministrstvo zahtevalo odprtje športnih dvoran Ravnatelji in župani s tresočo roko odpirajo vrata telovadnic Šolsko ministrstvo je nedavno ravnatelje šol pozvalo, da vrata šolskih telovadnic odprejo tudi društvom, klubom, torej zunanjim uporabnikom. Ravnatelji in župani so do poziva zadržani, zaradi dodatnih potreb po razkuževanju, predvsem pa strahu pred širjenjem okužbe. Foto: Črtomir Goznik Prometna nesreča je v okolju pustila precej dramatičen pečat, predvsem pa spoznanje, da so lahko ozke, vijugave in strme ha- loške ceste tudi zelo nevarne. Ker je denarja za asfalt vedno premalo, so številni odseki gramozirani. Ko pride neurje, hudourniška voda odnaša gramoz v dolino, na cestah pa pusti globoke brazde. Lokalne skupnosti bi najraje videle, če vseh teh težav ne bi bilo. Žal gre za niko- li končano delo, saj ceste na halo- škem območju zahtevajo nenehna vlaganja. Župan občine Žetale An- ton Butolen se strinja, da so ceste na območju Haloz izjemno nevar- ne, njihovo urejanje pa po drugi strani zelo zahtevno. „Večina cest je širine tri metre z ozkimi bankina- mi. Širše ceste je zaradi specifi ke terena praktično nemogoče gradi- ti. Že pri tej širini marsikdaj posega- mo v hrib, to posledično povzroča nevarnost plazov. Vzdrževanje cest v Halozah je izjemno zahtev- no in drago. Ceste, ki so še v maka- damskem stanju, so po vsakem ne- urju uničene. Pri asfaltiranih cestah pa običajno odnese bankine, ki jih je naknadno težko utrditi, zato povečini na kritičnih odsekih ceste niti niso vozne,“ je poudaril žetal- ski župan Butolen in opozoril, da imajo na območju njihove občine kar nekaj nevarnih in kritičnih od- sekov. „Smo najvišje ležeča občina na območju Spodnjega Podravja, zato je tudi nevarnih odsekov več. Težko pa bi opredelil, kateri je ali so najnevarnejši.“ Žetalani letno za ceste četrt milijona evrov „Vzdrževanje naših cest je izjemno zahtevno in drago. Za vzdrževanje skoraj 90 kilometrov občinskih cest namenjamo okoli 220.000 evrov, kar je 20 odstotkov primerne porabe občine. V to vso- to je vključena tudi zimska služba. Ker je bila minula zima relativno mila, smo lahko letos bistveno več sredstev namenili letnemu vzdrževanju cest, kar zajema gra- moziranje, odvodnjavanje, utrje- vanje bankin, krapanje asfalta …“ je še povedal župan občine Žetale Anton Butolen, ki meni, da je za večjo varnost v cestnem prometu ob voziščih zelo dobrodošlo pos- tavljanje jeklenih ograj. Spomni se namreč primera izpred nekaj let, ko je ograja vozniku rešila življenje. Če je ne bi bilo, bi zgrmel v 200-me- trski prepad. Postavitev zaščitnih ograj je tako v žetalski občini v zadnjih letih „normativ“, ki spremlja mo- dernizacijo cest. Tudi na najnevar- nejših odsekih so jih že namestili, a po mnenju župana jih je še vedno premalo. Zato se bodo v prihodnje trudili, da jih bodo, kolikor bodo dopuščale fi nančne zmožnosti, postavili čim več. Če bi bilo prostora dovolj, bi bile tudi ceste širše in varnejše V občini Cirkulane, kjer se je ko- nec avgusta zgodila huda prome- tna nesreča, so sicer letos na raz- ličnih odsekih ob cestah namestili za dobrega pol kilometra zaščitnih ograj, za kar so namenili 23.500 evrov. Želijo, da bi lahko ukrepov, s katerimi bi zagotovili večjo var- nost, izvedli čim več. Direktorica občinske uprave Nina Horvat je povedala, da med te ukrepe sodijo utrjevanje brežin z gradnjo armi- ranobetonskih zidov ali kamnitih zložb, postavitev jeklenih zaščitnih varnostnih ograj, asfaltiranje naj- bolj strmih odsekov vozišč in širi- tev cest, kjer je to mogoče. Prav pomanjkanje prostora je izziv, ki občinam dela nemalo sivih las. Po mnenju Horvatove je med ukrepi za zagotavljanje večje stopnje var- nosti cest pomembno dobro pos- krbeti za odvodnjavanje. Tako kot v drugih občinah v gričevnatih Ha- lozah je tudi v cirkulanski moč najti številne nevarne odseke. Skorajda ni naselja, kjer na kakšnem odseku ne bi imeli ostrega in strmega ovin- ka ter izjemno strme in ozke ceste, po možnosti brez prave bankine. Skrbi za bankine po besedah direktorice Horvatove v občini Cirkulane namenjajo kar precej pozornosti. „Zaradi ozkih vozišč je potrebno bankine pri nas še pose- bej skrbno dosipavati z ustreznim materialom in pogosteje utrjeva- Haloze  Neutrjene in ozke bankine so past za marsikaterega voznika Veliki fi nančni vložki, a ceste ostajajo nevarne V občini Cirkulane se je nedavno zgodila huda prometna nesreča, ko je voznik osebnega vozila zapeljal predaleč na bankino ob cesti. Vozilo je zdrsnilo po klancu navzdol in se preobračalo. Hudo ranjenega voznika je ekipa nujne medicinske pomoči odpeljala s helikopterjem. Foto: OM Ceste na območju Haloz so izjemno nevarne, njihovo urejanje pa je zelo zahtevno. Večina cest je širine tri metre z ozkimi bankinami. Širše ceste je zaradi specifi ke terena praktično nemogoče graditi. Že pri tej širini marsikdaj posegajo v hrib, to posledično povzroča nevarnost plazov. Oktobra odpira vrata dvorana Center S prvim oktobrom se po več kot enem letu odpira športna dvorana Center. »Ravno se je zaključilo polaganje parketa, sledi še lakiranje, brušenje, risanje črt ter nov oplesk,« je napovedal direktor šolskega centra Oton Mlakar. Že sedaj dajejo del dvorane, ki je bila po lanskem neurju nemudoma urejena, v najem, s tem da so garderobe in tuši zaprti, enaki pogoji bodo predvidoma veljali za oktober. Sicer pa se odprtja športne dvorane iskreno veselijo tudi v Zavodu za šport Ptuj. »Že dobro leto se klubi in društva ukvarjajo z iskanjem nadomestnih lokacij za treninge in vadbe, sedaj pa bo ta organizacijska agonija vendarle rešena,« je napoved odprtja pospremil direktor zavoda Sandi Mertelj. Foto: ČG Neurja s silovitimi nalivi bankine ob cestah nemalokrat popolnoma uničijo. Čeprav občine vsako leto poskrbijo za nekaj kilometrov novega asfalta, so vlaganja v cestno infrastrukturo med haloškimi griči zgodba brez konca. En odsek se uredi, na drugem mestu medtem že nastane nova luknja. Ali pa dve, tri … ti.“ Horvatova tudi meni, da bi lah- ko država za urejanje cest na težko dostopnih ter zahtevnih terenih namenila kakšen evro več. „Pri določitvi primerne porabe občin na haloškem območju bi bilo treba upoštevati zahtevnost ter poseb- nosti gradnje cest na razgibanih hribovitih in strmih predelih. Tovr- stna gradnja in vzdrževanje terjata mnogo bolj poglobljeno načrtova- nje investicij, številna dodatna dela in predvsem veliko dražjo izvedbo kilometra ceste.“ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  15. septembra 2020 3Aktualno Podravje  Zavrnili pobudo občine Destrnik Dom upokojencev ne more biti v vsaki občini Več občin Spodnjega Podravja aktivnosti zadnja leta usmerja v izgradnjo novih kapacitet za starejše. Med njimi je tudi občina Destrnik, ki je na ptujski Dom upo- kojencev naslovila pobudo, da bi v njihovi bodoči novi enoti izvajali institucionalno varstvo za starejše. Za zdaj je predlog Destrnika zavrnjen. Po besedah direktorice Doma upokojencev Ptuj Jožice Šemnički je na lokalnem področju velik interes po gradnji novih enot. Z obstoječimi štirimi v Spodnjem Podravju – Ptuj, Kidričevo, Muretinci in Juršinci ter enoto v Kopru – trenutno izvajajo institucionalno varstvo za 700 stanovalcev. Od tega je na Primorskem 140, v Spodnjem Podravju pa okrog 560 stanovalcev. Upoštevajoč dejstvo, da naj bi se v kratkem začela gradnja nove enote še v Žabjaku, bi s tem trenutno zadostili aktualnim potrebam. Povečuje se namreč še enota v Juršincih, gradnjo pa načrtuje tudi občina Markovci. Med vodstvom občine Markovci in ptujskim domom je sicer podpisano pismo o nameri, a Dom upokojencev Ptuj je pripravljen izvajati le institucionalno varstvo, ne pa fi nancirati gradnje. Potrebe po novem domu na Destrniku ni Medtem ko je občina Markovci očitno ujela še zadnji vlak, pa so pravzaprav enako pobudo občine Destrnik na zadnji seji sveta v Domu upokojencev Ptuj zavrnili. „V oskrbi je le 14 stanovalcev z Destrnika, zato menimo, da so trenutne kapacitete, ki jih imamo v Juršincih, dovolj blizu, da na tem območju ni treba graditi. Kar nekaj pobud imamo, ta z Destrnika ni edina, a sami gradnje novih enot za zdaj ne načrtujemo v drugih občinah. Med drugim bi tudi v primeru izvajanja storitev imeli precej težav, recimo z zagotavljanjem kadra,“ je pomisleke ob predstavitvi pisma o nameri povedala direktoricaŠemničkijeva. Po projekcijah bi za dom s kapaciteto 150 stanovalcev morali zagotoviti vsaj 65 novih zaposlenih. Te pa na trgu dela že tako dobijo precej težko, saj kader beži čez mejo, v Avstrijo, kjer so bolje plačani. Cena oskrbe v destrniškem domu bi bila dražja kot v ptujskem Pomisleke je Šemničkijeva imela tudi o ceni takšne oskrbe, ki bi bila v vsakem primeru dražja kot v enotah, ki jih gradi dom sam. Ob tem je poudarila, da je treba upoštevati še dejstvo, da se začenja projekt sodobne oskrbe starejših na domu. Če bodo realizirani vsi plani; torej povečanje enote v Juršincih, ki je v teku, in izgradnja v Žabjaku, pa bi bili zelo blizu resolucije socialnega programa, po kateri naj bi bilo v institucionalnem varstvu okrog 5 % populacije starejše od 65 let v posameznih območnih službah ZZZS (primerljivo z upravnimi enotami). Foto: ČG Svet zavoda je sprejel odločitev, da se pripravi nabor občin, ki imajo – bo- disi same bodisi s pomočjo zasebnih investitorjev – v regiji namen graditi nove enote doma upokojencev. Zbrali bodo ponudbe vseh občin in jih preučili Dvome direktorice je s svojim razmišljanjem podkrepil novi član sveta Milan Klemenc, sicer še pred kratkim direktor občinske uprave na Destrniku. Predlagal je, da se zberejo predlogi vseh občin, ki bi morebiti izkazale interes za gradnjo, in se vodstvo doma nato opredeli do predlogov. Z njegovim predlogom so se strinjali tudi drugi člani sveta. V naslednjih mesecih bodo v domu zbrali nabor interesentov, občin, ki bi želele javno-zasebno partnerstvo. V nobenem primeru pa investicije gradnje ne bo fi nanciral ptujski dom. „Pri Markovcih nikakor ne gre za kakšno preferiranje. Bili so prvi, zato smo podpisali pismo o nameri, ne kažemo pa s tem nikakršne naklonjenosti do župana ali koga drugega,“ je bila jasna Šemničkijeva. Županu Alojzu Kaučiču so se na- mreč občani pritožili, da jih v ome- njenih ambulantah nočejo sprejeti, čeprav je takšen dogovor za čas, ko je juršinska zdravnica Amira Hachem odsotna. »Vzajemno na- domeščanje je med ambulantami v Juršincih, Dornavi in Trnovski vasi ustaljena praksa že vrsto let. Do nedavnega so bile vse tri konce- sijske, po odhodu Mira Lasbaherja pa smo v ZD Ptuj, kot veste, znova prevzeli juršinsko ambulanto in na- čina nadomeščanja nismo spremi- njali. Če naši pacienti niso zadovolj- ni, smo se dolžni odzvati, zato sem se odločila prekiniti sodelovanje z zasebnikoma v Dornavi in Trnovski vasi, nadomeščanje Hachemove pa urediti tako, da bomo za šti- ri ure v Juršince poslali drugega zdravnika.« Nadomeščanje po novem kar v Juršincih Kadar torej Amira Hachem ne bo delala v juršinski ambulanti, njenim pacientom ne bo več tre- ba po zdravstveno oskrbo v na- domestne ambulante v Dornavo, Trnovsko vas ali v ZD Ptuj, ampak bo s Ptuja v Juršince poslan nado- mestni zdravnik. Ki ga, spomnimo, Petek Uhanova maja letos še ni mogla zagotoviti zaradi kadrovske podhranjenosti v zdravstvenem domu. Kot kaže, bo zdaj rezerv- nega zdravnika lahko priskrbela, vendar le za štiri ure na dan, ne pa za v povprečju sedem, kolikor je pacientom v Juršincih na voljo Hachemova. Da jih v nadomestnih ambulan- tah odklanjajo, so županu Kaučiču povedali občani. »Takoj sem urgi- ral na ZD Ptuj in direktorico pozval k zagotovitvi nemotenega dosto- pa do zdravstvene oskrbe, ko naše zdravnice ni. Povedal sem samo to, kar sem slišal od občanov, se- veda pa ne morem z gotovostjo trditi, da so bili naši pacienti v Dor- navi in Trnovski vasi tudi dejansko zavrnjeni, saj nisem bil zraven.« Kaučič tudi opaža, da so ljud- je zaradi situacije v zvezi s covi- dom-19 manj strpni in težje spreje- majo nova pravila, po katerih brez predhodne najave ne moreš več do zdravnika, predvsem pa ne takoj. Gre za odnos javno- zasebno? O prenehanju medsebojnega nadomeščanja je Petek Uhano- va Nino Mileusnić iz dornavske ambulante in Tomaža Schauba- cha, ki dela v trnovski in andraški ambulanti, obvestila po telefonu in pisno. »Nadomeščanje je sicer pogost problem pri zasebnikih, čeprav imamo to zgledno ureje- no z ambulantama v Cirkulanah in Zavrču. Kakorkoli, obema zdravni- koma sem povedala, čemu takšna odločitev, in se jima zahvalila za dosedanje sodelovanje. Ne želim si nobenih nesoglasij in prepirov, ampak čiste račune in 'fer' odno- se, zato smo se tudi razšli korek- tno,« je zagotovila Petek Uhano- va. Nepreverjene govorice Da bi bilo v prvi vrsti »fer«, če koncesionarja ne bi bila soočena s fantomskimi pacienti iz Juršin- cev, ki jih domnevno nista hotela sprejeti in obravnavati, torej sta odklonila zdravniško pomoč, je prepričan Tomaž Schaubach. »Prav bi bilo, da se pove z imenom in pri- imkom, kdo vse se je obrnil na nas in bil zavrnjen. S svojo medicinsko sestro, ki kontaktira s pacienti in jih naroča, sva pregledala, ali je v času Slovenske gorice  Znova zapleti z zdravniki – tokrat zaradi nadomeščanja Zasebnika vztrajata: noben pacient ni bil zavrnjen V Zdravstvenem domu Ptuj so se odločili, da nemudoma prekinejo medsebojno nadomeščanje v času odsotnosti zdravnikov med njihovo ambulanto v Juršincih in zasebnima ambulantama v Dornavi in Trnovski vasi. Nepričakovani odločitvi so po besedah direktorice ZD Ptuj Metke Petek Uhan botrovali »kritike in izraženo nezadovoljstvo pacientov in prav tako občine Juršinci«. Foto: ČG odsotnosti zdravnice v Trnovsko vas prišel kakšen pacient iz Juršin- cev. Ugotovila sva, da nismo imeli niti enega samega primera, pa ne zato, ker bi jih zavrnili, ampak ker se sploh niso obrnili na nas. Če pa se najde pacient, ki smo ga v Trnovski vasi odslovili, se mu bom javno opravičil,« zagotavlja Schau- bach, razočaran nad odločitvami, sprejetimi na osnovi nepreverjenih govoric. »Edino, kar bi se lahko zgodilo in koga vznejevoljilo, je dejstvo, da nas je zaradi številnih klicev in hkratnega dela v ambulanti včasih težko dobiti na telefon. Ampak to se dogaja tudi našim pacientom in tako je pač danes v večini ambu- lant. Zaradi covida-19 se je marsikaj spremenilo, posebej na vasi so bili ljudje vajeni k zdravniku priti tudi uro prej, kot so bili naročeni, saj je bilo posedanje v čakalnici zmeraj tudi del družabnega življenja. Zdaj je to drugače in tudi zato se med pacienti širi slaba volja.« Preusmerjanje pozornosti Neprijetno presenečena je tudi dornavska koncesionarka Nina Mi- leusnić. »Vse to dojemam kot neko manipulacijo iz ZD Ptuj, ki pa je ne razumem povsem. Leta in leta se vse tri ambulante nadomeščamo in sprejemamo paciente. Tudi od- kar je Hachemova, s katero imam dobre odnose, prevzela juršinsko ambulanto, je to potekalo nemo- teno in brez težav. Še posebej letos poleti, ko sem bila bolj malo na dopustu, sem obravnavala zelo veliko pacientov iz Juršincev. Če sem dnevno sprejela tudi po 90 pa- cientov, jih je bila polovica od tam. Brez izjeme sem bila vsem na vo- ljo, zato odločno zavračam takšne obtožbe, ki niso podprte z dokazi. Kadarkoli lahko tudi pokažem, od kod so pacienti, ki pridejo k meni v ambulanto.« Mileusnićeva pravi, da zaradi prekinjenega medsebojnega na- domeščanja ne bo oškodovana, saj ima več kot dovolj svojega dela in pacientov. »Že tako imam slabe izkušnje z ZD Ptuj, pa vendar sem šokirana nad tako žaljivimi natolce- vanji. Res lepa zahvala za kolegial- nost. Prav nesramno je, da se sku- ša vreči slabo luč na moje delo in preusmeriti pozornost z dejanske- ga problema, ki je, kot sama slišim od pacientov iz Juršincev, v tem, da je njihova zdravnica pogosto odsotna, poleg dopusta in bolniš- ke odsotnosti tudi zaradi dodatne- ga izobraževanja in dela v ptujski ambulanti za odvisnike.« Foto: Arhiv ŠT Tomaž Schaubach: »Prav bi bilo, da se pove z imenom in priimkom, kdo se je obrnil na nas in bil zavrnjen, ne pa da se govori o fantomskih pacientih.« Tudi zdravnica Nina Mileusnić je razočarana in šokirana nad žaljivimi natolcevanji. Foto: SD Metka Petek Uhan: »Če naši pacienti niso zadovoljni, smo se dolžni odzvati.« Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  15. septembra 20204 Podravje Juršinci  Izgradnja kolesarskih poti Zapleta se pri mostu čez Pesnico Zaradi statičnih težav pesniškega mostu v Juršincih bo treba najti varno in cenovno sprejemljivo alternativo za kolesarje. Kadar so trase kolesarskih poti speljane čez reke, kanale in potoke, so še posebej zahtevne, saj močno podražijo projekt. Trasa kolesarke skozi občino Trnovska vas bo potekala preko kar petih mostov. Ker na njih ni prostora še za kolesarske poti, jih bodo morali urediti na ločenih »kolesarskih« mostovih, ki bodo zgrajeni ob obstoječih. »Kolesarski« prehod čez Pesnico bo zahteven tudi v Juršincih. Župan Alojz Kaučič je povedal: »Na Direkciji za ceste opozarjajo, da most sta- tično ne bo prenesel dodatnih obremenitev, zato predlagajo postavi- tev brvi ob njem. Vendar brv ni dobra rešitev za nas, saj prvič ne vemo, ali je takšna gradnja upravičeni strošek, ki ga krije EU, pa tudi če je, mora občina ta denar založiti, v kar gotovo ne bomo šli.« Kot eno od možnosti je Kaučič omenil omejitev prometa čez obsto- ječi most. »Kolesar bi pripeljal do mostu, sestopil s kolesa in ga prečkal peš. Tako so to uredili ponekod v Avstriji. Še vedno seveda obstaja tudi varianta rekonstrukcije in širitve mostu, vendar tega Direkcija za ces- te po mojih podatkih nima v načrtu. Nekako pa to moramo rešiti in z Direkcijo najti ugodno rešitev. Če namreč ne najdemo preboja čez Pe- snico, izgubimo povezavo s Ptujem, do tega pa ne sme priti, saj v tem primeru izgubimo tudi za nas pomembno kolesarko.« Haloške občine si že več kot de- setletje prizadevajo za izgradnjo optičnega omrežja. Mnoga gospo- dinjstva imajo namreč nezaneslji- ve internetne povezave, nekatera možnosti za internetni priključek nimajo. In v obdobju, ko se števil- ne storitve selijo na splet, ter nad nami ves čas preti grožnja izobra- ževanja na daljavo, je zanesljiva internetna povezava postala nuja. Doslej ni bil položen niti meter optičnega kabla Tako so župani občin pozdravili interes podjetja Rune po izgradnji optike. A kljub velikim besedam še ni bil položen niti meter optič- nega kabla. »Na območju Haloz trenutno poteka projektiranje, ki ga bomo zaključili, ko pridobimo odločitev Agencije RS za kmetij- ske trge in razvoj podeželja glede razpisa za pokrivanje belih lis,« so odgovorili iz podjetja Rune. Z javnim razpisom, ki se je zak- ljučil julija, je bilo za izgradnjo optike v koroški, pomurski in pod- ravski statistični regiji razpisanih okrog devet milijonov evrov, pri- javili sta se dve podjetji. Do koliko sredstev sta podjetji upravičeni, na kmetijskem ministrstvu še niso želeli razkriti, saj da bodo ti podat- ki znani šele konec oktobra. Sicer pa se bo preko razpisa so- fi nancirala gradnja priključkov do gospodinjstev, ki so označene kot t. i. bele lise, torej kjer ni zagotov- ljenega dostopa do širokopasov- nega omrežja naslednje generaci- je in kjer na podlagi poizvedovanja po tržnem interesu operaterji niso izrazili tržnega interesa za gradnjo takega omrežja v naslednjih treh letih. V Žetalah je belih lis skoraj 200, malenkost več jih je v Majšperku, 70 v Makolah in največ, 275, v Pod- lehniku. Stopnja javne podpore podjetju, ki bo gradilo omrežje, znaša manj kot 50 % upravičenih stroškov naložbe. I z uredbe in razpisa še izhaja, da mora izbra- no podjetje pokriti najmanj 80 odstotkov belih lis ter da mora naložbo zaključiti najpozneje v treh letih od odločitve o dodelitvi sredstev. Župani do optike v treh letih Do hišnih priključkov, kjer je podjetje Rune izkazalo tržni inte- res, pa bo podjetje s sedežem v Sežani, širokopasovno omrežje gradilo z lastnimi sredstvi. To je na območjih, kjer je najmanj osem go- spodinjstev na km² (odvisno tudi od topoloških in geografskih nase- lij in okolja. Po podatkih Rune bo žetalski župan iz občinske pisarne dostopal do širokopasovnega in- terneta v obdobju treh let, enako velja za makolskega in podlehni- škega, točnejši termin pa za zdaj ni znan. Haloze  Nova napoved začetka gradnje optičnega omrežja »Drugega kot upanje nam tako ne ostane« Pred slabim letom smo pisali, da je gradnja optičnega omrežja v Halozah že na vidiku. Zadnja napoved podjetja Rune je, da se bo gradnja optike, kjer obstaja tržni interes, začela v prihodnjem letu in zaklju- čila pred koncem leta 2022. Žetalski župan Anton Butolen upa, da se bo tokratna napoved uresničila. »Drugega kot upanje nam tako ne ostane,« je dodal. Foto: Črtomir Goznik Foto: SD Juršinski župan Alojz Kaučič je svetnike seznanil s težavami pri projek- tiranju kolesarke čez reko Pesnico. Izstopajo luknje in razpoke, ki so posebej problematične ob sti- čišču ceste in mostu, prav tako pa je v poraznem stanju pločnik, pri katerem se na nekaterih delih asfalt dobesedno umika pred tra- vo in mahom. Tudi na občini so že ocenili: „Most je treba čim prej popraviti, saj je že v zelo slabem stanju. Ob vencih ob pločnikih je ponekod že vidna armatura.“ Na občini glede obnove mostu ne morejo kaj dosti narediti, saj gre za most na državni cesti. Za sanacijo je pristojna Direkcija RS za infrastrukturo, ki pa je projekt sanacije mostu po besedah podžu- pana Aleksandra Fureka načrtova- la komaj v letu 2025. Vse, kar jim je na občini preostalo, da so Direk- cijo pozivali, naj vendarle projekt obravnava bolj prioritetno. „Sku- paj s Krajevno skupnostjo Zlato- ličje smo se že večkrat obrnili na direkcijo s pozivi za obnovo. Direk- ciji in projektantom smo na občini dali vsa potrebna soglasja, prav tako je že pridobljeno gradbeno dovoljenje,“ so pojasnili na občini Starše. Ponudbe izvajalcev: do dva milijona evrov „Skladno z ocenjenim stanjem je bil objekt uvrščen na prioritetni seznam obnov oziroma rekon- strukcij,“ so povedali na Direkciji. Javni razpis za izbor izvajalca so že izvedli. Zbrali so sedem po- nudb, ki so se gibale od 840.000 do dveh milijonov evrov. „Po pre- gledu ponudb, ki je trenutno v teku, bo izdana odločitev o izboru izvajalca. Ko bo odločitev pravno- močna, bo z izvajalcem sklenjena pogodba, rok za izvedbo sanacij- skih del pa bo eno leto od uvedbe izvajalca v delo,“ so zagotovili na Direkciji. Glede na predviden ob- seg del bodo v most morali moč- no poseči. Sanirali bodo tako ime- novane prekladne konstrukcije, vozišče, pločnik ter ograje in dila- tacije: »Z izvedenimi sanacijskimi posegi bosta podaljšani trajnost in uporabnost objekta, obenem pa se bo povečala tudi prometna varnost vseh udeležencev v pro- metu.« Glede na navedbe Direkcije naj bi se torej obnove mostu lotili prej kot leta 2025. Kdaj natančno pa bo obnova dejansko stekla, je tež- ko napovedati. Če ne bo pritožb na izbiro izvajalca, morda že letos, sicer pa je upati, da vsaj naslednje leto. Do takrat pa bo treba biti pri prečkanju mostu posebej previ- den. Predvsem pešcem in kolesar- jem pot čez most predstavlja svojevrsten izziv, zlasti v slabih vremenskih razmerah. Starše  Zaradi lukenj na vozišču in pločniku varnost že pod vprašajem Most nujno potreben prenove, Direkcija še izbira izvajalca Kar pol stoletja star, danes problematičen most v Zlatoličju ob rondoju, ki povezuje Hajdino in Starše, je v preteklosti predstavljal ključno povezavo tudi za tranzit na relaciji Ptuj–Maribor. Danes pa mnoge poškodbe na vozišču in na pločniku pričajo o resni dotrajanosti in zahtevajo nujno sanacijo. Foto: KG S fotografi je je jasno razvidno, da je na nekaterih delih pločnika vrhnja plast asfalta ne le uničena, temveč je sploh ni več. Tudi rob mostu se je že vidno skrušil. Foto: KG „Most je bil zgrajen v letu 1970, v letu 1992 pa so bila izvedena vzdrževalna dela,“ so navedli na Direkciji RS za infrastrukturo. Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 5 Na junijski seji je bil občinski svet soočen z dejstvom, da je bilo v načrtih za izgradnjo marješke šti- rirazrednice predvidenih premalo zelenih površin. Prisotni svetniki so soglasno odločili in naložili občinski upravi, da jim priskrbi tri verzije za celostno ureditev obmo- čja z možnostjo porušitve starih objektov. V eni možnosti naj bi porušili oba stara objekta, torej staro šolo in DCA, drugi dve vari- anti pa naj bi predvidevali uredi- tev na način, da pade en ali drugi objekt. Med poletnimi meseci so na občini z javnim razpisom izbrali projektanta za to nalogo, ki je svo- je delo že opravil. Vse tri različice je predstavil gradbenemu odbo- ru. »Vse variante smo preučili. Na koncu smo se strinjali, da je naju- streznejša različica, da se podre stara šola,« je povedal predsednik gradbenega odbora Danilo Kla- sinc. A se je že na samem sestanku gradbenega odbora izkazalo, da nekateri postopki tečejo mimo vednosti gradbenega odbora in volje svetnikov, ki je bila izražena na junijski seji občinskega sveta. Malek z novo, že četrto inačico v žepu Kot so povedali člani gradbene- ga odbora, je podžupan v funkciji župana Marjan Malek na sestanku gradbenega odbora dal vedeti, da obstaja še četrta varianta. »O tem, da bi poleg teh treh variant obsta- jala še četrta možnost, pred tem niso govorili, zato nas je ta novica presenetila,« je dejal Klasinc. Nova verzija, o kateri naj bi govoril Ma- lek, naj ne bi predvidevala rušitve objektov pred šolo, pač pa bi za zagotovitev zelenih površin naku- pili dodatna zemljišča. Nakup kmetijskih zemljišč bo zavlekel gradnjo daleč v prihodnost »Na gradbenem odboru meni- mo, da ta varianta ni ugodna. Gre za kmetijska zemljišča, ureditev prostorskih načrtov pa se vleče, tako bi ta scenarij že v štartu po- menil, da bi se postopki krepko zavlekli,« je pojasnil Klasinc, ki pa ni ostal povsem ravnodušen: »Moti me, da je nova varianta na mizi komaj po tem, ko je projek- tant že opravil svojo nalogo in bil za to plačan. Prav tako pa smo si člani gradbenega odbora vzeli čas, da smo preučili vse variante. Tak pristop se mi ne zdi resen!« Podžupan naj bi zgolj zbiral informacije Na občini so na naša podrobna vprašanja glede opisanega doga- janja odgovorili le, da »občinska uprava in podžupan iščejo rešitve, ki jih bodo predložili v razpravo občinskemu svetu in o katerih se opredeljuje občinski svet. O tej točki bo občinski svet razpravljal na redni seji 17. septembra, ko bo sprejet zaključni sklep.« Iz odgovo- ra je moč sklepati, da bodo svetniki na seji ta teden verjetno seznanje- ni še z omenjeno četrto varianto, pri čemer pa zaenkrat ni znana niti cena zemljišč, niti morebitne prednosti tega nakupa. Celotno zadevo je nekoliko razsvetlil po- džupan Aleksander Furek, ki sicer pri tem ni neposredno sodeloval. »Meni je znano, da Malek zgolj zbira informacije, med drugim tudi o zemljiščih. Gre za to, da želi pre- veriti vse možnosti,« je navedel Furek. Zagotovil pa je, da zemljišča ne bodo kupljena, ne da bi o tem odločal občinski svet. Vse skupaj je močno zamajalo zaupanje obča- nov na marješki strani kanala. Ved- no glasnejši so dvomi v plemenite namene odgovornih ljudi, saj se zdi, da se vedno znova najdejo iz- govori, ki izgradnjo šole prestavijo. torek  15. septembra 2020 5Politika Rebalans proračuna, ki sta ga pripravila župan in občinska upra- va, predvideva nižje prihodke, predvsem na račun oprostitve na- domestila za uporabo stavbnega zemljišča in grobarine, na drugi strani planira več odhodkov, in sicer v višini 6,7 milijona evrov. Kot je pojasnil župan, gre za po- večanje sredstev pri obnovi strehe na osnovni šoli oziroma veznega hodnika, v rebalans je vključenih nekaj novih projektov, ki so jih predlagali vaški odbori, pa tudi 40.000 evrov več za spominsko obeležje na pokopališču, ki naj bi stalo 65.000 evrov. Na novo je v rebalans vključena ureditev javne poti z razsvetljavo v naselju Mar- kovci pod jezom, pa postavitev počivališča za kolesarje ter posta- vitev kandelabrov v Novi vasi, pa povečanje sredstev za ureditev javne poti Borovci. A kot je izpostavil odbor za javne fi nance, ki ga vodi Daniel Korošec, gre za neracionalno rabo občinskih sredstev. »Pri eni investiciji smo po predračunih videli, da ne potre- bujemo toliko sredstev, kot jih je rezerviranih v rebalansu, pri drugi so cene tudi do 80 % višje od tržnih cen,« je dejal. Nadaljeval je: »Vem, pridobili ste ponudbe in videl sem jih, vendar to pridobivanje ponudb od enakih izvajalcev je poglavje zase. Za določene postavke sem si sam pridobil ponudbe in so precej nižje od tistih, ki ste jih zbrali vi. Ob tem me zanima, na kakšni osnovi bi občina investirala 70.000 evrov v zemljišče, ki ni v njeni lasti.« Sled- nje se nanaša na ureditev javne poti v Borovcih, zemljišče pa je v lasti zakoncev . Župan je očitke za- vrnil in dejal, da na občini delujejo racionalno in da se vedno odločijo za najcenejšo ponudbo. Svetnike pa je pozval, naj ne zavračajo celot- nega rebalansa proračuna, če sta sporni le dve postavki, ki ju lahko spremenijo. Da je obnašanje opozi- cije nezrelo, pa so navrgli nekateri izmed svetnikov na strani župana. »Lep večer in lepo se imejte« Odločitev je bila glede na razpra- vo pričakovana, pet za in šest pro- ti. Župan pa je v zaključnem govo- ru, tik pred tem, ko so se ugasnile kamere, dejal, da zaradi zavrnitve rebalansa občina občanov ne more oprostiti plačila polovice zneska nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in grobarine ter da se bo investicija na šoli ustavila, saj da nimajo fi nančnega zaledja. »Lep večer vam želim in lepo se imejte,« je zaključil govor in sejo župan, se- veda brez možnosti replike. A kot je bilo slišati po koncu seje, nesprejetje rebalansa ne vpliva na oprostitev plačil NUSZ in grobari- ne, saj da je bil ta sklep potrjen že na junijski seji. Temu je pritrdil tudi eden izmed direktorjev občinske uprave v Podravju. Markovci  Županova opozicija zrušila rebalans Občinskega denarja ne bodo dovolili razmetavati Občinska opozicija v Markovcih je zavrnila rebalans proračuna župana Milana Gabrovca. »Gre za neracionalno rabo javnih sredstev,« so svojo odločitev pospremili svetniki. Župana je rezultat pet za in šest proti presenetil, takoj po glasovanju pa je dejal: »Brezveze, da komentiram.« Starše  Pri izgradnji nove marješke štirirazrednice se spet zapleta V igri še četrta varianta: nakup kmetijskih zemljišč V Staršah je ponovno zavrelo okoli izgradnje marješke podružnične osnovne šole, kjer so spomladi izve- deli, da ima bodoča nova štirirazredna POŠ Marjeta premalo zelenih površin. Takrat so svetniki zahtevali pripravo treh projektnih idejnih rešitev, a zdaj, ko so pripravljene, se je podžupanu (v funkciji župana) Marjanu Maleku porodila še četrta ideja ... Foto: KG Podžupan Marjan Malek je dal članom gradbenega odbora po tem, ko je projektant že izdelal tri variantne rešitve gradnje nove štirirazredne OŠ v Marjeti, vedeti, da je zdaj v igri še ena možnost: nakup kmetijskih zemljišč ... Foto: Mojca Vtič Na septembrski seji so pri sprejemanju rebalansa opozicijski svetniki po- novno pokazali svojo (pre)moč in zavrnili županov predlog Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Majšperk  Čakajo na direkcijo Pločniki v Stopercah leta 2022 Eno izmed najpogostejših vprašanj na sejah občinskega sve- ta v Majšperku je: »Kako daleč je projekt gradnje pločnika v Stopercah?« Z direkcije za infrastrukturo so sedaj odgovori- li, da naj bi se gradnja začela čez dobro leto in pol. Na zadnji seji občinskega sveta v Majšperku je županja Darinka Fakin dejala, da so v državnem proračunu zagotovljena sredstva za Stoper- ce, vendar da še država ni začela odkupovati zemljišč. »Na občini se trudimo, navsezadnje smo tudi pripravili projekte, apeliram pa tudi na vas svetnike, da preko stranke poskušate vplivati na izvajanje projek- ta,« je dejala županja. Trenutno je bila v okviru projekta izvedena le parcelacija zemljišč, v zaključni fazi pa je novelacija katastrskega ela- borata, ki je podlaga za odkupe zemljišč, so pojasnili na direkciji. Inve- sticija naj bi bila po prvotni oceni težka 1,6 milijona evrov. Od tega bo država prispevala 1,4 milijona evrov, nekaj manj kot 210.000 evrov pa naj bi znašal delež občine. Izvajalca del bo direkcija predvidoma izbirala v drugi polovici prihod- njega leta, sama gradnja pa bi se lahko začela v prvi polovici leta 2022, ocenjujejo. Občina Majšperk pa se nadeja pomoči države tudi pri izgradnji ploč- nikov na regionalni cesti Majšperk–Apače. Naročili so že projektno dokumentacijo za ureditev površin za kolesarje in pešce, podpisan je tudi sporazum o sofi nanciranju med direkcijo in Občino Majšperk. Foto: Peter Kitak Zavrč  Občina objavila razpis 4.500 evrov za kmete Občina Zavrč bo tudi letos namenila del proračunskega de- narja za domače kmete. Na javni razpis se lahko prijavijo lokalni kmetje, ki so v obdobju od za- četka leta izvedli kako investicijo, prav tako na območju občine. »Denar je namenjen tistim, ki so recimo gradili hlev, kupovali hlevsko opremo, postavili ogrado za živino, obnovil vinograd, kupil kmetijski stroj, zava- rovali živali ali pridelek,« so pojasnili na občini. Na razpisu lahko kandidirajo mikro, mali ali srednje veliki kmetijci, ki morajo vloge oddati do 12. oktobra. Na voljo je 4.500 evrov, kar je sicer 400 evrov manj sredstev, kot je bilo na voljo lani. Da denarja ni veliko, se na občini zavedajo, vendar so prepričani, da bo vsak evro prišel prav. Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  15. septembra 20206 Podeželje Ormož  Projekt Business Net Jeruzalem »Le dobre zgodbe se bodo prodajale!« Na ormoškem koncu poteka še en projekt v podporo lokal- nemu gospodarstvu, namenjen promociji in trženju lokalnih ponudnikov pri prodaji storitev in izdelkov. Izvajalci pro- jekta želijo lokalnim ponudnikom omogočiti povezovanje in skupno spletno oglaševanje. Projekt, vreden več kot 51.000 evrov, bo v celoti plačan iz evropskega regionalnega sklada, temelji pa na spletnem oglaševanju, za kar bodo poskrbeli trije partnerji: podjetje Opsen, Jeruzalem Sat in območna obrtna zbornica Ormož. Tako naj bi imeli vsi tisti, ki na območju UE Ormož ponujajo storitve ali izdelke, možnost oglaševanja na skupni spletni strani, kar naj bi zagotavljalo tudi promocijo celotnega kraja. »Na eni strani bomo razvijali poslovno mrežo, v kateri bomo združili ponudnike poslovnih in osebnih storitev, kot so denimo računovodje, frizerji, avtomehaniki, na drugi strani pa bomo oblikovali mrežo za promocijo turizma in lokalnih izdelkov. Tukaj pa predvsem pridejo v poštev ponudniki lokalnih izdelkov, turistične kmetije, gostinci,« je pojasnila Tanja Verhovnik iz agencije Venos. »Dober izdelek – dobra storitev že zdavnaj ni več dovolj. Zgodba je tista, ki prodaja in cilj projekta je ustvariti 13 prepričljivih zgodb,« je navedla Verhovnikova in pojasnila: »Tako bi gosta poskušali v kraju zadržati čim dalj časa in mu zagotoviti nepozabno izkušnjo. Gre za to, da je skupno trženje, skupen nastop, skupen dvig prepoznavnosti. Kjerkoli »polovimo« obiskovalca, je cilj, da ga pošljemo tudi k drugemu in ga on pošlje spet nazaj. Ker bomo tako prodali več.« Sonja Krabonja iz Jeruzalem SAT je dodala: »Ko imamo v oljarni goste, jih lahko napotimo k drugemu ponudniku turističnih storitev, bodisi na kako turistično kmetijo ali da jim predlagamo ponudnika gostinskih storitev. Seveda se to lahko obnese, če sodelujemo vsi.« Župan Vrbnjak s pomisleki Tiskovne konference se je kot gost udeležil tudi župan Danijel Vrbnjak. Pri predstavitvi projekta je pogrešal vključenost javnih zavodov. »Kje vi vidite povezanost z javnimi zavodi, ki na tem segmentu že delajo, ki imajo strategijo že zapisano? Konec koncev pa občine tudi delujemo na področju gospodarstva. Danes pa se je govorilo samo o povezovanju med podjetji. Ali sploh vidite povezavo z vsemi javnimi zavodi, ki delujejo znotraj vseh teh občin in občinskih uprav občin!« ni skrival svoje kritike. Korpar se je nemudoma odzval in se strinjal, da podvajanje projektov ni smiselno in da bodo projekt povezali z obstoječimi procesi. Verhovnikova je odgovorila: »Projekt temelji na strategiji, ki ga je pripravila JARA v okviru lokalne akcijske skupine. Preštudirali smo tudi vaše razvojne turistične strategije. Vse te strategije so super stvar, a moramo jih še uresničiti v praksi in to je tisto, kar je namen projekta,« je pojasnila ter nedvoumno poudarila: »Vi ste zapisali smer, mi jo moramo uresničiti!« Projekt naj bi zaključili do konca septembra v letu 2021. Kot je dejala Krabonjeva, sodelujoči pričakujejo, da bo sodelovanje v projektu prineslo velike učinke, čeprav je temu glede na dosedanjo prakso težko verjeti ... Foto:KG Tatjana Verhovnik, Davorin Korpar, Sonja Krabonja, Mojca Šalamun Lani je bilo tako v njih približno 1.000 ton aktivnih snovi, kar je 5 % manj od desetletnega povprečja, ki se je ustavilo pri 1.058 tonah. Z izjemo leta 2013 gre za najmanjšo količino aktivnih snovi v prodanih FFS sploh, kar pomeni, da se pro- daja pesticidov, kot prikazuje tudi grafi čna tabela Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, počasi vendarle zmanjšu- je. Kot ugotavljajo na Slovenskem statističnem uradu (SURS), se je zmanjšala količina aktivnih snovi v treh glavnih skupinah FFS: pri fun- gicidih in baktericidih za približno 12 %, pri herbicidih za okoli 23 % in pri insekticidih za približno 33 %. Prodaja aktivnih snovi se je v tem času povečala le pri moluskicidih in regulatorjih rasti rastlin, in sicer za 43 oziroma 58 %. Največ aktivnih snovi, 752 ton, se je lani v Sloveniji prodalo v fungicidih, s 118 tonami so sledili herbicidi, s 30 tonami pa insekti- cidi. Slovenija  Prodana fi tofarmacevtska sredstva z manj aktivnimi snovmi Prodaja pesticidov se vendarle zmanjšuje Po statističnih podatkih je bilo v Sloveniji leta 2019 v primerjavi z letom 2018 prodanih za 15 % manj aktivnih snovi v fi tofarmacevtskih sredstvih (FFS). Foto: SD Foto:KG »Ali sploh vidite povezavo z vsemi javnimi zavodi, ki delujejo znotraj vseh teh občin in občinskih uprav občin!« je bil neposreden župan Da- nijel Vrbnjak. Potrebno znanje si je pridobila na tečajih preko kmetijske zadru- ge. Njeni namazi, suhi sireki, ki jih od vsega začetka pripravlja na tradicionalen način, brez siril, so se ljudem, ki cenijo kakovostna živila, že na začetku priljubili. Na teden v domači sirarni predela 150 litrov mleka. Z njenimi izdelki se večinoma oskrbujejo turistične kmetije, na tržnice pa ne hodi, saj bi ji takšna prodaja vzela preveč časa. Dela na kmetiji, kjer živi s tre- mi majhnimi otroki in skrbi še za babico, je vedno veliko. Z veliko volje in svojim denarjem do sirarne „Od jutra do večera, pa še zve- čer. Otroci so v šoli in v vrtcu, tako da si delo lahko razporedim. Malo težje je v počitnicah, a vse gre, če ima človek svoje delo rad oz. mu je v veselje,“ pove Maša, ki je, ko je bila še čisto majhna, govorila, da na kmetiji že ne bo delala. Danes se tem besedam samo še nasmeji, ker Ptuj, Vitan  Dobrote slovenskih kmetij Uspešna zgodba tradicije – zlati siri kmetije Keček Veselje do dela in življenja na kmetiji je Mašo Keček z Vitana (Kog) kot edinko zadržalo na domači po- ljedelsko-živinorejski kmetiji, ki poseduje 18 ha obdelovalne. Diplomirana inženirka agrarne ekonomike se je v okviru dopolnilne dejavnosti najprej začela ukvarjati s pripravo skute. Foto: Črtomir Goznik Maša Keček (Kmetija Keček) je na letošnjih Dobrotah slovenskih kmetij prejela dve zlati priznanji: za sir Prlek v bučni postelji in suhe sireke. „Zlati“ sir Prlek v bučni postelji Foto: Črtomir Goznik je tako uredila z lastnimi sredstvi. Tudi bodoči razvoj bo gradila le na lastnih sredstvih. To so tudi tisti najbolj zdravi temelji, četudi je ra- zvoj zato počasnejši. Za sir Prlek v bučni postelji in suhe sireke zlato priznanje „Na kmetiji se da preživeti, ven- dar ne ob osnovni, temveč le ob dopolnilni dejavnosti, in če rad delaš. Sama rada delam, zato ne vidim nekih posebnih problemov. Z razstavo Dobrote slovenskih kmetij sem povezana že od sre- dnje šole. Prvi izdelek, ki sem ga dala v ocenjevanje, so bili keksi. Prvo zlato priznanje za rogljičke in janeževe upognjence sem prejela že pred 15 leti. Pozneje sem zlata in srebrna priznanja prejela za na- maze. Na letošnjih Dobrotah sem prejela dve zlati priznanji, za sir Pr- lek v bučni postelji in suhe sireke. Za sir Prlek je letošnje zlato prizna- nje že drugo po vrsti, s suhimi sire- ki pa sem letos sodelovala prvič in že osvojila zlato priznanje. Ponos- na pa sem še toliko bolj, ker sem za suhe sireke prejele vse možne točke po kriterijih ocenjevanja. Zelo se trudim, da so moji izdelki kakovostni. Za vsakega novega predhodno opravim neke vrste testiranje. Preizkuševalci so moji domači, prijatelji. Njihovo mnenje šteje, tako pozitivno kot negativ- no. Vsaka nagrada oz. priznanje pa je za proizvajalca najlepše potrdi- lo, da dela v pravi smeri. Še naprej se bom trudila za nove izdelke, predvsem pa za njihovo kakovost. Vesela sem, da moje izdelke cenijo tudi na tujem, zlasti še mlade sire za žar,“ upravično ponsno Maša pripoveduje svojo zgodbo uspe- ha. Nekoč želi postaviti tudi kmečki muzej Nekoč je igrala tudi pri tambura- ših, danes za glasbo ob vsem delu na kmetiji in za družino nima več časa. Veliko pa razmišlja o tem, da bi uredila kmečki muzej v malem, z orodjem in vsem, kar je nekoč predstavljalo delo in življenje na kmetiji. Obiskovalce bližnjih tu- rističnih kmetij bi rada popeljala v preteklost, da bi se seznanili s tradicijo okolja. Njihova kmetija pa je že sedaj privlačna zaradi zašči- tene ptice smrdokavre (hupkača po domače), ki gnezdi v stari jabla- ni. Maša Keček pa si najbolj želi, da bi tudi sama imela naslednika na kmetiji. Najstarejši Nik, star je osem let, že rad peče. Sicer pa so Sara, Neli in Nik njena največja opora in podpora v vsem, kar dela. življenje obrača in na koncu obrne, da vse pride na svoje mesto. Dejavnost na svoji kmetiji raz- vija preudarno in v okviru svojih možnostih. Ker je bila nosilka že prej, so ji bila vrata na razpisu za mlade prevzemnike kmetij zaprta. Tudi na drugih razpisih ji ni nikoli uspelo, preveč je vsega, različnih papirjev in dokazovanja. Sirarno si Prodaja fi tofarmacevtskih sredstev (kg aktivnih snovi) po glavnih skupinah, Slovenija, letno 2018 2019 I 2019 I 2018 kg aktivnih snovi indeks Skupaj 1.171.820 999.920 85,3 Fungicidi in baktericidi 849.096 751.771 88,5 Herbicidi, snovi za uničevanje steblovine in mahu 256.840 197.570 76,9 Insekticidi in akaricidi 55.019 36.856 67,0 Moluskicidi 1.595 2.278 142,8 Regulatorji rasti rastlin 4.826 7.645 158,4 Druga fi tofarmacevtska sredstva 4.446 3.800 85,5 Vir: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  15. septembra 2020 7Gospodarstvo Novelirani odlok prinaša za in- vestitorje dokaj ugoden izračun dajatve komunalnega prispevka. Primerjava s sosednjimi občinami Ptuj, Slovenska Bistrica in Hajdina pokaže za občino Kidričevo naju- godnejši izračun. Za gradnjo indi- vidualne stanovanjske hiše s tlo- risno površino blizu 100 m² v treh etažah (klet, pritličje, mansarda) na parceli velikosti dobrih 700 m² bodo investitorji na območju obči- ne Kidričevo po novem odloku pla- čali okoli 3.300 evrov. V izračunu, ki ga je v gradivo za občinski svet priložilo vodstvo občine, je nave- deno, da je dajatev komunalnega prispevka v sosednjih občinah viš- ja. Na Ptuju in v Slovenski Bistrici bi investitorji za enako gradnjo pla- čali dobrih deset tisočakov, na Haj- dini pa blizu 5.000 evrov. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je ob obravnavi odloka, ki ureja komunalni prispevek dejal, da bo v primerjavi z drugimi občinami v soseščini za okoli 2.000 evrov nižji. V katerih primerih oprostitev plačila Investitorji bodo oproščeni pla- čila komunalnega prispevka v pri- meru gradnje prizidka, če se ne bo urejal novi dovoz do objekta ali da se na objektu ne bo povečala ko- munalna obremenitev. To pome- ni, da če bodo v prizidku garaža, sobe, kabinet, dnevni prostor …, komunalnega prispevka občini ne bo treba plačati. Če bi bili v prizid- ku kuhinja ali kopalnica, bodo pri- spevek za novozgrajeni del objek- ta dolžni plačati. „Načeloma bo v občini Kidričevo prizidek možno graditi brez plačila komunalnega prispevka,“ je povedal direktor občinske uprave Damjan Napast. Enako bo v primeru nadomestne gradnje, ko bodo stari objekt po- rušili in na njegovem mestu zgradi- li novega. „Če bo velikost objekta identična, potem bo investitor op- roščen dajatve. Če bo načrtovana nova gradnja večja, kot je bil stari objekt, se bo poračunala razlika v kvadraturi. Če je bil stari objekt velikost 100 m², novi bo 120 m², bo investitor dolžan plačati komunal- ni prispevek za 20 m². V primeru nadomestne gradnje in oprostitve plačila komunalnega prispevka bo investitor dolžan pridobiti gradbe- no dovoljenje za rušenje starega objekta in gradnjo novega. Brez tega oprostitev ne bo možna,“ je dodal Napast. Komunalni prispevek se prav tako ne ne bo obračunaval za objekte, kjer bo investitor občina in so v javnem interesu. Med dru- gim so to neprofi tna stanovanja, knjižnice, vrtci, šole, objekti za opravljanje obredov in stavbe, na- menjene zdravstveni dejavnosti. Za novogradnje v kmetijstvu bodo prispevek obračunavali Svetnik Anton Medved je na seji občinskega sveta predlagal, da bi plačila komunalnega prispevka oprostili še investitorje, ki bodo gradili objekte za kmetijsko dejav- nost. Direktor Napast je pojasnil, da je bilo doslej tako, da so kme- tje za naložbe v kmetijske objekte plačali zelo malo komunalnega prispevka ali pa sploh nič, ker je šlo v glavnem za širitve obstoječih objektov. „Kar se spomnim, je bil komunalni prispevek zaračunan za gradnjo novih farm v Starošin- cah. Drugega primera se sedaj ne spomnim, saj je v večini gradenj za kmetijsko dejavnost šlo za širitev obstoječih stavb.“ V prepričanju, da je Vlada RS na podlagi Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi po- membnih investicij za zagon go- spodarstva po epidemiji covid-19 Ptuj izpustila, je mestni svetnik Andrej Čuš vodstvu občine pred- lagal, da čim prej pripravi nabor najpomembnejših investicij. Kot je dejal, je država določila seznam 187 pomembnih investicij v skupni vrednosti 7,7 milijarde evrov, Ptuj z regijo pa naj kakšnih omembe vrednih sredstev ne bi dobil. Pred- lagal je, da se na seznam nujnih projektov umesti vsaj tri: urgentni center Ptuj, spodnjepodravski vo- dovod in ptujsko obvoznico: „Gre za investicije, ki so ključne za za- gon gospodarstva po prenehanju epidemije, interventni zakon pa daje osnovo, da se bodo investici- je hitreje realizirale.“ Da so na vladnem seznamu pogrešali precej pomembnih, ključnih investicij, so potrdili tudi na ptujski občini. Na seznamu ključnih investicij prihodnjih let sta se namreč najprej znašla le dva projekta: Medobčinska poslovno logistična cona (MPCP) in proti- poplavna zaščita ob reki Dravi. To naj bi izpeljali v obdobju 2021– 2023. Na MO Ptuj poudarjajo, da je „izpadlo“ več za regijo še kako pomembnih projektov, za katere so pripravili obsežne projektne naloge. „10. julija smo bile občine poz- vane za posredovanje informacij o projektih, ki bi jih lahko uvrstili med sofi nanciranja REACT EU (do- datna sredstva v okviru trenutne fi nančne perspektive 2014–2020 za blaženje posledic epidemije covid-19), iz naslova katerega ima Slovenija na voljo 312 milijonov evrov. Za pripravo tega nabora smo imeli čas dve uri,“ so pojasnili na MO Ptuj. Nerazumno kratek rok je nala- gal hitro intenzivnost, a so vendar v pičlih dveh urah spisali nabor najpomembnejših projektov: iz- gradnjo urgentnega centra Ptuj, obnovo šolske strehe OŠ Olge Meglič, nadaljevanje sanacije OŠ Mladika, izgradnjo neprofi tnih sta- novanj, obnovo občinske stavbe na Mestnem trgu 1, sanacijo stav- be UE Ptuj, dominikanski samo- stan III. faza, ureditev prostorov za upravo in centralno kuhinjo Vrt- ca Ptuj, rekonstrukcijo Volkmer- jeve ceste, Gasilski dom Pacinje, garažni plato v Ulici heroja Lacka, ureditev arheološkega razstavišča v Žitnici in začetek izgradnje enote Doma upokojencev Žabja vas. Seznam želja so Vladi RS posre- dovali pravočasno, v kolikšni meri bodo predlogi upoštevani, pa bo kot vedno odvisno od odločitev vrha državne politike. Upajmo, da si bodo za pregled nabora vzeli več časa, kot so ga dali pripravljav- cem za prijavo projektov. Ptuj  Nenavadno kratek rok Vlade za podajanje predlogov Dve uri časa za pripravo nabora najpomembnejših naložb 312 milijonov evrov je sredstev, ki jih je Vlada RS prejela za blaženje posledic covid epidemije. Za pripravo nabora idej, kako ta sredstva najbolje izkoristiti, so ptujski občini dali natanko dve uri časa! Kidričevo  V obravnavi odlok o komunalnem prispevku Za 300 m² hiše bo treba plačati 3.300 € Investitorji na območju občine Kidričevo bodo kmalu komunalni prispevek plačevali po noveliranem odlo- ku. Tega so občinski svetniki v prvem branju že obravnavali. Na pripravljeni predlog niso imeli pripomb. Foto: ČG Občina Kidirčevo bo graditeljem z novim odlokom omogočila dokaj ugodne pogoje. Med drugim relativno nizki znesek komunalnega prispevka ter oprostitev plačila le-tega v primeru gradnje prizidka in nadomestne gradnje. Foto: M24 Ptuj pripravil svoj seznam „želja“. Ormož  Kmalu začetek sanacije občinskih stavb Dvomilijonska naložba podpisana v 15 minutah Za energetsko prenovo občinskih stavb je ormoško vodstvo podisalo pogodbe z dvema izbranima izvajalcema: s celjskim podjetjem GES in s podjetjem SGP Kograd iz Dravograda. »Že pri razpisu smo zahtevali, da ponudniki podajo ponudbe po sklopih oz. posameznih stavbah. Menim, da je to ugodneje,« je pojasnil župan Danijel Vrbnjak. Na razpis za najugodnejšega izvajalca del se je sicer prijavilo osem ponudnikov, kot rečeno, pa sta bila izbarana celjsko in dravograjsko podjetje. Obe podjetji sta na razpisu kandidirali za izvedbo del na vseh štirih stavbah in tudi v tem obsegu del bili najugodnejši. SGP Kograd je bil nekoliko ugodnejši pri ponudbi za energetsko sanaci- jo občinske stavbe, tako mu je pripadlo tudi delo na tej 120 let stari stavbi. Sicer pa bo občinska stavba pri tem čakala najdlje. Z deli naj bi pričeli komaj v letu 2022. Izvedba gradbenih del na Košarkini hiši, Stavbi Ljudske univerze in podružnične OŠ Podgorci je po podpisu pogodbe prešla v roke celj- skemu GES. »Z energetsko sanacijo pričenjamo čim prej, že letos,« je dejal Vrbnjak. Direktor podjetja Jože Hartl pa je napovedal, da se bodo dela na Košarkini hiši, ki je na vrsti prva, začeli že v prihodnjih dneh, medtem ko se bo sanacija LU Ormož in POŠ Podgorci začela spomladi. Energetska sanacija vseh stavb naj bi bila zaključena v roku dveh let. Izjemnega pomena je, da bodo dela pravočasno zaključena, saj od tega zavisi tudi sofi nanciranje v višini skoraj 700.000 evrov. Izvajal- ci pri tem ne bodo imeli lahke naloge. Zajeten obseg del je predstavila direktorica občinske uprave Milena Debeljak: »Ukrepi so v vseh stav- bah zelo podobni. Izvedli bomo Izoliranje stropa, zamenjava stavb- nega pohištva, izdelava toplotne izolacije fasade in toplotne izolacije tlakov. Dalje izvedla se bo sanacija kleti, sten, optimiziranje ogrevanja z umestitvijo novega prezračevalnega sistema. Prav tako pa bomo zamenjali svetilke, ki so energetsko učinkovitejše.« Foto: KG Z leve: Nuša Vengust iz podjetja SGP Kograd, Boris Hriberšek, direktor podjetja SGP Kograd igem, Jože Hartl, direktor podjetja GES, župan Danijel Vrbnjak in direktorica občinske uprave Milena Debeljak. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji nagradne igre na www.radio-ptuj.si. vsak torek med 17. in 18. uro Ptuj Ime in priimek: _________________________________________ Naslov: _______________________________________________ Telefon: _______________________________________________ Podpis: ________________________ Vrednost cest in komunalne infrastrukture okoli 31 mio evrov Komunalni prispevek se izračunava glede na vrednost komunalne infrastrukture v občini in skupno velikost zazi- dljivih stavbnih zemljišč. Celotno vrednost komunalne in- frastrukture so Kidričani ovrednotili na 30,7 milijona evrov. Vrednost cestnega omrežja je 11,1 milijona evrov, kanaliza- cijskega 12,1, vodovodnega 5,3, drugih javnih površin 1,8 in prostorov za ravnanje z odpadki 0,4 milijona evrov. Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  15. septembra 20208 V središču Sp. Podravje  Minister Vizjak o obvoznici in Dravi Če bodo besede meso postale … Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak se je ob ne- davnem obisku v Spodnjem Podravju v izjavi za medije med drugim dotaknil načrtov o ptujski obvoznici in proti- poplavni zaščiti Drave. Za obvoznico na odseku od Markovcev do oziroma mimo Ptuja se ponovno izrisujejo možne trase. Minister je poudaril nujnost vključevanja lokalnih skupnosti v postopke. »Letos bomo izdelali študijo variant, nekatere strokovne podlage so že narejene. V nadaljevanju načrtujemo delavnice in posvetovanje z javnostjo. Deležnike, ki so neposredno tangirani, mednje sodijo tudi občine, je treba v delovne skupine in strokovne priprave študij vključiti takoj.« Vizjak je še povedal, da gre zaradi območja Nature 2000 za občutljivo vsebino, pa tudi zelo, zelo različne interese lokalnih skupnosti. »Zato menim, da moramo ta postopek voditi transparentno in ob sodelovanju vseh zainteresiranih. Kakršnokoli preskakovanje v tem trenutku se nam lahko v naslednjih fazah projekta vrne kot bumerang. Lahko se sedaj na silo odločimo za eno od variant. To pa tudi pomeni, da lahko nezadovoljni v naslednjih fazah sprožajo vse mogoče upravne ovire in tako bomo od rešitve vedno bolj in bolj oddaljeni, namesto da bi ji bili vse bližje. Imamo preveč slabih izkušenj s hitenjem v zgodnjih fazah, kar se nam je pri nadaljnjih postopkih vrnilo kot bumerang.« Slabe izkušnje iz preteklosti, minister jih ne komentira Foto: ČG Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak Kot so povedali na kmetijskem ministrstvu, je bilo sprejetje od- loka pogoj za izplačilo odškodnin za lanske naravne nesreče, pred- vsem neurja s točo, ki so lani po- leti povzročila ogromno škodo na posevkih. V 53 slovenskih občinah so prizadela 1.474 kmetov in skup- no 8.080 hektarjev kmetijskih površin. Z odlokom je določeno, komu in pod kakšnimi pogoji pri- pada odškodnina. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pa ima za izplačilo te pomoči na voljo 875.000 evrov. Agencija o vlogah vlagateljev odloča na podlagi elektronskih po- datkov, ki so jih občinske komisije vnesle v elektronsko zbirko podat- kov Ajda. Do fi nančne pomoči so upravičeni vsi, ki so imeli zaradi lanskih neurij najmanj 30 % manjši pridelek od običajne letne proi- zvodnje. Iz odloka je razvidna tudi najnižja odobrena in izplačana od- škodnina, ki znaša 100 evrov. Ne glede na ocenjeno škodo in višino odobrene pomoči pa se slednja prepolovi, če upravičenec v letu 2019 ni imel sklenjenega zavaro- vanja za svoje posevke in plodove. Agencija bo odločbe upravičen- cem poslala do 5. decembra, nato pa bodo prejemniki lahko vložili zahtevek za izplačilo sredstev. Da birokratski mlini dolgo me- ljejo, se je izkazalo tudi tokrat. Prvi med ptujskimi kmetijskimi svetovalci Peter Pribožič obžalu- je, da postopki tako dolgo trajajo. »Najprej popisovanje in ocenje- vanje škode, njeno prijavljanje in nato vsa zakonska procedura, to res predlogo traja. Je pa res, da se potem, ko vlada enkrat odlok o pomoči sprejme, stvari hitro odvijajo. Vsaj to. Kot veste, pa trenutno intenzivno popisujemo škodo, ki jo je na nepremičninah povzročilo neurje s točo in moč- nim vetrom konec avgusta. Ko bomo zaključili ta popis in oceno, pa so na vrsti še kmetijski posevki in plodovi.« Podravje  Vlada le sprejela odlok o pomoči kmetom Decembra odškodninske odločbe za lansko škodo Medtem ko je usoda obljubljene državne fi nančne pomoči zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih razmer v letu 2019 še pred dnevi visela v zraku, je vlada zdaj na hitro spre- jela odlok in ga objavila v Uradnem listu. Foto: SD Vlada je končno sprejela odlok, po katerem bodo kmetje po lanskih neurjih dobili vsaj nekaj pomoči za izpad pridelka. »Dve desetletji trajajoče postopke v zvezi s cesto Ptuj–Ormož težko komentiram. Lahko dam besedo, da mi po takšni poti zavlačevanja ne bomo šli. Tudi sam sem bil župan in iz lastnih izkušenj lahko povem, da državi včasih ustreza, da se ljudje med seboj ne (z)morejo dogovoriti, zato se postopke zavleče in denar preusmeri drugam. Menim, da se v tem primeru sedaj to več ne sme zgoditi, saj gre za preveč pomembno prometno povezavo. Treba bo priti do rešitve, po konkretni, transparentni in ne časovno predolgi poti. Imamo vsaj tri omejitvene dejavnike: prostor, ki ne ponuja veliko možnosti, zavarovano območje Natura in ljudi. Vse variante, ki so se doslej izkazale kot smiselne in niso bile ovržene, bodo na koncu na mizi. Stroka bo povedala pluse in minuse, ljudje bodo predstavili svoja pričakovanja. Seveda ne gojim optimizma, da bo končna varianta z vseh strani sprejeta z navdušenjem. Lahko da bo sprejeta s stisnjenimi zobmi – da bomo prišli do rešitve, ki bo v nadaljnjih postopkih lahko ugledala luč sveta,« je razložil Vizjak in dodal, da bi po njegovem mnenju variante, ki se bodo izkazale kot najugodnejše, lahko javnosti predstavili kmalu. » Do konca leta bi izdelali študije variant, potem se bodo začele javne predstavitve, sodelovanje z javnostjo v obliki delavnic in podobno.« »Protipoplavna zaščita prioriteta ministrstva« Minister Vizjak je odgovarjal tudi na novinarska vprašanja o protipoplavni zaščiti območij ob Dravi. Do problema se sicer ni natančno opredeljeval, je pa povedal, da bo država denar za protipoplavno zaščito iskala tudi pri evropskem skladu za okrevanje. Na vprašanje, ali je pomembno protipoplavno zaščititi Dravo, je kot iz topa izstrelil: »Gotovo.« Dejal je, da je protipoplavna zaščita območij prioriteta ministrstva za okolje. Zato so v strateških dokumentih za prihodnje fi nančno obdobje EU temu področju namenili veliko večino sredstev. Okrepiti želijo redno vzdrževanje vodotokov, zmanjšati zaraščanje strug, s tem pa tudi zmanjšati nevarnost poplav. Da bi bil cilj dosežen, bo država po ministrovih besedah za gospodarske javne službe vzdrževanja vodotokov v prihodnjih obdobjih na letni ravni namenjala 25 milijonov evrov. »Gotovo bo Drava ena izmed prioritet,« je obljubil. Kakšne posledice za seboj pus- tijo naravne nesreče, so ljudje v Spodnjem Podravju dodobra izku- sili v letu 2008, ko je ob silovitem viharju lomastila kot oreh velika toča. Potem je prišlo leto 2012, ko je Drava čez Podravje grmela z rušilno močjo. Sledila so leta, ko je čez prvomajske praznike pritisnila zmrzal, poletna neurja s točo pa so tako ali tako postala stalnica. Predlani je bila suša že v marcu, lani je neurje dvakrat silovito uda- rilo po Ptuju, dežja je bilo toliko, da je bilo celo mesto v trenutku v vodi, veter je izruval in polomil na stotine dreves. V tokratnem avgu- stovskem neurju jo je najbolj sku- pil ormoški konec. Orkanski veter je odkrival strehe, lomil drevesa, nasade vinogradov … Dejansko je bilo vremenskih ujm s hudimi posledicami v minulem obdobju v spodnjepodravski regiji že toliko, da se podrta drevesa in odkrite strehe skoraj ne zdijo več nič ne- običajnega. Ekstremni vremenski pojavi so v ljudi naselili tudi strah. Marsik- do se ob slabi vremenski napove- di raje ne odpravi od doma – da čuva svojo nepremičnino, če bi se zgodilo karkoli neprijetnega, in da ima avtomobil varno shranjen pod streho. Ker pa je treba tudi v službo in po opravkih, seveda ni mogoče, da bi bili ljudje nenehno doma. Pa tudi na kakšen izlet in na počitnice se radi odpravijo. Ne- sreči se dejansko ni moč izogniti, s tem pa obstaja tveganje, da lahko zaradi posledic vremena na avto- mobilu nastane znatna škoda. Vse več zavarovanj za primer toče in viharja Glede na obsežnost škode po toči so tudi zavarovalnice razvile nove zavarovalne produkte, s ka- terimi je avtomobile možno dodat- no zavarovati proti toči in viharju. »V Zavarovalnici Sava smo o tem razmišljali že pred časom, saj smo zraven različnih oblik polnega ka- sko zavarovanja oblikovali in na trg plasirali samostojen rizik zavarova- Podravje, Slovenija  Zaradi neurij milijonske škode tudi na avtomobilih Zavarovalnice so ponudbo že prilagod Silovita neurja, brez katerih več ne mine poletje, za seboj marsikje pustijo uničujoče posledice. Zadnji av ne bi čutili posledic. Vreme postaja vse bolj nepredvidljivo. Čeprav vremenoslovci dokaj dobro napoveduj popolnoma nepričakovano, dobesedno od nikoder. Foto: ČG V Zavarovalnici Sava ugotavljajo, da se je število škodnih zahtevkov za škodo na avtomobilih zaradi posledic neurij letno zvišalo za od 15 do 20 odstotkov. Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 9 nje toče. Dodali smo tudi možnost zavarovanja samo rizika poškodo- vanja vozila, kamor sodi tudi rizik vihar. Opazili smo, da se iz leta v leto zavarovanci, ki imajo v lasti predvsem starejša vozila, te oblike zavarovanja zelo poslužujejo,« so pojasnili v Zavarovalnici Sava. Tudi v Zavarovalnici Triglav so zavarovalne pakete prilagodili spreminjajočim se vremenskih razmeram: »Zavarovanci lahko v okviru avtomobilskih zavarovanj že sedaj za škode, ki jih povzroči- ta toča in vihar, sklenejo avtomo- bilsko zavarovanje kaska kombi- nacija B – požarne nevarnosti in naravne nesreče. To zavarovanje v celoti krije škodo, ki jo na avto- mobilih povzroči toča, enako tudi škodo zaradi viharja, ob upošte- vanju, da se za vihar šteje veter, ki piha s hitrostjo najmanj 17,2 m/s oz. 62 km/h. Pri kasku kombinacija B ni odbitne franšize, prav tako se škoda ne upošteva v sistemu bo- nus-malus. Po naših podatkih ima približno polovica zavarovancev avtomobilskih zavarovanj sklenje- no zavarovanje kaska kombinacija B, vendar se mnogi vozniki še ved- no zanašajo na zavarovanje splo- šnega kaska, ki pa ne krije škode na avtomobilu zaradi toče.« Bodo cene zavarovalnih premij zrasle? Naraščajoči trend škode zaradi toče in viharja bi lahko posegel tudi v cene zavarovalnih premij. V Zavarovalnici Sava so pojasnili, da o dvigu premij za zdaj ne razmiš- ljajo. V Zavarovalnici Triglav ekspli- citno niso odgovorili, ali se bodo cene premij morebiti dvignile. So pa navedli, od katerih dejavnikov je med drugim odvisno oblikova- nje cen premij: »Politiko oblikova- nja premijskih stopenj in zavaro- valnih pogojev izvajamo glede na večletno škodno dogajanje, pod- nebne trende, aktuarske izračune in zahteve pozavarovateljev ter v skladu z ugotovljenimi preteklimi zavarovalno-tehničnimi rezultati. Dodatno upoštevamo tudi tekoče torek  15. septembra 2020 9V središču Škoda se meri v milijonskih zenskih »V zadnjih letih opažamo več škod zaradi ekstremnih vremenskih pojavov. Več je toče in viharnih vetrov, pa tudi spomladanske pozebe. Ocenjujemo, da so neurja s točo, ki smo jih bili v Sloveniji deležni februarja letos, med našimi zavarovanci povzročila za pet milijonov evrov škod. Močno neurje z vetrom, točo in obilico padavin je Slovenijo zajelo tudi v poletnem času. Največ škode je bilo povzročeno zaradi toče na avtomobilih in objektih severno od Ljubljane (Domžale, Vir, Rodica, Trzin, Kamnik). Pri tem pričakujemo več tisoč škodnih primerov, vendar skupne višine nastale zavarovane škode trenutno še ne moremo oceniti,« so pojasnili v Zavarovalnici Triglav in dodali: »Glede na vse pogostejše vremenske ujme, ki povzročajo škodo, smo v preteklih letih začeli postavljati mobilne cenilne enote (MCE). Te po škodnih dogodkih postavimo v bolj prizadetih krajih, s čimer zavarovancem omogočamo, da cenitev škode na vozilih opravijo v neposredni bližini doma, kjer so nastopile ekstremne vremenske razmere, kot sta na primer toča ali močno neurje.« Foto: ČG KPŠ lani s 180.000 evri prihodkov Del prihodkov študentska organizacija razdeli tudi med študentske klube, ki delujejo po državi. Ta sredstva predstavljajo glavnino denarja, s katerim razpolagajo klub, nekaj uspejo pridobiti tudi na trgu. Klub ptujskih študentov je lani zabeležil nekaj manj kot 180.000 evrov prihodkov, združeval je več kot 800 članic in članov. V Slovenski Bistrici so študenti razpolagali s skoraj 98.000 evri. Foto: M24 Državna štipendija se je v zad- njih petih letih znižala skupno za 20 evrov mesečno, lani pa je celo dosegla najnižjo raven od leta 2007. Študentskih postelj v Ljubljani, Kopru in Mariboru ob začetku študijskega leta kronično primanjkuje, na trgu so stanova- nja za študentske žepe predraga. Dela preko napotnice so v času epidemije in gospodarske krize praktično zamrla, na drugi strani je med brezposelnimi petina mla- dih. Problematiko generacije, ki naj bi štela 310.000 mladih, starih od 15 do 29 let, naj bi med drugim na- govarjali v Študentski organizaciji Slovenije, ki se v največji meri fi - nancira iz študentskega dela in je lani zabeležila 11,4 milijona evrov prihodkov ter leto končala z nekaj več kot 87.000 evri čistega dobič- ka. Seveda te malhe denarja niso porabili sami, temveč so večino sredstev razdelili med svoje po- denote, in sicer študentskim or- ganizacijam univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem ter študentskih klubom, za lastno delovanje in aktivnosti po so lani porabili skoraj 600.000 evrov. Plača sekretarja 69.000 evrov letno Od tega zneska je bilo zgolj za plačo generalnega sekretarja po- rabljenih 69.000 evrov oziroma 15.000 evrov več od načrtovane- ga zneska, sama plača sekretarja pa je znašala 3.420 evrov bruto (to je primerljivo s plačo župana v občini s 15.000–30.000 ljudi). Stroški organov ŠOS pa so znašali 192.000 evrov oz. 25.000 evrov več od načrtovanih. Razlog povi- šanju stroškov je bil povečan ob- seg dela in večje delovne obreme- nitve, so pojasnili. Za kaj so torej na ŠOS lani po- rabili dobrega pol milijona evrov? Dejali so, da v študentski organi- zaciji zastopajo interese študen- tov proti predstavnikom ministr- stev in vlade ter poslancev držav- nega zbora; sodelujejo pri pripravi zakonodajnih in drugih predlogov za izboljšanje položaja študentov; da se udeležujejo strokovnih sre- čanj, pripravljajo strokovne anali- ze in raziskave … O uspešnosti njihovih dejanj je težko soditi, vendar pa se študen- tje že vrsto let soočajo z enakimi težavami. Prav tako je glas štu- dentov povsem zamrl. Nazadnje Slovenija, Podravje  Študentski organizaciji letno več kot 10 milijonov evrov Odvisni od staršev, njihova organizacija pa obrača milijone Za reševanje situacije mladih je v Sloveniji vzpostavljen Urad za mladino, kjer plačo prejema 12 zaposlenih, ob njih interese vseh slovenskih študentov in študentk zastopa Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), kjer dela več kot 20 študentov in še nekaj oseb za nedoločen in določen čas. A situacija študentov je rožnata le, če nanjo pogledamo skozi rožnata očala. Foto: STA so bili slišani pred desetimi leti, ko je ŠOS pod vodstvom Katje Šoba, ki se je nato včlanila v stranko SDS, organizirala odmeven pro- test pred državnim zborom, ki pa ga je zaznamoval vandalizem z granitnimi kockami. dile nevarnosti toče in viharja vgustovski konec tedna sta orkanski veter in toča lomastila po vsej Sloveniji. Skorajda ni bilo kraja, kjer ujejo vremenske razmere, pa se tudi zgodi, da se nevihta v razgretem poletnem popoldnevu zna prikrasti Foto: ČG Množični škodni dogodki, med katere ne dvomno sodijo neurja, so v Skupini Triglav lani povzročili za okoli 17 milijonov evrov škod. Približno petina škod, ki so jih izplačali, je nastala na avtomobilih. napovedi njihovih prihodnjih gi- banj, tako v okviru portfelja izrav- nav Zavarovalnice Triglav kot tudi splošnih gibanj zavarovalniškega trga ter predvsem njegovega ce- novnega in količinskega potenci- ala.« Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  15. septembra 202010 Ljudje in dogodki Konec junija letos se je proti sloven- ski obali zapeljal prvi letošnji kopalni avtobus akcije Poletje na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj. Poslušalci Radia Ptuj in bralci Štajerskega tedni- ka so se v družbi ptujskih radijcev in Patricije Pešev iz turistične agencije ATP nato prav vsako soboto v ranih jutranjih urah z dvema avtobusoma iz Ormoža ter Ptuja odpravili na kopalni dan na slovensko morje, v Simonov zaliv pri Izoli. Obvezen prvi postanek na poti je bil v hotelu A v Žalcu, kjer so se prav vsi lahko posladkali s svežim rogljičem in kavo. Dopoldne, okrog 10. ure, ko je sonce dobilo pravo moč, pa so vsi udeleženci izleta že lahko uživali na plaži v Simonovem zalivu. Tudi če je bilo doma oblačno in je padal dež, se je nebo na poti proti morju vedno zjasnilo, kot da bi še vreme vedelo, da na obalo prihajajo Štajerci. Prav vsako soboto so bili udeleženci v Izoli deležni sonca. Novi naročniki Štajer- skega tednika so lahko na morju letos uživali brezplačno vse poletne sobote do 29. avgusta. Sredi julija so se akciji pridružili tudi poslušalci Radia Celje in naročniki Novega tednika. Nekateri udeleženci Poletja na mor- ju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turi- stične agencije ATP so dan na morju izkoristili izključno za poležavanje na udobnih ležalnikih, v senci ali na son- cu, in seveda za kopanje. Spet drugi so se raje odpravili na oglede v sose- dnja obmorska mesta: Koper, Piran in Portorož. Nekateri so si privoščili še vožnjo z ladjo ob slovenski obali. Pri tem jim je pomagala turistična vodni- ca in duša projekta, vedno nasmejana Patricija Pešev, ki je organizirala tudi zabavne igre. Zadnja sobota obarvana z glasbo Prvo septembrsko soboto pa smo tistim, ki so to poletje z nami potovali na slovensko obalo vsaj petkrat, po- darili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Z nami je potovala tudi pevka Mili. Pozno po- poldan pa so se nam pridružili še člani našega hišnega ansambla Petovia kvintet. Tako se je zadnji kopalni dan Radia-Tednika Ptuj in turistične agen- cije ATP v Simonovem zalivu pri Izoli zaključil z narodno-zabavno glasbo, ki je privabila tudi množico ostalih kopal- cev. Na poti domov je sledil obvezni postanek – zaradi trojanskih krofov seveda. Okoli polnoči smo se poslovili na železniški postaji na Ptuju. Mnogi so ob slovesu povedali, da se vidimo ponovno že kmalu – 26. septembra na skupnem potovanju v Goriška brda. Namen ostaja enak – mladim vinarjem ponuditi priložnost, da svoje izdelke predstavijo sloven- skim ljubiteljem vina. Najboljši mladi vinar bo tokrat izbran s po- močjo glasu ljudstva, zmagovalno vino bo umeščeno na police vseh Lidlovih poslovalnic v Sloveniji. Le- tošnji izbor so združili s festivalom V inski univerzum. »Letos bomo namesto šestih izbrali kar devet fi nalistov, pri izbiri zmagovalca bodo prvič imeli besedo ljubitelji vin, saj bodo lahko h končnemu rezultatu prispevali z glasova- njem. Namen natečaja je mladim slovenskim vinarjem starosti do 35 let ponuditi priložnost, da svoje samostojno pridelano vino predstavijo strokovni komisiji, obi- skovalcem vinskih festivalov in ne nazadnje celotni Sloveniji kot del Lidlove vinske ponudbe. Natečaj predstavlja enkratno priložnost in izkušnjo za mlade vinarje, da se preizkusijo v konkurenci s svojimi bodočimi kolegi, s katerimi bodo v prihodnosti nadaljevali slovensko vinarsko tradicijo,« so sporočili organizatorji izbora. V Lidlu Slo- venija so o natečaju, ki bo letos že osmi zapovrstjo, dodali: »Projekt Mladi vinar je v vseh teh letih pos- tal tradicionalen, verjamemo, da z njim pripomoremo k še večji pre- poznavnosti mladih upov s pod- ročja slovenskega vinarstva. Šteje- mo si v čast, da mladim vinarjem pomagamo pri sledenju sanjam, hkrati pa s tem kot trgovec krepi- mo ponudbo lokalnih izdelkov.« Slovenija  Izbor mladega vinarja Zmagovalno vino na Lidlove police Trgovska družba Lidl v partnerstvu s festivalom Vinski univerzum ponovno izbira mladega vinarja, ki mu bo na svojih policah ponudila možnost prodaje vin. Letos so akciji nadeli novo ime: Mladi vinar Slovenije. Rok za prijave se izteče konec oktobra. Podravje, Primorje  S kopalnim avtobusom morju naproti Ni bilo sobote brez sonca, smeha in petja Prvo septembrsko soboto se je zaključila akcija Poletje na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj. Skupaj s Turistično agencijo ATP smo tudi to poletje v Simonov zaliv pri Izoli prav vsako soboto odpeljali poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika, skupno kar enajstkrat. Foto: NT&RC Foto: ČG Mladi vinarji se lahko na natečaj prijavijo do konca oktobra. Letošnja novost bo hkratno sodelovanje na festivalu vin za mlade Vinski univerzum. Foto: NT&RC Foto: NT&RC Foto: NT&RC Foto: NT&RC Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  15. septembra 2020 11Ljudje in dogodki Poiščite ponudbo na addiko.si Hitro in enostavno do 75.000 EUR za obrtnike, samostojne podjetnike in mikro podjetja. Addiko krediti za podjetnike Police v Špejzi sedaj zasedajo testenine, med in medeni izdelki, olja, izdelki iz aronije in domači če- sen. »Dogovarjamo se tudi z drugi- mi ponudniki, tako bomo recimo kmalu prodajali tudi ptujski lük. Z odzivom lokalnih ponudnikov sem zadovoljna. Nekaj smo jih poiskali sami, nekateri pa so izvedeli za nas in nas kar sami tudi kontaktirali,« je dejala Mariničeva, ki je prepričana, da se bo več kupcev odločilo za obisk trgovine, če bo na prodajnih policah več različnih izdelkov. Pri tem v prihodnosti svojim stran- kam želi ponuditi tudi izdelke brez glutena. »V prihodnje želimoi ponuditi tudi domače kozmetične izdelke,« je Mariničeva omenila idejo, ki je trenutno še v povojih. Dober odziv lokalnih pridelovalcev »Ideja za Špejzo se mi je porodila že pred časom. Vedno več je zave- danja o zdravi prehrani in o kako- vosti lokalno pridelane prehrane, vendar je med kmetom in kupcem nekaj manjkalo,« je povedala Ma- riničeva, ki ni ostala križem rok. Svojo poslovno idejo je predstavila nekaterim lokalnim ponudnikom, ki so jo pozdravili in se odločili za sodelovanje. V veliki večini so se odzvale kmetije, med njimi so kme- tija Paldauf, ki ponuja izdelke pod znamko BeEko, kmetija Vrabelj, Kmetija Jana in Kmetija Koroša. V Špejzi bodo svoje izdelke prodajali tudi oljarna Jeruzalem Sat, Wee- Bee, čebelarstvo Plohl, vinogradni- štvo Malek in sadjarstvo Trstenjak. »Reči moram, da sem z odzivom pridelovalcev zadovoljna. Po odpr- tju trgovine so se name obrnili tudi drugi pridelovalci, kar mi daje nov zagon,« je bila prepričljiva Marini- čeva, ki je bila zelo presenečena in tudi vesela ob samem odprtju, ko je trgovinico že obiskalo veliko kupcev. Vrata Špejze so odprta vsak dan,razen ob nedeljah. Ormož  Špejza - nova trgovina za lokalne ponudnike Prodajne police se šibijo pod slovenskimi pridelki Sredi Ormoža, na Kerenčičevem trgu, je pred nedavnim svoja vrata odprla trgovina, ki potrošnikom ponuja izdelke lokalne proizvodnje. Odprla jo je Sabina Marinič, ki v tovrstni trgovini na eni strani prepoznala poslovno priložnost, na drugi strani pa uvidela potrebo lokalnih proizvajalcev, da dobijo prosto polico za svoje artikle. Foto: KG »Ormož se mi je zdel kraj, kjer taka trgovina manjka!« je povedala Sabina Marinič, lastnica trgovine z lokalnimi izdelki. Po besedah županje Antoni- je Žumbar je bila vrednost del okoli 240.000 evrov, za fi nanci- ranje naložbe so koristili državna sredstva, ki jim pripadajo po 23. členu Zakona o fi nanciranju ob- čin. Večina je nepovratnih, manjši delež pa povratnih, ki jih bodo brezobrestno vračali v obdobju desetih let. Žumbarjeva je pove- dala, da sta izvajalca (Asfalti Ptuj in Geodrill) delo opravila hitro in kakovostno: »Vesela sem, da smo cesto obnovili. Želim, da bo dobro služila namenu, vsem, ki jo uporabljate, pa srečno vožnjo.« Predstavnica vaškega odbora Brezovec Ruža Brlek je poudarila, da je obnovljena cesta na relaciji Dolane ADK–Meglošak za krajane pomembna prometna povezava. „Ta cesta je za ljudi, ki živijo ob njej, velikega pomena: da se vsa- kodnevno brez skrbi vozijo v služ- bo, šolo, trgovino, k zdravniku … Cesta povezuje in zbližuje ljudi od daleč in ljudi, ki ob njej živijo. Veseli smo, da se vse več mladih odloča ostati doma. Ugotovili so, da je življenje na podeželju nepri- merljivo z življenjem v mestu,“ je razmišljala Brlekova, ki je na otvo- ritveni slovesnosti tudi povezova- la program. Blagoslov obnovljene ceste s priporočilom za varno vožnjo je opravil dekan Emil Drev, glasbeno noto dogodku pa je do- dala Lana Brlek, ki je zaigrala na harmoniko. V obnovo ceste Brezovec je bil vključen gradbeni odbor v sestavi Natalija Križnjak, Franci Brodnjak, Ivan Glavica in Marjan Brlek. Cirkulane  Obnovljena cesta v Brezovcu Na trgatev po novem asfaltu V občini Cirkulane so se nedavno veselili novih metrov asfalta. S slavnostnim dogodkom so zaznamovali odprtje obnovljene ceste v Brezovcu, ob kateri so utrdili tudi brežine. Foto: MZ Slavnostni prerez vrvice ob odprtju obnovljene ceste v Brezovcu; z leve predstavnik gradbenega odbora za grad- njo ceste Marjan Brlek, županja Antonija Žumbar in Sašo Ferenčič iz podjetja Asfalti Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 12 Povpraševanje po športni ponudbi Tako kot v preteklem poletju so med gosti prevladovali Slovenci, zvrstili pa so se tudi turisti iz Nemčije, Madžarske, Francije in Italije. Od skupno 447 nočitev, ki so jih v poletnih mesecih ustvarili, so kar 220 nočitev zakupili športniki. »Gostili smo dve ekipi rokometašic, RK Krim Ljubljana in RK Izola,« je povedal Vršič. Rezultat govori v prid njegovemu prepričanju, da je na tem območju velika perspektiva za razvoj športnega turizma. Za jesen v zavodu gojijo velika pričakovanja, saj zaradi trgatev prav v tem obdobju območje ormoških goric obišče veliko turistov. Vršiča pri tem skrbi, da bodo države zaradi koronavirusa zapirale meje, zato stavi na slovenske potrošnike. »Če pa še Slovence spet zaprejo v občinske meje, potem še teh gostov ne bo,« je navrgel Vršič. Prav tako skrb vzbujajoče pa so posledice neurja, ki je konec avgusta opustošilo vinograde in uničilo letino. Marsikateri vinogradnik se prav v tem času ukvarja s sanacijo škode na eni strani, na drugi strani pa hiti s trgatvami, da bo vsaj del pridelka pobran, preden zgnije. Zaradi tega je vprašljiva jesenska ponudba doživetij, ki pritegne ljubitelje tradicije in vina. Kot je povedal ravnatelj Osnov- ne šole Destrnik-Trnovska vas Dra- go Skurjeni, se je cena vrtca nazad- nje spremenila marca 2019, glavni razlog za revalorizacijo pa so zad- nja leta višji stroški dela. »Nekoliko višji so tudi stroški nabave živil, medtem ko smo z energetsko sanacijo šole nekoliko prihranili pri materialnih stroških. S tem ko so svetniki potrdili novo ceno, ki bo veljala že s septembrom, bo vrtec v povprečju dražji za odsto- tek. Hkrati so se strinjali, da lanski presežek v trnovskem vrtcu in šoli v skupni višini dobrih 2.300 evrov prerazporedi za pokritje razlike med veljavno in predlagano eko- nomsko ceno programov vrtca za letošnje šolsko leto, kar pomeni, da je občina s tem stopila naproti staršem malčkov, zato se zanje položnice za vrtec ne bodo zviša- le.« Več otrok na skupino V novi ekonomski ceni je upo- števan tudi povečan normativ za enega otroka na skupino, svetniki pa so potrdili še sklep o možnosti vključitve dveh dodatnih otrok v posamezno skupino. »S tem so omogočili, da v vrtec sprejmemo vse otroke, sicer bi morali kakšne- ga zavrniti. Število otrok narašča, zdaj je v vrtcu prostora za 56 ot- rok, in sicer v skupini prvega sta- rostnega obdobja za 14, v skupini drugega starostnega obdobja za 21 in prav toliko v kombiniranem oddelku.« Svetnika Manfreda Jakopa je zanimalo, kako to, da se je pod- ražila tudi hrana, čeprav so cene pri kmetih padle, pa tudi kakšen je delež živil, ki jih šola nabavlja pri lokalnih pridelovalcih. »Kot je znano, lahko javni zavodi kupijo 20 odstotkov živil mimo javnih raz- pisov. Naša šola malo kupuje pri kmetih, in sicer v prvi vrsti zato, ker nimajo urejene zahtevane do- kumentacije, delno pa tudi zato, ker ne morejo zagotavljati potreb- nih količin,« je pojasnil Skurjeni. »Njihove pridelke zato jemljemo preko ptujske kmetijske zadruge, a cene niso nižje, kvečjemu višje kot pri grosistih. Verjamem, da je pri pridelovalcu cena lahko nizka, na trgu pa žal ne.« torek  15. septembra 2020Podravje12 Trnovska vas  Zaradi višjih stroškov dela višja cena vrtca Vrtec bo dražji, a ne za starše Ekonomska cena vrtca, ki deluje pri podružnični osnovni šoli v Trnovski vasi, je v povprečju višja za od- stotek, svetniki so jo potrdili, a ne na račun staršev. Foto: SD Kljub višjim stroškom se trnovski vrtec ne bo podražil, ampak bo občina razliko krila iz lanskega presežka vrtca in podružnične osnovne šole. Tako bo ekonomska cena vrtca (brez subvencije občine) odslej znašala 477 evrov mesečno za prvo starostno obdobje (prej 449 evrov) in 363 evrov za drugo (pred podražitvijo 337 evrov). Podražitev pomeni, da so vrtčevski programi za okrog 20 evrov dražji kot v sose- dnji občini Gorišnica, pa tudi starši videmskih otrok v drugem staro- stnem obdobju plačujejo manj kot Markovčani. Dražji vrtec pa imajo v Cirkulanah. Že s septembrom pa veljajo višje urne postavke za socialno oskrbo na domu. Cena storitve za uporab- nika socialne oskrbe na domu zna- ša ob delavnikih 4,48 evra na uro, v nedeljo 5,51 evra na uro ter na praznik 5,77 evra na uro. To pome- ni, da se je za uporabnika cena ure povišala za približno 30 centov. Ob tem je treba poudariti, da občina primakne zajeten del subvencije, ta v Markovcih znaša kar 77,4 % cene. Markovci  Podražitve sprejeli brez debate Dražji vrtec in oskrba na domu S prvim oktobrom bodo začele veljati nove cene tudi v markovskem vrtcu. Občinski svetniki so brez izrečenih pomislekov potrdili šest- oziroma sedemodstotno povišanje cen vrtčevskih programov. Dodaten denar za jutranje varstvo Čeprav je po zakonodaji jutranje varstvo zagotovljeno samo za prvošolčke, se v praksi kažejo potrebe tudi po jutra- njem varstvu za učence višjih razredov. »Starši morajo zgo- daj v službo, otroci pa so premajhni, da bi se v šolo kasneje odpravili sami. Zato smo jim 'šli na roko' in v skladu s pravili tudi njim omogočili, da pustijo otroke v jutranjem varstvu, ki traja od sedmih do pol devetih. A to je seveda veljalo le do zapolnitve mest v skupini,« je dejal ravnatelj OŠ Destrnik- -Trnovska vas Drago Skurjeni. »Letošnja covid situacija je marsikaj postavila na glavo, med drugim je spremenila tudi pravila za jutranje varstvo. Po novem mora biti namreč to ločeno za učence prvih razredov in za vse ostale, torej pot- rebujemo dve jutranji skupini. Obenem moramo upoštevati vse varnostne ukrepe, kar nam že tako povzroča težave, saj imamo precej majhne prostore. Spomnimo se, da smo še pred nekaj leti imeli na podružnični šoli 54 otrok, zdaj pa jih ima- mo že skoraj dvakrat toliko.« Stroški učitelja, ki bo prevzel skupino večjih otrok v jutra- njem varstvu, znašajo 250 evrov na mesec. Da gre za znesek, ki ga učitelj sicer dobi za opravljanje dodatne dejavnosti, je še omenil Skurjeni. Svetniki so se strinjali, da ga pokrijejo iz občinskega proračuna. Foto: SD Ravnatelj Drago Skurjeni Ormož  V Hostlu so poleti dobro poslovali Skoraj 300 odstotkov več nočitev kot lani Medtem ko se je ormoški Hostel v lanskem poletju pri poslo- vanju še soočal s poporodnimi krči, je letošnje poslovanje že veliko bolj obetavno. V Javnem zavodu za turizem, kulturo in šport so v zadnjih mesecih zabeležili skoraj trikrat več no- čitev kot v enakem obdobju lani. V obdobju od začetka junija do konca avgusta so v Hostlu prodali 447 nočitev, kar pomeni 332 nočitev več kot v preteklih poletnih mesecih. Ob tem so ustvarili tudi sorazmerno več prihodkov, kar se je odrazilo tudi v poslovanju. »Hostel je v juliju in avgustu posloval pozitivno,« je z zadovoljstvom naznanil direktor zavoda Andrej Vršič in pojasnil: »Obisk je bistveno boljši od lanskega, sezone pa ne moremo primerjati z lansko, saj smo lani v tem času še komaj zagnali poslovanje hostla, poleg tega je bil hostel občasno še zaprt za obiskovalce zaradi manjših inštalacijskih del.« Še boljši rezultat so to poletje omejevali izzivi, ki so jih prinesli posebni ukrepi. »Letos imamo predvsem težave s prodajo skupinskih sob, ki so tri in jih v času covida-19 ne moremo tržiti kot skupinske sobe, kajti če nekdo kot posameznik zakupi eno ležišče v skupinski sobi za osem oseb, moramo ostalih sedem ležišč zapreti za prodajo, kar pomeni izpad dohodka,« je dejal Vršič. Medtem ko so bili že zaradi ukrepov omejeni pri prodaji nočitev, pa so se na drugi strani turistični boni dobro obnesli. »Zasedenost hostla se je zaradi koriščenja bonov povečala. Bone je unovčilo kar 33 gostov, s tega naslova je bilo kar 2.300 evrov prihodkov,« je dejal Vršič. Foto: KG Foto:KG Andrej Vršič Primerjava prometa v ormoškem Hostlu (junij-avgust) Promet Število nočitev Prihodki 2019 115 1.967 € 2020 447 7.556 € Vir: Javni zavod za kulturo, turizem in šport V letošnjem poletju so v hostlu skoraj početverili število nočitev. Glede na to, da je bila slaba polovica nočitev prodana športni- kom, lahko sklepamo, da ima Ormož perspektivo za velik napre- dek v športnem turizmu. Pri tem pa je veliko odvisno od športne infrastrukture, ki na nekaterih točkah šepa. A kot napovedujejo na občini, se bodo na tem področju kmalu začele razvijati zgod- be z obnovami obstoječe infrastrukture. Kako kmalu, pa še niso napovedali. Foto: Mojca Vtič Svetniki so potrdili višje cene vrtčevskih programov. Veljavna in nova ekonomska cena za trnovski vrtec Starostna skupina Veljavna cena Nova cena Prvo starostno obdobje (1–3 let) 484,45 € 489,42 € Drugo starostno obdobje (3–6 let) 360,70 € 364,54 € Kombinirani oddelek 391 ,32 € 394,67 € Vir: OŠ Destrnik-Trnovska vas Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 13 torek  15. septembra 2020 Na sceni 13 Peti september, dan prve rim- ske trgatve, bo postal stalni da- tum rimske trgatve, je povedal predsednik Andrej Klasinc. Letina je bila dobra, grozdje kakovostno. Interspecifi čne sorte, dvajset je posajenih, so se izkazale kot dob- ra odločitev. Gre za trte, ki so kloni na divjih osnovah, najboljši približ- ki stari trti, ki je ni treba škropiti. Rimska trgatev je tako v bistvu bio trgatev, saj se za pridelek ni bilo treba truditi z zaščitnimi sred- stvi. „Rimljani bomo v naslednjih letih dokazali, da tudi mi lahko pridelamo kakovostno grozdje oz. kapljico. Skupini, ki bosta vino testno vzgojili, ga bosta prinesli na 14. Rimske igre, ki bodo od 19. do 22. avgusta leta 2021. Upamo, da bo prihodnje leto vsem bolj naklonjeno, da bomo virus obvla- dali in lahko izpeljali celoten rimski program. Rimljani imamo še veliko tega pokazati, predstaviti, da bi tako Ptujčani in drugi obiskovalci lahko izvirno podoživeli rimski čas na Ptuju in tudi sicer,“ so prepriča- ni ptujski Rimljani, ki računajo na okrog 500 litrov žlahtne rimske kapljice. V Rimskem taboru so 5. sep- tembra tudi kuhali. V kotličkih so pripravili nekaj jedi na žlico (rimski lonec), ki so jih uživali v rimskih časih. Na rimski lonec so povabili že maja, a ga zaradi ukrepov niso mogli izpeljati. Tudi v soboto obi- skovalcev ni bilo, pet vrst rimske- ga lonca pa je zelo teknilo vsem, ki so trgali grozdje. Pri pripravi so uporabili večinoma goveje in svinj- sko meso, od zelenjave bučke, stročnice, korenček in začimbe, ki so jih poznali že v rimskem času. Najprestižnejše skupine pa so že v tistih časih jedem dodajale poper. Rimski lonec pa ne pozna koruze, krompirja in paradižnika. Lahko pa je vegi, pripravljen zgolj iz zelenja- ve. Rimski lonec naj bi postal v letu 2021 del stalne ponudbe v Rim- skem taboru. Tudi na ta način se želijo rimske skupine vključiti v ak- tivnosti leta, ko bo Slovenija nosil- ka naziva Evropske gastronomske regije. Ponuditi pa želijo tudi dru- ge rimske jedi, ki jih bodo priprav- ljale članice Društva žena in deklet občine Hajdina, zagotovo ene naj- večjih poznavalk rimske kuhinje, ki že vrsto let razvajajo z rimskimi okusi. Kmalu jih bodo predstavile v posebni knjigi. se domov, pesem Lojzeta Slaka. Nji- hova najbolj obiskana priredba na njihovem YouTube kanalu je pesem Tetka povejte Lojzeta Slaka. Avtor večine njihovih melodij je Martin Juhart, ki jih že dobro pozna in ve, kaj jim leži. Dva lepa valčka, za katera je melodiji prav tako napisal Martin, besedili pa sta življenjski zgodbi članov Janija in Blaža, pa še skrivajo. Letos so najbolj ponosni na svojo hitro poletno polko, nabito z ener- gijo, Veseličko, za katero je glasbo napisal Martin Juhart, besedilo pa Rok Lunaček. S številom ogledov na YouTube kanalu so zadovoljni. Pesem govori o nagajivem dekletu, ki se rada spogleduje z muzikanti in jo že skoraj vsi (pre)dobro pozna- jo. Ponosni so tudi na svoje druge skladbe, s katerimi so se uspešno predstavili že na več festivalih. Njihova glasba po njihovem osebnem mnenju zagotovo izstopa zaradi Blaževega glasu, ki je resnič- no nekaj posebnega. V pesmi Imel sem te rad, ki so jo predstavili na lanskem festivalu Števerjan, je bilo to še posebej opazno. Večinoma nastopajo na zasebnih zabavah za zaprte družbe. Poseben izziv pa jim predstavljajo nastopi na festivalih, na katerih lahko predstavljajo svoje lastne skladbe in priredbe. Doslej se jim je najbolj vtisnil v spomin Zgodba ansambla Valovi se je začela pred okrog šestimi leti. Člani prihajajo iz Šentjurja, Mis- linje, Nove Cerkve in Dobrne, kjer imajo tudi sedež. Zaradi želje po glasbi, nastopih in predvsem zaradi prijateljstva ostajamo še vedno petčlanska zasedba, pet prijateljev, združenih v glasbi. „Blaž, izjemen tenorist, večinoma poje, včasih zaigra tudi na harmo- niko, po poklicu je rudar. Nejc igra na harmoniko, poje pa drugi tenor. Po poklicu je metrolog, kjer sta so- delavca z Janijem. Jani poje najnižji četrti glas, drugi bas. Poleg službe, ima doma veliko kmetijo, kjer se ukvarja z gozdarskimi opravili. Ma- tija je basist, ki igra bariton in bas kitaro, poje tretji glas, prvi bas. Po poklicu je informatik. Rok igra ki- taro, občasno tudi zapolni s petjem četrtega glasu. Po poklicu je zdra- vstveni tehnik in pomočnik vzgo- jitelja predšolskih otrok. Prosti čas večinoma preživljamo z družinami, ga izkoristimo za izlete, druženja, nogomet ali kolo,“ so se predstavili Valovi. Večinoma izvajajo narodno-za- bavno glasbo s štiriglasnim petjem. Na repertoarju imajo največ Sla- kove glasbe, igrajo pa tudi druge starejše narodno-zabavne skladbe kot tudi novejše različnih izvajalcev: Miheliča, Modrijanov, Gadov, Na- veze, Nemira, Tineta Lesjaka. Radi priredijo tudi kakšno staro, manj poznano, kot je Tja v gore grem, pesem Stanke Kovačič, Vračam spet festival Števerjan, kjer so prejeli 3. nagrado strokovne komisije. Na- rodno-zabavna glasba jim veliko pomeni, z njo so odraščali in z njo živijo. Radi imajo polno štiriglasno petje in tako glasbo, ki je namenje- na vsem populacijam. Radi igrajo in tudi naredijo kakšno, ki je namenje- na predvsem mladim, hitro, nagaji- vo, saj v glasbi ni omejitev, glasba se razvija in se mora razvijati. Tista “stara” narodno-zabavna glasba, ki jo vsi radi preigravajo, ne bo poza- bljena, saj jo še vedno izvaja večina ansamblov. Ustvarja se tudi “nova”, ki lahko gre v različne smeri, kot so različni ljudje in njihovi okusi. „Menimo, da so festivali nekaj posebnega, saj glasbeniki igrajo pred številnim občinstvom. Ansambli se tam družijo, preigravajo, pojejo, na- stajajo nova prijateljstva, tudi nove skladbe. Če ima ansambel nek cilj in željo po ustvarjanju, se bo zago- tovo prijavil na festival. Če bi pre- jeli vabilo za ptujski festival, bi se ga zagotovo udeležili. Za leto 2020 smo imeli kar nekaj načrtov z zvezi s festivali. Zaradi koronavirusa je bila večina odpovedana ali prestavljena, kot tudi veliko drugih zasebnih do- godkov in koncertov. V tem času smo na daljavo, vsak od doma, po- sneli pesem Šumijo gozdovi domači. Udeležili smo se le festivala SPV, ki zaradi virusa traja že celo leto, še vedno čakamo na nadaljnja sne- manja, ter festivala Pod Pohorjem v Oplotnici. Upamo, da se bomo lah- ko na festivalih predstavili naslednje leto. Pripravili smo prav posebne lastne pesmi, ki govorijo o nas. Rav- no zato bi radi pesmi predstavili na poseben način z nekim dogodkom, ki bo ostal v spominu,“ so pogovor sklenili člani ansambla Valovi. Ptuj  Društvo za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio 69 Rimsko leto sklenili z rimsko trgatvijo in rimskim loncem Letošnji rimski program se je iztekel s prvo rimsko trgatvijo in rimskim loncem, kuhanjem jedi na žlico v kotličku. Zaradi koronavirusa so se morali v Društvu za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio 69 tudi v tem primeru odpovedati velikemu javnemu dogodku. Rimsko trgatev in kuhanje rimskega lonca so izpeljali v manjšem obsegu oz. v okviru priporočil in navodil NIJZ. Foto: MG Petega septembra je v Rimskem taboru potekala prva Rimska trgatev. Trta v Rimskem taboru, kjer raste 20 različnih interspecifi čnih sort, je dobro obrodila. Za 14. Rimske igre v letu 2021 bodo donegovali okrog 500 litrov „rimskega“ vina. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Valovi Narodno-zabavna glasba s štiriglasnim petjem Foto: zasebni arhiv Ansambel Valovi Foto: MG Okusno jed na žlico (rimski lonec) je pripravila tudi skupina Procuratores (zaščitniki vode) iz Cerkvenjaka. Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 14 torek  15. septembra 2020Nasveti14 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine (količine so poljubne): jušna osnova, manjša čebula, malo česna, stročji fižol, pa- radižnik, narezan na kocke, malo cvetače, srednje velika bučka, korenček, kolerabica, por, dva krompirja, peteršilj, malo paradižnikove mezge, luštrek, šetraj, sol, poper; mesne kro- glice: 25 dag mletega mesa, drobne, peteršilj, muškatni orešček, 1 jajce, česen. Najprej iz našteh sestavin naredimo mesne kroglice in maso damo počivat (da se drobne prepojijo). Lomo se zelenjavne enolončnice. Čebulo in česen sesekljamo, prepražimo na olju, dodamo na kocke narezan paradižnik, na kocke narezan krompir, korenje, kolerabico, stročji fižol in cvetke cvetače. Malo podušimo, zalijemo z jušno osnovo, dodamo mezgo, vse začimbe in mesne kroglice. Dosolimo in kuhamo na majhnem ognju, da je zelenjavna skoraj mehka (po našem okusu). Med tem časom majhne mesne kroglice popražimo na olju. 10 minut pred koncem dodamo v enolončnico bučke, narezane na kocke, hkra z njimi pa popražene cmočke. TOREK SREDA ČETRTEK zelenjavna enolončnica z mesnimi cmočki, slivova pita vampi, pražen krompir, hruška milijonska juha, testenine z drobtinami, endivija, marmorni kolač PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK juha iz luščenega svežega fižola, domači kruh, zapečene skutne palačinke telečja obara, ajdovi žganci, lena gospodinja kokošja juha, v kosih pečen piščanec, široki rezanci, paradižnikova solata, tiramisu krompirjeva kremna juha, rižota s svinjskimi kockicami, kumarična solata, jabolčni kompot Zelenjavna enolončnica z mesnimi cmočki Slivova pita Mnogi se bojijo, da jih bo prehitel mraz. Ne zavedajo se, da številne vrtnine mraz še oboga s koristnimi snovmi. Kdaj se torej lo  spravila in shranjevanja vrtnin. Upam, da vsi veste, da plodovke pri temperaturah pod 10 °C prenehajo nastavlja nove cvetove. Tudi njihovi plodovi nimajo več veliko koristnega v sebi. Zato svetujem, da paradižnikom odrežete vrhove in dovolite, da dobro dozorijo plodovi, ki so še na rastlinah. Izjema so le rastline, ki ste jih sadili šele junija. Prav tako pa vas opozarjam, da rastlinjakov ponoči še ne zapirate, saj je bolje, da so rastline na suhem. Cvetovi, ki zdaj nastajajo, tako ne bodo dozoreli. Če pa jih le zaprete, jih morate odpre zjutraj prej, kakor sonce posije na njih. Solatnice na vrtu Solatnice so še vedno pomemben del zelenjavnega vrta. Zanimivo je, da pre- nesejo veliko več nizkih temperatur, kot mnogi menijo. Zanimivo je, da je med vsemi solatnicami na nizke temperature najbolj občutljiva pravzaprav endivija, pravzaprav bolj kot krhkolistna solata. Obe pa povsem dobro uspevata tudi brez prekrivanja do –1°C. Torej za solate še ni skrbi. A vseeno je dobro pozna sledeče. Najprej pospravite krhkolistne glavnate sorte solate. A tudi pri njih je pomembno, katere sorte ste sejali. Bistra, pa tudi belokriška, obe sor sta povsem slovenski, prihajata s slovenskih kme j. Tam se gospodinje običajno niso ukvar- jale z letnimi in zimskimi sortami. Bistra je celo prezimna sorta, belokriška pa prav tako prezimi v toplejših krajih. Zato obe sor preneseta veliko mraza, tudi do –5 °C. Torej ostajata na vrtu naj- dalj. Ostale kristalke pospravite hitreje. Prav posebej je občutljiv nov, romanski  p solat. Nekoliko več prenesejo rozetaste (batavia, gen la  p) in mehkolistne sorte, ki pa jih na naših vrtovih ni veliko. Med endivijami je najbolj občutljiva eskariol rumena, ki jo pravzaprav prekrijemo že pri prvih napovedih mraza. Prav za pozno jesensko pridelovanje pa je namenjena eskariol zelena, ki ostane zelo dolgo sveža in predvsem zdrava tudi pri nizkih temperaturah (–5 °C). Endivijo in radič lahko  s , ki imate rastlinjake, ko res zahladi, seveda o tem zdaj še ni govora, prestavite, z zemljo vred, v rastlinjake. Prav zato je zdaj smiselno počasi preneha skrbe za pa- radižnik in na mize ponovno vrni solatnice. Korenovke in gomoljnice Tudi pri spravilu korenovk je smiselno vrstni red spravila prilagodi odpornos-  (ali neodpornos ) na mraz. Najbolj občutljiva je seveda mesečna redkvica, ki jo lahko še vedno tudi sejemo. Ta kar hitro začne poka in gni , ali pa se kore- ni ne odebelijo. Nekje pri –1 °C je njena vegetacija že prizadeta, zato jo ob prvih temperaturah pod ničlo prekrijte, a tudi čim prej pospravite. Ker pa sodi med  ste vrtnine, ki najbolj skrbijo za naš imunski sistem, jo, posebej v takem letu, kot je letos, kar posejte. V rastlinjakih jo lahko sejemo vse do sredine, včasih celo konca oktobra. Naslednjo pospravite tudi poletno redkev, najpogosteje je to črna. Dobro pa je vede , da bele redkve prenesejo še manj mraza. A v lanski zimi je marsikatera redkev, po večini manjša, celo pre- zimila. Zdaj je čas, da jih začnete uživa , če ste jih pravočasno sejali. Kot kaže, se je začela jesen in v spremenljivih vremenskih razmerah, ko je zjutraj mrzlo, čez dan pa vroče, se prehladi hitro pojavijo. Črna redkev in njene sorodnice so odlični preprečevalci teh pojavov. Za redkvijo pospravite rdečo peso. Manjši gomolji prenesejo nekaj nižjih temperatur, večji pa še manj. Vedno je dobro, da korene pospravimo po prvem mrazu, saj imajo še boljši okus, a ne čakajte predolgo. Veliko več preneseta strniščna repa in podzemna koleraba, vse do zmrzovanja zemlje ju še lahko pulite, zato se s spravilom ne mudi. Bolje je, da se ohladi do ničle, ko ju pospravite. Več koristnih snovi bodo lis poslali v korene, boljšega okusa bosta. Korenček pri nas pogosto celo prezimi, včasih je smiselno na ras šče nasu 20–30 cm slame in listja in lahko čaka skoraj do pomladi. Samo voda ne sme sta na gredici. Zato ga pospravimo zadnjega. Zgodnje in srednje pozne sorte (vključno s sorto nantes oz. nantaiseamelioree 2, kot zdaj zaradi nerazumnih pravil EU piše na vrečicah) korenčka lahko celo še sejete, predvsem v rastlinjakih, kjer bodo zanesljivo prezimile. Ostale vrtnine Mnogi še vedno ne vedo, a blitva (mangold) na vrtu prezimi. Zato to vrtnino »skladiščimo« kar na gredicah. Prav tako pus mo na vrtu in spro celo zimo uporabljamo tudi peteršilj. Manj pa je zna- no, da brez težav prezimita tudi pas nak in tudi gomoljna zelena. No, pri zeleni je treba vede , da prezimijo samo manjši gomolji, do premera nekje 10–15 cm. Večje gomolje je treba pospravi takoj, ko začne zemlja zmrzova . Za nekaj časa pomaga tudi prekrivanje s slamo ali listjem. Por je nekoliko bolj zapletena vrtnina. Imamo prezimne sorte, take, ki ostanejo na vrtu dolgo v zimo, in take, ki ob nizkih nočnih temperaturah, posebej, če jim sledijo toplejši dnevi, hitro pro- padejo. Najbolje prezimijo vedno  s , ki imajo nizko, debelo lažno steblo, lis pa so skoraj plavo zeleni oz. temno zeleni. Zeleni nasveti Kdaj pospravljati vrtnine, da ne bo prezgodaj ali prepozno V preteklem tednu je v naše kraje dokončno prispela jesen. Jesen je čas spravila pri- delka, ko se nam celoletno delo povrne s polnimi košarami, policami in hladilnikom. Sestavine: 70 dag sliv, 30 dag moke, 20 dag masla, jajce, 5 dag sladkorja, cimet, nekaj žlic (slivove) marmelade, 10 dag mandljevih lisčev; mle cimet in nekaj žlic sladkorja za po- sipavanje. Moko, sladkor, maslo in jajce zgnetemo v gladko testo. Oblikujemo ga v kepo, zavijemo v folijo in damo za pol ure v hladilnik. Slive operemo, razpolovimo in jim odstranimo koščice. Testo razvaljamo na velikost pekača in ga položimo v nizek okrogel pekač s premerom približ- no 28 cenmetrov. Testo premažemo z marmelado (mi smo uporabili ribezovo) in obložimo s slivami (s prerezano stranjo navzgor). Potresemo s sladkorjem, cimetom in mandljevimi lisči (pri nas je mandljev, kot vidite na fotografiji, zmanjkalo). Postavimo v pečico, ogreto na 180 stopinj Celzija, in pečemo približno pol ure. Foto: Miša Pušenjak Najbolje prezimijo sorte s temnimi listi in kratkim lažnim obeljenim steblom Foto: Miša Pušenjak Najprej pospravite romansko solato Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 15 torek  15. septembra 2020 Za kratek čas 15 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 15. septembra do 21. septembra 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺☺ €€€  Bik  ☺☺☺ €  Dvojcka  ☺☺ €€€  Rak  ☺ €€  Lev  ☺ €€€  Devica  ☺☺ €€€  Tehtnica  ☺☺☺ €  Škorpijon  ☺ €€  Strelec  ☺☺☺ €  Kozorog  ☺☺ €€€  Vodnar  ☺☺☺ €  Ribi  ☺☺ €  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 15. september 16:00 Cirkulana, Lovski dom: zaključek projekta, srečanje sodelujočih, svetovanje glede obrezovanja sadik in visokodebelnih sadnih dreves 18:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Špajza modrosti, predavanje iz Cikla čuječnosti: čuječnost za vsak dan Četrtek, 17. september 12:15 Ptuj, grand hotel Primus, zaključno srečanje projekta Life to grasslands 13:30 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Po šoli v Špajzo: igriva Špajza, do 15:00 19:00 Ptuj, razstavišče Knjižnice I. Potrča, Domoznanski večer z Marijo Kolednik Černila Petek, 18. september 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 16:00 Stoperce, Dolina Winettu, Zg. Sveča 17b: zaključek projekta, srečanje sodelujočih, svetovanje glede obrezovanja sadik in visokodebelnih sadnih dreves 19:00 Ptuj, Mestna tržnica, 51. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2020, 11 ansamblov narodno- zabavne glasbe Mestni kino Ptuj Sreda, 16. september: 20:00 Corpus christi. Četrtek, 17. september: 20:00 Radioaktivna. Petek, 18. september: 17:00 Kapitan sabljezobi in čarobni diamant; 19:00 Prvič narazen; 21:00 Radioaktivna. Prireditvenik Foto: ČG 4 5 8 9 3 1 4 7 9 5 3 6 1 4 9 3 8 5 2 6 9 4 5 6 1 9 7 5 Zadnje čase se veliko govori o stranki DeSUS. Stranki, ki se je oklicala za stranko upokojencev, pa le-teh (torej nas) ni nihče vprašal, ali se s tem strinjajo. Če se želi kakšno društvo poimenovati po kom znanem, mora skozi kar zapleten postopek, da sme neko ime uporabljati. Kaj pa DeSUS? Ali za njega (in za vse druge stranke v državi) ni pri poimenovanju nobenih pravil? So pravila. O imenu stranke 8. člen zakona o političnih strankah pravi (malo bom člen skrajšal): »Ime stranke /.../, skrajšano ime in kratica imena /.../ ne smejo biti taki, da spravljajo ali bi utegnili spraviti državljanke oziroma državljane v zmoto.« Mene ime Demokratična stranka upokojencev Slovenije spravlja v zmoto. Ker namreč napačno vzbuja mnenje, da so v tej stranki vsi, ki so upokojenci. In potem slišiš od hudobnih (mlajših) jezikov: »Kaj se te to v vaši stranki dogaja!?« Naši stranki??? Upokojenec je, kot pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika, »kdor je upokojen: biti, postati upokojenec; društvo upokojencev / dom upokojencev«. Če sem torej upokojen, sem upokojenec. In če sem upokojenec, sem član stranke, ki v svojem imenu zatrjuje, da je stranka upokojencev? Tu nekaj ne štima. Saj se mogoče ni nihče, ki so ga kar meni nič – tebi nič uvrstili v neko stranko, doslej ni pretirano razburjal zaradi tega. Pač še ena v množici slovenskih »nič ne škodi – nič ne hasni« strank. Dokler je vse skupaj bilo videti čisto normalno. Ampak to, kar se v tej stranki dogaja sedaj – ne, to pa meče slabo luč na vse, ki smo upokojenci in, po DeSUS-ovem mnenju, njihovi člani. Hvala lepa. Predsednica (saj ne vem, ali smem reči bivša, sedanja, odhajajoča, prihodnja ..., če pa se svojega položaja drži kot klop) se zadnje čase obnaša tako, da ni ničemur več podobno. Pa še upokojenka ni! Zato kot upokojenec v skladu s prej omenjenim 8. členom zakona o političnih strankah zahtevam, da ustrezne strokovne službe preverijo, ali se sme Aleksandrina stranka imenovati po upokojencih, ker je tako ime zavajajoče. Naj namesto »Pa lep pozdrav!« za konec navedem naslov knjige zelo duhovitega slovenskega pisatelja Kamenka Kesarja: »Mene ne bo noben jebo ...« Za šankom Danes Desus – in nikdar več? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 21. septembra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Maja Pavlič, 2250 Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  15. septembra 2020Križemkražem16 ALES - mesto na jugu Francije, ATASI, Nuredin al - nekdanji sirski voditelj, MORENO, Rita - filmska igralka iz Portorika, VIDALI, Ksenija - pokojna operna pevka, KOZOPRSK - staro ime za oktober KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (71.) Negovani parki in bambusovi gozdički so prikladen kompli- ment urbanemu vrvežu. Za- snovo tradicionalnih vrtov in prelivanje intenzivnih odten- kov zelene spremljajo fi lozof- ske ideje in smisel za estetsko. Japonci se izogibajo umetnemu okrasju, poudariti želijo pred- vsem naravno krajino. Tu se pomeša šumenje potoč- ka s čivkanjem drobnih ptic. Ču- dovito mehka pokrajina se spoji v živo slikarsko mojstrovino. Mesto Kanazava je eden izmed krajev, kjer vrtovi in gozdički kar vabijo k počitku ali h globoke- mu premisleku v svojih sencah. Mesto je najbolj znano po veli- častnem grajskem vrtu Kenro- kuen iz 17. stoletja, ponaša pa se tudi z lepo ohranjenimi okrožji nekdanjih samurajev in gejš, privlačnimi templji in moderni- mi muzeji. Domačini pravijo, da je mesto, ki je uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediš- čine, eden od prezrtih draguljev japonskega turizma. Sorazmerno oddaljena lokacija izven utrjene turistične poti namreč prispeva k zmanjšanju števila tujih turistov. Zame to ni slaba novica, saj so kraji, ki niso natrpani s prišleki, kot sta na primer Tokio ali Kjoto, še zanimivejši. V njih se najde več pristne kulture, dogodkov, celo ljudi. Zavijem na sejem z rabljeno robo. Police se šibijo pod težo ke- ramike, knjig in ostalih drobnarij. Pritegnejo me okrušene skodeli- ce, krožnički in rustikalne žličke. Japonska fi lozofi ja, ki izhaja iz bu- dizma, spoštuje, kar je skromno, preprosto, lomljivo, rahlo okru- šeno. Verjame, da so stvari dra- gocenejše, če imajo svojstven pe- čat oz. če jih je oplazil duh časa. Zlomljena skodelica bo tako prej popravljena kot pa odvržena. Na takšen način so pomanjkljivosti in nepopolnosti poudarjene, ne skrite. Glede na to, da je naš za- hodni svet pogosto obseden s popolnostjo, simetrijo in ideal- nimi merami, je to precej dobra tema za premislek pod cvetočo češnjo. Foto: M. Toplak Kanazava, Japonska Cirkulane  Dejavnosti društva gospodinj Trebile buče, stiskale bodo olje Članice društva gospodinj Cirkulane, ki jih vodi predsednica Vida Brodnjak, so se nedavno dru- žile ob trebljenju oljnih buč. Buče so pridelale na društveni njivi, ki jo obdelujejo pod vznožjem Okiča. Poleg buč so jim letos na njivi rasli še krompir, čebula, korenček, peteršilj, zelena, različna zelišča, pa tudi nekaj okrasnih cvetlic. Foto: MZ S trebljenjem buč se letošnja opravila na njivi bližajo h koncu. »Imele smo lep pridelek krompirja in čebule. Tudi zelišča smo že pob- rale, iz korenčka, peteršilja, zelene, luštreka, česna, čebule in soli smo pripravile domačo vegeto. Letoš- nje aktivnosti društva so bile zaradi koronavirusa usmerjene predvsem na delo na njivi, pri čemer smo spoštovali vsa navodila NIJZ. Dejav- nosti se običajno udeležuje približ- no tretjina članic, tam nekje okoli 15 izmed vseh 44. Članice se aktivno- sti udeležujejo, kot jim dopuščajo čas, zmožnosti, zdravje … Pod 15 nas pa skoraj nikoli ni na njivi. To je kar lepo število rok za opraviti delo, ki si ga zadamo. Njivo imamo v najemu, oddaja nam jo družina Arnečič, za kar se ji tudi lepo zah- valjujemo. Bučnice, ki jih bomo iztrebile, bomo oprale, posušile in iztisnile olje. Pridelujemo čisto buč- no olje, brez dodatka belega. Lani smo ga pridelale 13 litrov, spravile v majhne stekleničke in ga razdelile Ptuj  Hudobni Volk v letu 2020 Pripravljajo presenečenje Ptujska glasbena skupina Hudobni volk po uspešnem projektu Vivat Poetovio, ptujsko rock himno, s katero so obeležili 1950. obletnico prve pisne omembe Ptuja, v nadaljnje ustvarjalno ob- dobje stopa v spremenjeni zasedbi. Skupini se je ponovno pridružila pevka Bojana Glatz, tako da bo v pri- hodnje skupina spet nastopala v zasedbi obdobja albuma Faušija ubija. V prihajajočih dneh, natančneje 17. septembra, bo skupina obeležila že 28-le- tnico obstoja, kmalu pa bo že predstavila tudi nove skladbe v osveženi za- sedbi. Za leto 2021, ko Slovenija praznuje 30 let samostojnosti, pripravljajo presenečenje, ki bo nadgradilo projekt Vivat Poetovio. Skupino Hudobni volk sestavljajo Bojana Glatz (vokal in klaviature), Aleš Kotar (kitara), Kris- tijan Cafuta (bas) in Mihael Toš (bobni). Foto: Arhiv skupine še tekmovanje v kuhanju krompir- jevega golaža. Imamo čebulo in krompir, ki ju je treba porabiti. Vse ostale sestavine bi si tekmovalne ekipe priskrbele same. Povabile bi vsa društva iz občine Cirkulane in sorodna društva gospodinj ali po- deželskih žena iz sosednjih občin Markovci, Gorišnica ter Zavrč. Obli- kovali bi komisijo, ki bo izbrala naj- boljši golaž, za prvo, drugo in tretje mesto bi podarile skromna darilca. To so načrti do konca letošnjega leta, a vse bo odvisno od epidemi- ološke situacije.« za darila na občnem zboru ali ob novem letu. Vsaka članica je prejela po eno stekleničko, pa tudi pri prip- ravi malice za društvene dejavnosti nam olje pride prav čez celo leto,« je povedala predsednica Brodnja- kova, ki je prav tako zadovoljna z letošnjo letino krompirja in čebule. »Pridelek je krasen. S krompirjem že nekaj let pripravljamo različne jedi. Če bodo zdravstvene razme- re omogočale, bi v sodelovanju z osnovno šolo in vrtcem pripravili krompirjev dan. Vse bi se dogajalo zunaj, bomo videli, kaj nam bodo svetovali na NIJZ. Želele bi izvesti Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 17 Nogomet Nov poraz odnesel Trenevskega Stran 18 Futsal Ptuj še drugič uspešen, Tomaž še čaka na prve točke Stran 18 Motokros Zmagala Prado in Gajser, slavil Cairoli Stran 19 Atletika Čeh v Berlinu odlično zaključil sezono Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si lem je nasprotniku ves čas dihal za ovratnik, za kaj več pa bi potrebo- val razpoložena vratarja. V 36. mi- nuti je bil izid še izenačen (19:19), nato pa je Trimo prestavil prestavo višje in v 40. minuti povedel za štiri (24:20). Ormožanom se nikakor ni uspelo vrniti v igro in Trebanjci so mirno tekmo pripeljali do zmage in srečnega konca. V soboto, 19. septembra, ob 19.00 Vinarje čaka nova domača tekma, tokrat s Koprom. Bojan Čudič, kapetan Jeruza- lem Ormož: »Povsem smo zatajili v obrambi. Ko prejmeš 38 zadet- kov, si drugega kot poraza niti ne zaslužiš. Menim, da bi lahko iztržili bistveno več.« Tilen Kosi, Jeruzalem Ormož: »Odigrali smo slabo tekmo in poraz je več kot zaslužen. Do sobote mo- ramo marljivo trenirati in popraviti napake, če želimo premagati moč- no zasedbo Kopra. Sposobni smo precej več, kot smo tokrat pokazali v Trebnjem.« Uroš Krstič Aluminij je v prejšnji sezoni v Sežani začel svoj pohod proti vrhu lestvice, letos česa podobnega ni uspel, čeprav priložnosti še zdaleč ni manjkalo. Morda jih je bilo celo preveč … V 10 minutah tri 100 % priložnosti Resnici na ljubo so imeli prvo domačini, a je sodnik Slavko Vin- čič njihov zadetek zaradi prekrška v napadu v 4. minuti razveljavil. Naslednje tri priložnosti so pripad- le gostom, vse so v rangu t. i. 100 %. V prvi se je v 7. minuti znašel Tilen Pečnik, ki je po podaji Kle- pača žogo lepo sprejel in stekel sam proti vratarju Jaku Koprivcu, Trimo – Jeruzalem 38:34 (17:16) JERUZALEM: Skledar (5 obramb), Balent (2 obrambi); Kocbek 8, T. Hebar 6 (3), Čudič 6 (2), Kosi 6 (1), Ciglar 6, Žuran 2, Škrinjar, Šulek, Munda, Šoštarič, Krasnič, Krabonja, Bogadi. Trener: Saša Prapotnik SEDEMMETROVKE: Trimo 5/4; Jeruzalem 7/6. IZKLJUČITVE: Trimo 8; Jeruza- lem 14 minut. Vinarji iz Ormoža so v 2. krogu gostovali v Trebnjem in doživeli prvi prvenstveni poraz. To je bil petnajsti poraz zapored Jeruza- lemčkov na gostovanju v Treb- njem. Zadnjo zmago v Trebnjem so Ormožani dosegli leta 2009. Trimo, ki se letos spogleduje z uvrstitvijo na sam vrh državnega prvenstva, je vodil skozi celotno tekmo. V 1. polčasu si gostiteljem, razen v 6. minuti (5:2), ni uspelo ustvariti višje prednosti. Jeruza- REZULTATI 3. KROGA: CB24 Tabor Sežana – Aluminij 3:1 (1:0); Maribor – Bravo 4:1 (3:0); strelci: 1:0 Matko (34.), 2:0 Mešanović (37.), 3:0 Mitrović (40.), 3:1 Nukić (79.), 4:1 Mlakar (81.); Celje – Domžale 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Podlogar (24.), 0:2 Kolobarić (29.), 1:2 Zaletel (69.). Rdeči karton: Ćalušić (73., Celje); Gorica – Koper 2:4 (1:1); strelci: 1:0 Oyewusi (36.), 1:1 Žužek (41.), 1:2 Žužek (51.), 1:3 Mulahusejnović (60.), 1:4 Stevanović (65.), 2:4 Žužek (86., avtogol). Rdeči karton: Čirjak (29., Koper); Olimpija – Mura 0:0. 1. MARIBOR 3 2 1 0 8:2 7 2. MURA 3 2 1 0 5:0 7 3. BRAVO 3 2 0 1 7:6 6 4. CB24 TABOR SEŽANA 3 2 0 1 4:4 6 5. KOPER 3 1 1 1 5:4 4 6. DOMŽALE 3 1 1 1 4:4 4 7. OLIMPIJA LJUBLJANA 2 0 2 0 1:1 2 8. CELJE 3 0 1 2 1:4 1 9. ALUMINIJ 3 0 1 2 1:6 1 10. GORICA 2 0 0 2 3:8 0 CB24 Tabor Sežana – Aluminij 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Babić (31., z 11 m), 2:0 Djalo Balde (61.), 2:1 Kukuličić (77.), 3:1 Stare (88.). CB24 TABOR SEŽANA: Koprivec, Nemanič, Zebić, Ristić, Denis, Krivi- čić (od 73. Sever), Babić (od 79. Ro- vas), Mihaljević, Stančič, Grobry, Djalo Balde (od 78. Stare). Trener: Goran Stanković. ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Jakšić, Azemović, Pantalon, Hor- vat, Grajfoner (od 64. Kukuličić), Pečnik (od 70. Matjašič), Čermak, Klepač, Bosilj (od 70. Maletić). Tre- ner: Slobodan Grubor. RDEČI KARTON: Stančič (29., Sežana). NLB liga REZULTATI 2. KROGA: Trimo Trebnje – Jeruzalem Ormož 38:34 (17:26), Grosist Slovan – Gorenje 23:28 (13:15), Koper – Maribor Bra- nik 24:23 (13:13), Ljubljana – Butan plin Izola 22:22 (8:9), Slovenj Gra- dec – Celje PL 26:29 (12:18), Dobo- va – Riko Ribnica 28:34 (15:18), Ur- banscape Loka – Krka 28:22 (11:12). 1. GORENJE 2 2 0 0 4 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 2 2 0 0 4 3. RIKO RIBNICA 2 2 0 0 4 4. TRIMO TREBNJE 2 2 0 0 4 5. MARIBOR BRANIK 2 1 0 1 2 6. URBANSCAPE LOKA 2 1 0 1 2 7. SLOVENJ GRADEC 2011 2 1 0 1 2 8. KOPER 2 0 1 2 9. JERUZALEM ORMOŽ 2 1 0 1 2 10. BUTAN PLIN IZOLA 2 0 1 1 1 11. LJUBLJANA 2 0 1 1 1 12. DOBOVA 2 0 0 2 0 13. KRKA 2 0 0 2 0 14. GROSIST SLOVAN 2 0 0 2 0 1. SNL: dve ekipi slavili z igralcem manj, ena vendarle izgubila 18 zadetkov na petih tekmah je doslej najboljši strelski dosežek nove sezone v 1. slovenski nogometni ligi, čeprav se je derbi kroga končal brez zadetkov. Ekipi Olimpije in Mure, ki nas za zdaj uspešno zastopata v kvalifi kacijah za evropsko ligo, sta tudi zaigrali nekoliko bolj previdno, posledica je remi z najmanj popularnim izidom. Posebno pozornost si je zaslužila premiera Maura Camoranesija na klopi Maribora. Nekaj sprememb je uvedel, ena izmed njih je vr- nitev Tavaresa v začetno enajsterico ... Zmaga 4:1 je veliko boljša od prikazane igre, zagotovo pa je bilo moč videti več energije in volje v sami igri vijoličastih. Samo s takšnim pristopom si včasih zaslužiš kanček sreče več, kar se je Mariboru tokrat povsem izšlo. Prve zmage v sezoni so se veselili Domžalčani, proti Celju so dvakrat izkoristili nezbranost v obrambni vrsti Celjanov (zaključek so odigrali z igralcem manj). Prvaki v tem trenutku niso na takšnem nivoju, kot so bili v zaključku lanske sezone. »Preveč smo medli, manjka odločnosti in čvrstosti,« je ocena trenerja Dušana Kosiča. V Sežani so Kidričani izgubili tekmo, čeprav so več kot 60 minut igrali z igralcem več, v Novi Gorici pa se je nekaj podobnega zgodilo domači Gorici v primorskem derbiju s Koprom. Še pri rezultatu 0:0 je moral Lovro Čirjak z igrišča zaradi drugega rumenega kartona, a to gostov ni vrglo iz tira, saj so do konca tekme zadeli kar štirikrat! Osrednji osebi tekme sta bila Žan Žužek, ki je dosegel tri zadetke, dva v mrežo tekmeca, enega v svojo, ter Dare Vršič, ki je prispeval dve asistenci. Maribor, Mura in Olimpija (slednja ima tekmo manj) so še edine neporažene ekipe. JM Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Začetek tekme je bil z naše strani dober, vse smo imeli v svojih rokah, še posebej po izključitvi. A kot se v no- gometu rado zgodi, je bila to voda na mlin ekipe, ki ima na igrišču manj igralcev. Sledila je neopreznost v obrambi, po kateri smo se znašli v zaostanku. To je za domačine pomenilo popoln umik v obrambo, kjer so lahko v vročem vremenu čuvali energijo. Mi smo morali na drugi strani več tvegati, nato pa smo dobili še en gol praktično 'iz ničesar'. Sežanci so se dobro branili, niso nam ponudili veliko priložnosti. Končna ocena bi lahko bila, da smo premagali sami sebe. Iz tega se moramo nekaj naučiti in pobrati ter točke iskati v naslednjih tekmah.« a je streljal točno vanj. Dve minuti kasneje je Čermak zaposlil Flakus Bosilja, temu pa je Koprivc strel z roba kazenskega prostora od- bil za nekaj centimetrov v kot. Iz tega je akcijo izpeljal Čermak, ki je s podajo našel povsem samega Pantalona na kakšnih šestih metrih od gola, njegov strel z glavo pa je zletel mimo cilja … Kot da to še ne bilo dovolj, je domača ekipa za nameček v 29. minuti ostala na igrišču z igralcem manj, po dveh zaporednih karto- nih v nekaj minutah je moral igrišče zapustiti Dino Stanič. Z igralcem več prejeli tri gole, dosegli enega Ko je bilo pričakovati popolno ofenzivo gostov, pa se je začela tehtnica nenadejano nagibati na stran – domačinov. Po hitrem proti- napadu Sežancev je hitri in spretni Aldair Adulai Djalo Balde (prihaja iz Gvineje Bissau) preigraval v kazen- skem prostoru, Nemanja Jakšić ga je pri tem precej naivno in neprevi- dno oviral ter zakrivil 11-metrovko. Realiziral jo je Mario Babič – 1:0. Prednost je domačinom omogo- čila povsem zaprto igro in prežanje izključno na protinapade. V tem so se izvrstno odrezali, pri čemer so v 61. minuti dobili še eno »darilo« gostov: Janžekovič je po povsem nenevarnem in nenatančnem strelu domačinov žogo odbil tako nesrečno, da je pristala pri Baldeju, ki jo je v drugem poskusu spravil v gol – 2:0. S tremi menjavami je Grubor že- lel spremeniti potek srečanja, kar mu je po zadetku rezervista Filipa Nogomet  1. SNL, 3. krog »Premagali smo sami sebe« Rokmet  NLB liga, 2. krog »Ko prejmeš 38 zadetkov, si drugega kot poraza niti ne zaslužiš« Foto: Aleš Fevžer / m24.si Nogometaši Aluminija so v Sežani več kot 60 minut odigrali z igralcem več, a jim to ni pomagalo do pozitivnega izida. Kukuličića (prvi gol v rdeče-belem dresu) delno tudi uspelo – 2:1. V 80. minuti bi se lahko sodnik Vinčič po prekršku nad Jakšičem odločil tudi za najstrožjo kazen v korist Aluminija, a tega ni storil … Doma- čini so v zaključku izkoristili še en protinapad, tokrat je bil to rezer- vist Marsel Stare – 3:1. V naslednjem krogu bo Aluminij v nedeljo na svojem stadionu gostil Olimpijo. JM Foto: Črtomir Goznik Žak Ciglar (Jeruzalem Ormož) je v Trebnjem dosegel šest za- detkov, podobno kot Kosi, Čudič in Hebar, še dva več je dosegel Kocbek. Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  15. septembra 2020Šport18 Drava Ptuj – Šmartno 1928 1:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Hrastnik (15.), 0:2 Verhovšek (23.), 1:2 Marcius (63., z 11 m), 1:3 Purnat (66.). DRAVA: Milić, Gassmann, Mar- tinčević, Kryeziu, Drevenšek, Kahrimanović (od 78. Erhatič), Nelson, A. Rogina (od 46. Montie), Ninkovic Quintana (od 60. S. Rogi- na), Marcius, Dodlek (od 85. Jane- žič). Trener: Viktor Trenevski. ŠMARTNO: Verdev, Pesjak (od 90. Pavič Kac), Verhovšek, Bukšek, Barič (od 60. Purnat), Trop (od 90. Kerić), Melavc (od 77. Zabukov- nik), Križnik, Danijel (od 77. Vezaj), Hrastnik, Trap. Trener: Igor Fenko. Nogometašem Drave tudi v so- boto ni uspelo prikazati predstave, s katero bi njihovim najzvestejšim navijačem ponudili vsaj nekaj ra- zlogov za optimizem. Nov poraz, že peti na šestih tekmah, je »odne- sel« trenerja Viktorja Trenevskega … Vodstvo kluba, na čelu s pred- sednikom Salviom Passantom, se je odločilo, da vajeti zaupajo v roke Jureta Arsiča, dosedanjega po- močnika glavnega trenerja. »Vodstvo NK Drava Ptuj se je ob upoštevanju različnih faktorjev in dejstva, da začetek sezone ni prinesel pričakovanih rezultatov, odločilo, da zaupajo vodenje prve ekipe Juretu Aršiču. Obenem bi se radi zahvalili Viktorju Trenevskemu za njegovo predanost in mu želimo vse najboljše v nadaljevanju trener- ske kariere. Vodstvo kluba, celoten trenerski štab in igralci kluba, bi se na tem mestu radi opravičili vsem navijačem in celotnemu mestu Ptuj zaradi slabih rezultatov. Ob tem bi radi sporočili, da bomo še naprej trdo delali in se poizkušali izvleči iz te situacije ter ohraniti čast kluba. Gremo Drava,« so o tem zapisali na spletni strani NK Drava. Ptujski modri so v uvodnih šestih krogih šepali predvsem v obram- bi, doslej so namreč prejeli kar 15 zadetkov. Pri tem je zanimivo, da na nobeni tekmi niso dobili manj kot dva zadetka: na treh so morali žogo iz mreže pobrati trikrat (proti Fužinarju, Bilju in Šmartnemu), na preostalih pa dvakrat (Primorje, Krka, Beltinci). Le proti Beltinča- nom jim jih je uspelo zabiti več … Tudi proti Šmartnemu, ekipi iz spodnjega dela lestvice, ni bilo nič drugače. Že po 23 minutah so bili dravaši v Zavrču v zaostanku 0:2, obramba je bila luknjičasta kot naj- kakovostnejši švicarski sir. Ker tudi na drugi strani – v napadu – ni bilo kakšnega izjemnega učinka, je bilo seveda še toliko težje. Ko je Matic Marcius iz najstrožje kazni v dru- gem polčasu znižal, so gostje že tri minute kasneje znova zadeli in upanja na pozitiven izid ni bilo več. V vsem tem je pozitivno le to, da je priložnost dobilo vsaj nekaj mladih domačih igralcev: Milič in Drevenšek v začetni postavi, v na- daljevanju pa še S. Rogina, Erhatič in Janežič – za slednja dva so bile to prve drugoligaške minute med člani. Novo zgodbo bo poskušal pisati Arsič Viktor Trenevski je celotno kariero odigral v zvezni vrsti in napadu, posledično je več pozornosti namenjal tema prvinama igre. »Naša želja je atraktiven in učinkovit nogomet, doseči želimo gol več od tekmeca,« so bile njegove pogoste besede. Na načelni ravni se s tem strinjajo domala vsi nogometni navdušenci, na praktični oz. izvedbeni ravni, pa je v tem razmišljanju veliko pasti. Če ekipa iz kroga v krog prejema tri zadetke, je optimistično upati na točke … Jureta Arsiča čaka nemudoma veliko dela, časa pa praktično ni, saj je naslednji krog 2. lige na spo- redu že sredi tega tedna … »Veliko stvari ni potekalo tako, kot smo si želeli, predvsem igra v obrambi je daleč od spodobne. To bo prva stvar, na kateri bo treba nekaj spremeniti, oz. jo povsem re- organizirati. Imam nekaj idej, ki jih bom nemudoma poskušal spraviti na igrišče. Če bo občasno za bolj trdno obrambo treba odigrati bun- ker, ga tudi bomo, brez razmišlja- nja. Moramo postati boljši v tem segmentu igre,« je na prvo zadevo opozoril novi glavni trener Jure Ar- sič, lastnik PRO licence. Ni pa to edina stvar. »Še zdaleč ne, tega se še predobro zavedam. Pri igralcih bo treba znova opozo- riti na odnos do kluba, do dresa in grba, ki ga nosijo na njem. Vsak, ki bo želel dobiti priložnost, si bo mo- ral to pošteno zaslužiti na trenin- gih in potem tudi na tekmah. Tudi povzdignjeni toni se bodo slišali, če bo to potrebno! Drava je klub s tradicijo, tudi sam sem igral v njem, zato bom pri tem postavil visoke standarde in vztrajal pri njihovem izvrševanju,« je odločno držo na- povedal Arsič. Velika ovira pri vsem skupaj je čas, tega za odpravo napak prak- tično ni na voljo, že v sredo se bodo dravaši v srečanju 7. kroga v Brežicah pomerili z domačim moštvom, ki je doslej zbralo že 10 točk. Vse prej kot lahka, a nikakor nemogoča misija za Dravo. Bo Arsi- ču uspelo nemudoma »prebuditi« moštvo? Jože Mohorič Igralci futsala v 1. slovenski ligi so odigrali tekme 2. kroga, le tri ekipe pa so še ostale s polnim iz- kupičkom šestih točk – med njimi je tudi prenovljena ekipa Ptuja. V spodnjem delu so brez osvojene točke prav tako tri ekipe – v tej druščini je tudi ekipa Tomaža. Tomaž Šic Bar – Oplast Kobarid 2:6 (1:3) STRELCI: 1:0 Klemenčič (3.), 1:1 Uršič (9.), 1:2 A. Mohorič (17.), 1:3 M. Mohorič (19.), 1:4 A. Mohorič (24.), 1:5 Žarič (26.), 2:5 Kukovec (29.), 2:6 Žarič (40.). TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Prijol, Klanjšek, Marot, Kukovec, Goričan, Plahuta, M. Senekovič, Klemenčič, Vindiš, Miklašič, U: Senekovič. Tre- ner: Matej Gajser. Nogometaši iz Tomaža so tudi v drugo vpisali poraz, na domačem terenu v Ljutomeru so klonili proti kompaktni ekipi Oplasta. Začetek tekme je sicer nakazoval druga- čen potek, saj so domačini že v 3. minuti povedli z zadetkom Bojana Klemenčiča. Gostje iz Kobarida so nato uredili svoje vrste in iz minute v minuto dokazovali, da so čvrst tekmec. Začetek konca za doma- čine se je začel ob koncu prvega dela, ko sta Andrej in Marko Mo- horič goste povedla v vodstvo 1:3. V drugem polčasu sta v razmiku dveh minut za goste zadela še A. Mohorič in Dražen Žarić in vrnitve za domačine več ni bilo … Sevnica – Hiša daril Ptuj 4:8 (2:4) STRELCI: 0:1 Ručna (7.), 0:2 Klinc (11.), 0:3 Pihler (11.), 1:3 Drobne (12.), 1:4 Gajser (14.), 2:4 Kneževič (16.), 2:5 Gajser (27.), 3:5 Lužar (28.), 3:6 Gašparič (30.), 3:7 Bukovec (32.), 3:8 Lah (33.),4:8 Drobne (36.). HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gašparič, Rednak, Ručna, Florjan- čič, Klinc, Pihler, Fleten, Lah, Buko- vec, Gajser, Tkalčič. Trener: Robert Grdović. Po zmagi z ekipo Silika so Ptu- jčani odpotovali v Sevnico, kjer je domača ekipa gostila še drugo za- poredno tekmo. V prvem so klonili proti ekipi Mlinše, v drugo je bila premočna še Hiša daril. Odločilni korak k uresničitvi zmagovalne formule so gostje na- redili že v prvem polčasu, med 7. in 14. minuto so namreč zadeli kar štirikrat – 1:4! Uspešni so bili štirje različni posamezniki, začel je Borut Ručna, nato sta nadaljevala Jurček Klinc (na prvi tekmi ni dobil prilož- nosti) in Thomas Pihler, zaključil pa jo je Tilen Gajser. V nadaljevanju se je domačinom dvakrat uspelo približati na dva gola zaostanka, a so se varovanci trenerja Roberta Grdoviča vedno znova odzvali na izjemen način in tekmo zaključili z zmago. Drugi niz zadetkov so Ptujčani dosegli med 30. in 33. minuto, uspešni so bili Mitja Gašperič, Jeremy Bukovec in David Lah. Slovenski prvoligaši bodo sedaj imeli krajši reprezentančni odmor, tekme 3. kroga bodo nadaljevali 25. septembra. Ptujčani bodo gostili Mlinše, Tomaž pa bo odšel na gostovanje v Litijo. Jože Mohorič Nogomet  2. SNL, 6. krog Peti poraz odnesel Trenevskega, na vročo klop sedel Arsič Futsal  1. SFL, 2. krog Ptuj še drugič uspešen, Tomaž še čaka na prve točke Foto: Črtomir Goznik Ianu Ninkoviću Quintani (Drava, modri dres) je v tem primeru uspelo preskočiti nogometaša Šmartne- ga, gostje pa so se vseeno veselili treh točk. Foto: Črtomir Goznik Borut Ručna (FC Hiša daril Ptuj) je s svojo ekipo zabeležil še drugo zmago v sezoni. 1. SFL REZULTATI 2. KROGA: Sevnica – Hiša daril Ptuj 4:8 (2:4), Tomaž Šic bar – Oplast Kobarid 2:6 (1:3), Mlinše – Dobrepolje 5:2 (1:2), Do- bovec – Litija 6:1 (3:1), Siliko Vrhni- ka – Bronx Škofi je 4:4 (2:3). 1. DOBOVEC 2 2 0 0 11:2 6 2. HIŠA DARIL PTUJ 2 2 0 0 12:7 6 3. ŠD MLINŠE 2 2 0 0 7:2 6 4. BRONX ŠKOFIJE 2 1 1 0 7:6 4 5. FC LITIJA 2 1 0 1 7:7 3 6. OPLAST KOBARID 2 1 0 1 7:7 3 7. SILIKO VRHNIKA 2 0 1 1 7:8 1 8. TOMAŽ ŠIC BAR 2 0 0 2 4:9 0 9. SEVNICA 2 0 0 2 4:10 0 10. DOBREPOLJE 2 0 0 2 3:11 0 Nafta in Krka vztrajata v zasledovanju Kalcerja Nogometaši Kalcerja vztrajajo na vrhu lestvice, tokrat so točke odnesli s težkega gostovanja v Kr- škem. Oskar Drobne je imel v svoji ekipi štiri različne strelce, pri enem so jim z avtogolom pomagali do- mačini kar sami. Prva zasledovalca sta Nafta in Krka. Lendavčani so tokrat v derbi- ju kroga »ohladili« vroče nogome- taše iz Bilj, ki so do tega kroga nani- zali štiri zaporedne zmage. Tokrat so proti močnim naftašem vendar- le klonili. Krka je bila prepričljiva v Ajdovščini, za zaključek pa ob vodstvu 0:3 ostala brez igralca na zelenici. Povsem nepotrebno … Zmagovalnega ritma iz začetka sezone ne najdejo pri Fužinarju, ki je tokrat na domači zelenici ostal celo brez točke. Beltinčani so gol dosegli v zadnji minuti tekme … Izostanek Tadeja Trdine (ni zaigral na zadnjih dveh tekmah), ki je na začetku sezone za Fužinar dose- gel pet zadetkov, je vendarle velik hendikep za Korošce. Roltek Dob je v Kranju ugnal domači Triglav in ga že na začetku sezone postavil v zelo težak polo- žaj. Za Dob je bil dvakrat uspešen Kristijan Šipek. Na začelju ostajata Drava in Brda, oba sta v tem krogu izgubila na svojih zelenicah. REZULTATI 6. KROGA: Drava Ptuj – Šmartno 1928 1:3 (0:2); F užinar Vzajemci – Beltinci Kli- ma Tratnjek 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Verunica (21.), 1:1 Kendeš (72.), 1:2 Mörec (90.); Krško – Kalcer Radomlje 2:5 (1:1); strelci: 0:1 Varga (13.), 1:1 Smi- ljanić (42.), 1:2 Zabukovnik (50.), 1:3 Budimir (69., ag.), 1:4 Kregar (72.), 1:5 Nikolić (79.), 2:5 Đurić (88.); Primorje Emundia – Krka 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Parris (12.), 0:2 M. Brekalo (42.), 0:3 Kastrevec (86.). Rdeči karton: Parris (87., Krka); Brda – Brežice Terme Čatež 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Predanič (51., z 11 m), 0:2 Sokler (80.); Nafta 1903 – Vitanest Bilje 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Novinič (19.), 2:0 Oštrek (69.), 2:1 Matič (79., z 11 m); Triglav Kranj – Roltek Dob 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Kopač (25.), 1:1 Ši- pek (47.), 1:2 Šipek (70., z 11 m); Rudar Velenje – Jadran Dekani 1:0 (1:0); strelci: 1:0 Koprivnik (39.). 1. KALCER RADOMLJE 6 5 0 1 16:5 15 2. KRKA 6 4 2 0 15:4 14 3. NAFTA 1903 6 4 2 0 12:4 14 4. ROLTEK DOB 6 4 0 2 16:10 12 5. VITANEST BILJE 6 4 0 2 10:9 12 6. BREŽICE ČATEŽ 6 3 1 2 6:7 10 7. BELTINCI TRATNJEK 6 3 0 3 12:10 9 8. FUŽINAR VZAJEMCI 6 2 2 2 13:8 8 9. RUDAR VELENJE 6 2 1 3 7:9 7 10. KRŠKO 6 2 1 3 7:12 7 11. PRIMORJE 6 2 1 3 6:11 7 12. TRIGLAV KRANJ 6 2 0 4 6:7 6 13. ŠMARTNO 1928 6 2 0 4 6:13 6 14. JADRAN DEKANI 6 1 2 3 6:6 5 15. DRAVA PTUJ 6 1 0 5 8:15 3 16. BRDA 6 1 0 5 2:18 3 JM Foto: Črtomir Goznik Viktor Trenevski ni več trener Drave, nasledil ga je njegov dosedanji pomočnik Jure Arsič. Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  15. septembra 2020 Šport, rekreacija 19 Nekoliko drugače so organiza- torji – Zavod za šport Ptuj, Športna zveza Mestne občine Ptuj in Me- stna občina Ptuj – zastavili letošnji projekt Ptujski športni vikend. Ta je bil dokaj »sramežljivo« promo- viran skozi sodobne multimedijske kanale, razlog za bolj skrito kot odkrito oglaševanje dogodka so bile omejitve, povezane s korona- virusom. Kljub temu so se organizatorji hrabro lotili projekta 26. Ptujski športni vikend in so tako nadalje- vali tradicijo. Direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj je dejal: »Ta športni vikend je res bil pre- cej drugačen kot tisti do sedaj. Covid-19 situacija nam je onemo- gočila izvedbo v takšni obliki, kot smo je bili vajeni v preteklih letih. Osnovni koncept Ptujskih športnih vikendov je, da k športu vzpod- bujamo mladino in otroke vseh starostnih skupin. Ne glede na to, da jim tokrat nismo mogli ponuditi določenih vsebin, smo se vseeno odločili za izvedbo prilagojenega programa. Mislim, da smo ga dob- ro izpeljali.« Glavnina dogajanja na Ptu- jskem športnem vikendu je bila skoncentrirana na sobotno do- poldan in dogajanje v mestnem parku. Kot prvi so tam izvedli svoje vaje člani Šole zdravja Ptuj, ki so se na zelenici dodobra razgi- bali s 1000 gibi. Pri vajah so se jim pridružili tudi nekateri kolesarji, ki so nato opravili pot od športne dvorane Campus do Markovcev in nazaj. Na varni kolesarski rekre- ativni poti so bili v glavnem kole- sarji iz društva Prijatelji zakaj, Ptu- jske kolesarske mreže in Društva upokojencev Ptuj. Organizatorji so pripravili 2. tek Vivat Poetovio 1950, na katerem je bilo nekaj prekaljenih tekačev in – kar je pohvalno – tudi nekaj mladih športnikov. Športni del je bil tok- rat v parku nadgrajen tudi s špor- tnim vrtincem Ptuja in predvsem s predstavitvijo športnih društev, klubov in posameznikov. Pogovo- re s predstavniki klubov je vodila Tatjana Mohorko, posnel PeTV in tako bodo nastali kratki predsta- vitveni fi lmčki. Na ptujskem igrišču za golf sta bila v sklopu vikenda kar dva do- godka: v nedeljo se je odvil Dan slovenskega golfa, že v četrtek pa turnir v footgolfu, ki je štel tretjič za Odprto prvenstvo Ptuja. Na njem je sodelovalo 40 igralcev in igralk, zmagal je Ian Emeršič, drugi je bil Dalen Simonič Dabič in tretji Marko Panikvar. Športni tekmovalni del vikenda zaokrožuje še turnir dvojic v teni- su, ki je potekal na igriščih TK Ter- me Ptuj. Na njem je sodelovalo 11 dvojic, zmagala sta Robert Merc in Danilo Mihelič. 26. Ptujski športni vikend se bo zaključil 23. septembra, ko bo izve- dena okrogla miza o stanju v ptu- jskem športu. David Breznik vožnjo do zmage,« je za spletno stran svoje ekipe dirkaški dan opi- sal Gajser. Podobno kot v sredo tudi tokrat na startu ni bilo Nizozemca Jeff re- ya Herlingsa (poškodba rame, po napovedih bo izpustil tudi nasled- nje tri dirke), ki je tako moral mes- to vodilnega v svetovnem prven- stvu izpustiti iz rok. V vodstvo se je zavihtel Cairoli, sedem točk za njim je na 2. mestu sedaj Gajser, doda- tnih 15 je zadaj Herlings. Motokrosisti bodo imeli zdaj premor do 27. septembra, ko se bo začel naslednji trojček tekem: v italijanski Mantovi bodo od 3. oktobra dalje spet na sporedu tri preizkušnje. sta, UR V Faenzi je v nedeljo potekala zadnja od treh dirk SP na istem prizorišču. Preteklo nedeljo so vozili dirko za VN Italije, v sredo VN Faenze, nazadnje pa so se motokrosisti borili na VN Emilije Romanje. Branilec naslova svetovnega prvaka Tim Gajser je še drugič za- pored pristal na drugi stopnički. Podobno kot že v sredo mu tudi tokrat ni uspelo sestaviti dveh brezhibnih voženj: po padcu v prvi se je lahko prebil le do 5. mesta, v drugi pa napake ni ponovil, ampak je z brezhibno predstavo zmagal. Skupno je bilo to dovolj za 2. mes- to. Gajser se je v prvi vožnji po slab- šem startu hitro prebijal v ospred- je, v napadu na Cairolija pa je pristal na tleh. Z 11. mesta se je nato vračal v ospredje, končal je kot peti. Zma- gal je Španec Jorge Prado, drugi je bil Italijan Antonio Cairoli, tretji pa Švicar Jeremy Seewer. V drugi vožnji je Gajser odpeljal precej bolje. Po startu je ostal v stiku s Pradom, se nato po neneh- nem pritisku po tretjini preizkušnje tudi prebil mimo njega in vodstvo nato z vožnjo brez napak obdržal do konca. Za njim sta dirko končala Cairoli in Francoz Romain Febvre. V skupnem seštevku je slavil Cairoli (44 točk), kar je bila zanj že 91. zmaga na dirkah za svetovno prvenstvo. Gajser je bil drugi (41), tretji pa Prado (40). »Starta nista bila najboljša, že- lel bi si, da bi bil bolj v ospredju. V prvem krogu prve vožnje sem trčil s Tonijem in padel v ozadje. Bil sem razočaran, ampak v drugi vožnji sem bil zato bolj zbran. Tokrat sem bolje startal in tudi hitro prišel nap- rej. Potem sem lahko nadzoroval Pred naslednjimi izzivi sproščanje doma Tim Gajser: »Za nami je te- žak teden, ni šlo vse po mo- jih željah. A v seštevku sem zdaj povsem blizu, v ekipi pa se trudimo, da dosežemo kar najboljše rezultate. Zdaj imam prost teden, ko se bom lahko doma sprostil pred na- slednjim izzivom v Mantovi.« Foto: MXGP Tim Gajser je zmagal v drugi dirki za VN Emilije Romanje, skupno pa je osvojil drugo mesto. Znova so ga spremljali številni slovenski navijači. Foto: Peter Kastelic AZS Kristjan Čeh je tudi v Berlinu dosegel odličen izid in v eminentni druščini zasedel 3. mesto. Fo to : Č rt om ir G oz ni k Motokros  Dirka za VN Emilije Romanje Zmagala Prado in Gajser, slavil Cairoli V Berlinu je v nedeljo potekal močan mednarodni miting, ki sta se ga iz slovenskega tabora udeležila Maruša Mišmaš Zrimšek in Kristjan Čeh. Oba sta v svojih disciplinah zasedla 3. mesti. Met diska je v seriji mednaro- dnih mitingov v zadnjem času ena izmed paradnih disciplin, vedno z zvenečo zasedbo osvajalcev me- dalj na zadnjih velikih tekmova- njih. Tokrat je v Berlinu kar osem tekmovalcev preseglo mejo 60 metrov. Zmagal je evropski prvak iz Litve Andrius Gudžius (66,72 m), ki je bil tudi svetovni prvak leta 2017. Drugi je bil Šved Daniel Stahl, aktualni svetovni prvak (65,89 m), ki je dosegel le za centimeter večjo daljavo od Čeha. Član AK Ptuj je letos premagal skoraj vse tekmece s svetovnega vrha. Pred tekmo je povedal, da je ostal le še Stahl, ki pa ga želi ugnati naslednje leto. A je bil tudi tokrat blizu. »Zelo sem zadovoljen s sezo- no, za pet metrov sem presegel lanski osebni dosežek. Na začet- ku leta nisem pričakoval, da se bom tako enakovredno kosal z najboljšimi na svetu. Nato pa se je odprlo, videl sem, da niso več tako daleč pred mano kot lani. Malo več adrenalina sem imel le na začetku sezone, treme pa kmalu ne več in tako sem tudi končal. Z novim lepim izidom,« je pojasnil Čeh. Dva metra in 6 cm visoki Pod- vinčan je povedel v prvi seriji s 65,88 m pred Švedom Simonom Petterssonom (65,24 m), četrtim leta 2018 na EP. Stahl je v uvodu ostal brez izida, kot tudi Čeh v drugem poskusu, po katerem je povedel Stahl s 65,89 m. Gudžius je nato vrgel 66,09 m in je zmago potrdil ob koncu tek- movanja s 66,72 m. Litovec je tako kot pred dvema letoma na EP v nemški prestolnici znova ugnal Stahla, drugega na EP. Šved je obenem doživel svoj prvi poraz po 16 zmagah v nizu. »Moja prva serija je bila odlična, kot tudi ogrevanje. V drugem sem vrgel še več kot v prvem metu, am- pak me je vrglo iz kroga za izmet. Potem mi je malo padla moč, ven- Atletika  Miting v Berlinu Čeh v Berlinu znova čez 65 metrov Rekreacija Ptujski športni vikend letos malo drugače Dirka za VN Emilije Romanje, rezultati: 1. Antonio Cairoli Italija KTM 22 22 44 2. Tim Gajser Slovenija Honda 16 25 41 3. Jorge Prado Španija KTM 25 15 40 4. Jeremy Seewer Švica Yamaha 20 18 38 5. Romain Febvre Francija Kawasaki 11 20 31 Skupni vrstni red za SP: 1. Antonio Cairoli Italija KTM 285 2. Tim Gajser Slovenija Honda 278 3. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 263 4. Jeremy Seewer Švica Yamaha 255 5. Jorge Prado Španija KTM 237 Miting v Berlinu, met diska: 1. Andrius Gudžius Litva 66,72 m 2. Daniel Stahl Švedska 65,89 m 3. Kristjan Čeh Slovenija 65,88 m 4. Simon Pettersson Švedska 65,78 m 5. Robert Urbanek Poljska 65,04 m 6. Mauricio Ortega Kolumbija 63,96 m 7. Alin Alexandru Firfirica Romunija 62,71 m darle je šlo za zaključek sezone. Tudi po tej tekmi sem zadovoljen. Le centimeter sem bil za Stahlom, blizu, a tudi daleč,« je zaključil Čeh, lanski evropski prvak za mlajše čla- ne in letošnji evropski rekorder v tej starostni skupini. Odlično se je odrezala tudi Maruša Mišmaš Zrimšek, ki je v teku na 3000 m zapreke s časom 9:20,68 izboljšala svoj slovenski re- kord. V svoji najmočnejši disciplini je tekla prvič v sezoni. Prejšnji slo- venski rekord (9:20,97) je dosegla 13. junija lani v Oslu. Pred njo sta bili tokrat le dve iz- jemni Kenijki. Z izidom sezone na svetu je zmagala Hyvin Kiyeng Jep- kemoi (9:06,14), svetovna prvaki- nja leta 2015, srebrna na OI 2016 v Riu de Janeiru ter bronasta na SP 2017. Druga je bila Beatrice Chep- koech (9:10,07), ki je lani osvojila naslov svetovne prvakinje v Dohi, predlani pa je postavila svetovni rekord (8:44,32). UR, sta Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  15. septembra 2020Šport, rekreacija20 3. SNL – vzhod REZULTATI 4. KROGA: Dravinja – Cirkulane 0:2 (0:2), Videm – Zre- če 2:2 (2:1), Podvinci – Rogaška 0:1 (0:0), Koroška Dravograd – Kety Emmi Bistrica 1:2 (0:0), Šampion – Dobrovce 3:1 (1:1), Korotan Preva- lje – Šmarje pri Jelšah 4:0 (1:0). 1. KETY E. BISTRICA 4 4 0 0 12:4 12 2. CIRKULANE 4 3 0 1 8:1 9 3. ROGAŠKA 4 3 0 1 7:3 9 4. ZREČE 4 2 1 1 7:8 7 5. KOROTAN PREVALJE 4 2 0 2 8:5 6 6. KOR. DRAVOGRAD 4 2 0 2 6:4 6 7. ŠAMPION 4 2 0 2 8:9 6 8. DRAVINJA 4 2 0 2 7:9 6 9. VIDEM PRI PTUJU 4 1 1 2 8:10 4 10. PODVINCI 4 1 0 3 10:8 3 11. ŠMARJE PRI JELŠAH 4 1 0 3 7:13 3 12. DOBROVCE 4 0 0 4 1:15 0 Dravinja – Cirkulane 0:2 (0:2) STRELCA: 0:1 B. Cesar (32., iz 11 m), 0:2 Cimerman (39.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Li- pavšek (od 86. Sitar), Belšak (od 79. Orlač), Bojnec, Travnikar, Zazić, Cimerman (od 46. Krajnc), Kajzer, Majcen (od 86. U. Cesar), Toplak. Trener: Damjan Vogrinec. Pomemben vpliv za razplet tekme v Slovenskih Konjicah je nedvomno imela izključitev doma- čega branilca Žige Brumca, ki je v 31. minuti naredil prekršek za naj- strožjo kazen, ob tem pa prejel še rdeči karton. Blaž Cesar je prilož- nost izkoristil, nekaj minut kasne- je pa je trenutke zmede v domači ekipi izkoristil še Alen Cimerman ter goste popeljal do vodstva 0:2. Oba omenjena nogometaša sta v tej sezoni dosegla že svoja tretja zadetka. S trdno obrambno postavitvijo so Cirkulančani v nadaljevanju tek- me uspešno odbijali vse napade številčno oslabljenih domačinov in še tretjič v sezoni zaključili tekmo brez prejetega zadetka. Videm – Zreče 2:2 (2:1) STRELCI: 0:1 Brdnik (4.), 1:1 Me- sarič (17.), 2:1 Vrbanić (45.), 2:2 Zu- panc Terglav (79., z 11 m). VIDEM: Banić, Plajnšek, Zdovc, Cafuta, Mesarič, Frank Ličina, Krajnc, Plajnšek, Vrbanić (od 85. Šlamberger), Tement (od 90. Ovčar), Gojzdnik. Trener: Robert Hojnik. Zrečani so prišli v Videm z izku- šeno zasedbo, v kateri sta tudi nek- danji član Maribora Nejc Potokar in izkušeni drugoligaški igralec Matej Vinkovič (Veržej). Gostje so hitro povedli. »Nekaj minut smo potrebovali, da smo po zgodnjem zaostanku 'prišli v tekmo', nato pa smo po- časi prevzemali pobudo na igri- šču. Zelo sem znova zadovoljen s prvim polčasom, ko smo konstan- tno 'lomili' tekmece ter dejansko zasluženo odšli na odmor z mini- malno prednostjo. Pobudo smo v drugem delu namerno prepustili gostom, sami pa bi lahko bolje iz- peljali kakšnega od protinapadov. Situacijo smo si znova zakuhali sami s storjeno 11-metrovko, kar je deset minut pred koncem vedno nevarno. Manjka nam poškodo- vani Lovenjak, z njim je naša igra bolj kompaktna,« je oceno tekme podal Robert Hojnik. Podvinci – Rogaška 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Ptiček (72.). PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Svenšek, Gojkošek, Vajda (od 71. Lah), Orovič, Ziko Zajko, Koren, Kuserbanj (od 62. Svenšek), Bajraj (od 74. Zamuda Horvat), Oman (od 71. Šegula). Trener: Aleš Čeh. Podvinčani so v nedeljo popol- dan pred številnim občinstvom gostili prve favorite za napredo- vanje v 2. ligo, ekipo Rogaške. Ne samo, da so jim nudili odličen od- por, po številu izrazitih priložnosti bi lahko tekmo tudi dobili. »Zelo sem zadovoljen z igro svo- jega moštva, fantje so na igrišču dejansko garali celotno tekmo. Žal tokrat za to niso bili nagrajeni, a pomembno je vedeti, da smo si proti odlični ekipi Rogaške priigra- li vsaj dve 100 % priložnosti, prvo na začetku, drugo pa proti koncu tekme. Škoda za izgubljene točke, manjkal nam je tisti kanček špor- tne sreče. Rogaška je zagotovo najboljše moštvo, proti kateremu sem doslej vodil ali igral tekmo v 3. ligi, na klopi imajo odličnega tre- nerja in človeka (Damjana Romiha, op. a.). Če lahko enakovredno igra- mo proti njim, potem sem prepri- čan, da lahko premagujemo vse ostale,« je tekmo ocenil Aleš Čeh. Super liga: poslastici v Stojncih in Apačah Strelci v Super ligi so bili tokrat izjemno razpoloženi, na petih tek- mah so jih dosegli kar 30, povpreč- no šest na tekmo! Največ so jih zabili Markovčani, od sedmih je tri prispeval Davor Fleten. Toliko jih je na neverjetni tekmi v Stojncih zabil tudi neuničljivi Silvo Meznarič, s čimer je bistveno pri- pomogel k izjemnemu preobratu svoje ekipe. Skorba je v prve pol ure povedla 0:3, nato pa so na sce- no stopili domačini in nanizali pet zaporednih golov! Nejc Ogrinc je gostom še obudil upanje na točko, a nič več od tega … Podobno napeto je bilo v Apa- čah, kjer je domača ekipa pri re- zultatu 1:1 ostala na igrišču z igral- cem manj, a jo je Kim Sambolec z dvema zadetkoma pripeljal na rob zmage. Bukovčani se niso dali, vse sile so usmerili v napad ter bili na- grajeni z zadetkov za izenačenje v sodnikovem podaljšku – zabil ga je rezervist Matic Vršič. Hajdina v Poljčanah ni prišla bli- zu točk, so pa bili bližje temu igral- ci Gerečje vasi, ki so gostili vodilni Zavrč. Ko je kapetan Tadej Rozman poravnal izid na 1:1, so gostje ime- li pripravljen odgovor. V razmiku dveh minut sta zadela Erik Zorec in Tomi Štumberger. Slednji je v Gere- čji vasi vpisal že svoj sedmi in osmi zadetek v sezoni. REZULTATI 4. KROGA: Apače – Bukovci 3:3 (1:1); strelci: 0:1 Veršič (12.), 1:1 Govedič (23., z 11 m), 2:1 Sambolec (69.), 3:1 Sambo- lec (77, z 11 m), 3:2 Medved (85.), 3:3 Vršič (94.). Rdeči karton: Mo- taln (59., Apače); Boč Poljčane – Hajdina 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Kukovič (10.), 2:0 Šket (42., z 11 m), 3:0 Jelovšek (59.); Gorišnica – Markovci 1:7 (0:4); strelci: 0:1 Fleten (6.), 0:2 Horvat (22.), 0:3 Ljubec (26.), 0:4 Fleten (43.), 0:5 Fleten (50.), 0:6 Ljubec (56.), 1:6 Roškar (59.), 1:7 V. Mez- narič (73.); Gerečja vas – Zavrč 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Štumberger (43.), 1:1 Rozman (60., z 11 m), 1:2 Zorec (78.), 1:3 Štumberger (79.); Stojnci – Skorba 5:4 (2:3); strelci: 0:1 Toplek (14.), 0:2 Brodnjak (23.), 0:3 N. Ogrinc (26.), 1:3 S. Meznarič (33., z 11 m), 2:3 S. Meznarič (37.), 3:3 Šoštarič (59.), 4:3 S. Meznarič (62.), 5:3 Vidovič (82.), 5:4 N. Ogrinc (87.). 1. ZAVRČ 4 4 0 0 15:1 12 2. MARKOVCI 4 3 0 1 14:8 9 3. STOJNCI 4 3 0 1 11:7 9 4. BUKOVCI 4 2 1 1 9:9 7 5. BOČ POLJČANE 4 2 0 2 7:6 6 6. APAČE 4 1 1 2 9:9 4 7. GORIŠNICA 4 1 1 2 4:13 4 8. HAJDINA 4 1 0 3 8:12 3 9. GEREČJA VAS 4 1 0 3 3:9 3 10. SKORBA 4 0 1 3 6:12 1 1. liga MNZ Ptuj: štirje goli Lebna Grajena je tudi v drugo pokaza- la svojo moč, tokrat so se znesli v Hajdošah. Domačini so se držali do 36. minute, nato pa so v naslednje pol ure gostje dosegli sedem golov – Miha Leben je dosegel štiri. Središčani so v Rogoznici od- lično začeli (0:2), nato pa so v drugem delu domačini uprizorili preobrat in na koncu vpisali prvo zmago v sezoni. Lokalni derbi je bil odigran v Trž- cu, kjer so gostovali Podlehničani. Gol ob koncu polčasa je za ekip, ki ga zabije, vedno dobra novica, a so gostje v drugem polčasu zmogli izenačenje. Z remijem se je konča- la tudi tekma v Ormožu, kjer pa so povedli gostje iz Majšperka, izena- čenje pa je uspelo domačinom. REZULTATI 2. KROGA: Rogoznica Slofi n – Središče 4:2 (1:2); strelci: 0:1 Jakl (13.), 0:2 Ko- ciper (19.), 1:2 Kuserbanj (42.), 2:2 Horvat (57.), 3:2 Keško (69.), 4:2 Keško (80.); Hajdoše – Grajena ANpro 0:9 (0:4); strelci: 0:1 Pihler (36.), 0:2 Pihler (40.), 0:3 Zulić (43., z 11 m), 0:4 Leben (44.), 0:5 Leben (56.), 0:6 Krajnc (59.), 0:7 Leben (66.), 0:8 Leben (84.), 0:9 Murat (86.); Ormož – Majšperk picerija Špaj- za 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Letonja (14.), 1:1 Janežič (58.); Tržec – Podlehnik 1:1 (1:0); strel- ca: 1:0 Gajšek (43.), 1:1 M. Feguš (66.). 1. GRAJENA ANPRO 2 2 0 0 13:2 6 2. MAJŠPERK ŠPAJZA 2 1 1 0 8:2 4 3. TRŽEC 2 1 1 0 5:3 4 4. ORMOŽ 2 1 1 0 3:2 4 5. ROGOZNICA SLOFIN 2 1 0 1 6:6 3 6. PODLEHNIK 2 0 1 1 2:3 1 7. SREDIŠČE 2 0 0 2 4:8 0 8. HAJDOŠE 2 0 0 2 1:16 0 2. liga MNZ Ptuj: Lovrenc prejel gol že v 1. minuti REZULTATI 2. KROGA: Polskava avtop. Grobelnik – Makole Bar Miha 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Polajžer (20.), 2:0 Polajžer (56.), 2:1 Korez (68.), 2:2 Smogavec (78.); Pragersko – Mladinec Lovrenc 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Sagadin (1., z 11 m), 2:0 Kraševec (17.), 2:1 Širovnik (73.), 3:1 Sagadin (88.). Rdeči kar- ton: Dajnko (28., Lovrenc); Oplotnica – Slovenja vas SMS sanacija 1:3 (0:0); strelci: 0:1 Vrečar (55.), 1:1 Čede (69.), 1:2 Pišek (83.), 1:3 Vrečar (93.); Zgornja Polskava – Leskovec 6:3 (3:1); strelci: 1:0 Klajderič (18.), 2:0 Puhman (26., z 11 m), 3:0 Smogavc (34.), 3:1 Mlakar (39.), 4:1 Smogavc (66., z 11 m), 4:2 Krajnc (72., z 11 m), 5:2 Laura (73.), 6:2 Furman (78.), 6:3 Belčič (85.). Rdeči karton: M. Mlakar (53., Leskovec). 1. PRAGERSKO 2 2 0 0 10:1 6 2. MAKOLE BAR MIHA 2 1 1 0 8:3 4 3. ZGORNJA POLSKAVA 2 1 1 0 7:4 4 4. LESKOVEC 2 1 0 1 12:6 3 5. SLOVENJA VAS 2 1 0 1 3:8 3 6. POLSKAVA 2 0 2 0 3:3 2 7. MLADINEC LOVRENC 2 0 0 2 2:9 0 8. OPLOTNICA 2 0 0 2 1:12 0 Jože Mohorič Nogomet  3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj Bistrica na vrhu, Cirkulane tik za njo Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev (v modrih dresih) so proti prvemu favoritu sezone odigrali zelo dobro tekmo, za kar pa žal niso bili nagrajeni s točkami. Foto: Črtomir Goznik V Stojncih so gledalci videli devet zadetkov ter izjemen preobrat domače ekipe (v temnih dresih), ki se je vrnila po zaostanku 0:3. Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije je določil kazen za Aluminij, ker se klub 23. avgusta ni udeležil tekme 1. kroga nove sezone v 1. ligi Telekom Slovenije proti Mariboru (o vzrokih smo podrobno poročali). Aluminij je dobil kazenski odvzem dveh točk in še dodatnih 1500 evrov kazni. Že pred tem je NZS obračun za zeleno mizo registrirala z rezultatom 3:0 za Maribor. Presenečeni ob naloženi kazni Iz NK Aluminij so po prejeti kazni v izjavi za javnost zapisali: „Odločitev disciplinskega sodni- ka NZS, ki je NK Aluminiju naložila dodatne kazni, nismo pričakovali; še posebej ne tistega dela, ki se nanaša na odvzem točk. Ponovno izpostavljamo, da je šlo v navedenem primeru za izredno situaci- jo, kjer ni bilo športne in pravne prakse ter da je NK Aluminij že ob prvem primeru evidentirane okužbe apeliral na testiranje vseh igralcev, da bi lahko ne- gativni nadaljevali treninge. Tej in vsem nadaljnjih prošnjam o delegiranju prve tekme in prestavitvi nista uslišala ne NZS in ne tekmec. Posebej pa pri vsej tej zmedi okrog korone bode v oči dejstvo, da za vse klube prve lige, ki so se znašli v podobni situ- aciji z evidentiranimi pozitivnimi primeri, niso veljala enaka pravila in protokoli. To daje občutek, da vsi klubi nismo enakopravno obravnavani. Na sklep tekmovalne komisije, ki je registrirala tekmo prvega kola z NK Maribor se nismo pritožili, saj smo zavestno sprejeli odločitev, da je to manj- še tveganje kot pa morebitne nadaljnje poškodbe nepripravljenih igralcev. Sklep disciplinskega sodnika pa bomo proučili in se odločili o nadaljnjih aktivnostih kluba.“ JM Nogomet  1. SNL Aluminij ob točke in denar Nogomet  2. SNL RAZPORED 7. KROGA, V SREDO, 16. 9., OB 16.00: Beltinci Klima Tratnjek – Krško, Roltek Dob – Brda, Jadran Dekani – Triglav Kranj, Kalcer Ra- domlje – Rudar Velenje, Vitanest Bilje – Primorje eMundia, Šmartno 1928 – Nafta 1903; OB 18.00: Krka – Fužinar Vzajemci; OB 19.00: Brežice Terme Čatež – Drava Ptuj. Nogomet fest 2020 v Gabrniku Društvo Športni park Gabrnik organizira 10. tradicionalni »Nogomet fest«, nogometni turnir na travi (5+1, 5-metrski goli). Odvijal se bo v ned- eljo, 20. septembra, v Gabrniku (občina Juršinci), z začetkom ob 9. uri. Za članski turnir bo na voljo 500 evrov nagrad- nega sklada, prijavnina pa znaša 40 evrov. Število ekip bo omejeno na 12. Na turnirju bodo v spreml- jevalnem sporedu igrali tudi veterani in otroci U-7. Prijave in info na tel. (041 942 954) Darjan Čeh, ali e-mail: daceh7@gmail.com 4. Lotmerški trail tek Športna zveza Ljutomer in Občina Ljutomer pri- rejata 4. Lotmerški trail tek, ki bo potekal v petek, 18. septembra, z začetkom ob 17. uri v Parku 1. slovenskega tabora v Ljutomeru, s ciljem in star- tom vseh tekov. Razpored: - ob 17.00: tek predšolskih otrok s starši – Cicibanov tek na (300 m), - ob 17.10 – 17.30: teki šoloobveznih otrok, - ob 17.45: 4. Lotmerški trail tek na relaciji Lju- tomer–Cezanjevci–Ljutomer (7.500 m), Startnine za cicibane in šoloobvezne otroke ni, za člane in članice znaša 5 evrov. Najboljši trije v vsaki kategoriji prejmejo medal- je, najboljši trije v absolutni kategoriji med člani in članicami prejmejo pokal, vsem udeležencem Cicibanovega teka pa je namenjeno spominsko darilo. Predprijave za tek so možne na spletni povezavi: http://www.pomurski-pokal.com/ 4. Lotmerški trail tek šteje za Pomurski pokal v rekreativnih tekih POM – P 2020. JM, NŠ Športni napovednik Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 21 Ko je pred dobrim letom padel zastor 50-letne zgodbe najstarejšega festivala narodno- -zabavne glasbe v Sloveniji, smo bili vsi ustvarjalci festivalskih do- gajanj narodno-zabavne glasbe polni optimizma in pričakovanj za nadaljevanje negovanja in spodbujanja tovrstne zvrsti glas- benega ustvarjanja. In prišla je kriza; kriza medosebnih odno- sov, brutalnega uničenja okolja in narave, kriza vrednot in te- meljev političnega spoštovanja demokratičnih odnosov. Kriza, ki se imenuje covid-19 in je prav- zaprav bolezenskega značaja, neke vrste gripa, kot so nas v letošnjem letu poučevali sve- tovni in domači epidemiologi, a je, kot se sedaj vidi, še bolj kot kadar koli prej kriza človeštva. V tej krizi nevedoč sodelujemo vsi. Hote ali nehote spreminjamo svoje navade, odnose, postaja- mo nestrpni in nerazumevajoči. Morali smo pozabiti na druženje in veselje, a na Ptuju pač ne. Ker želimo, hočemo in smo sposob- ni, bomo tudi letos organizirali 51. Festival NZG. Enajst nasto- pajočih mladih ansamblov naro- dno-zabavne glasbe je verjelo v našo sposobnost in so se nam pridružili, da bo po ptujskih uli- cah že enainpetdesetič odmeval zvok trobente, klarineta, zven polk in valčkov. Letos ne more- mo obljubiti presežkov. Tistim malo srečnežem, ki jim je uspelo dobiti mesta v »varni kletki«, in vsem, ki se boste sprehajali po Ptuju in seveda ohranjali medo- sebno varnostno razdaljo, pa obljubljamo, da ne bomo oz. ne boste pozabili; kako lepo smo se imeli 50 predhodnih let, kako blaženo se slišijo melodije na- rodno-zabavne glasbe in kako dobro je videti in srečati ljudi, someščane in turiste. Potem ko bo ob koncu v revi- jalnem delu festivala svoje sko- raj 55-letno glasbeno ustvarjanje predstavil Alpski kvintet in bo Oto Pestner s svojim edinstve- nim vokalom zapel »ko v nošo se odene«, se bo Ptuj odel v plašč sreče in zadovoljstva, kjer v tis- tem trenutku ne bo prostora za, kako ji že rečemo, »korono«. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2020 Ptuj bo spet odet v nepozabne narodno-zabavne melodije Fo to : Č rt om ir G oz ni k Kolofon 51. festival narodno- zabavne glasbe Ptuj 2020 – priloga Štajerskega tednika Ptuj, 15. september 2020 Urednica priloge: Simona Meznarič Sestavki: Majda Goznik Fotografije: arhiv ansamblov in Črtomir Goznik Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Celostna podoba in grafično oblikovanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  15. septembra 202022 51. festival NZG Ptuj 2020 www.trgovinejager.com Jagros d.o.o., Prvomajska ul. 29, 3250 Rogaška Slatina, veljavnost: 16. 9.-22. 9. 2020 PVC kad za kmetijstvo PVC kad za kmetijstvo 90 L PVC kad za kmetijstvo 110 L PVC kad za kmetijstvo 130 L PVC kad za kmetijstvo 350 L PVC kad za kmetijstvo 500 L PVC kad za kmetijstvo 750 L PVC kad za kmetijstvo 1000 L .....13,99 EUR ....14,99 EUR ....14,99 EUR ...25,99 EUR ...32,99 EUR ...52,99 EUR ..76,99 EUR IZ DE LA NO V IT AL IJ I 32,99 500 L Inox cisterne 75 L 145 L 180 L 260 L 320 L 320 L(konus) 400 L(2x pipa + iztok konus) 480 L(2x pipa + iztok) 480 L(2x pipa + iztok konus) 620 L(2x pipa + iztok konus) 1.000 L(2x pipa + iztok) 1.000 L(2x pipa + iztok konus) 99,90 EUR 129,90 EUR 149,90 EUR 179,90 EUR 169,90 EUR 199,90 EUR 249,90 EUR 259,90 EUR 269,90 EUR 339,90 EUR 529,90 EUR 539,90 EUR 99,90 100 L ! 3 strani per foracija 48 L 3,49 PVC zaboj za grozdje 60 x 40 x 20 cm PVC zaboj za grozdje 60 x 40 x 30 cm PVC zaboj za grozdje 60 x 40 x 30 cm 48 L Polne stranice in dno Kotel za žganje/kuho s hladilno posodo 180 L, enojno dno 5 569,99 541,49 ZA IMETNIKE KARTICE 699,00 Mlin za grozdje LGCSR5 el. inox 39 LE NOJNO DNO Škarjice za obiranje grozdja - inox DC01083A Refraktometer za mošt 3 skale, 0-190 °Oe, 0-38 KMW (Babo), 0-44%Brix (Sacch.) 22,99 Refraktometer za merjenje vsebnosti alkohola 1 skala, 0-80% alkohol, primerno za žgane pijače26,99 Refraktometer za merjenje vsebnosti alkohola v vinu za bela vina, skala 0-20% 1,594,79 4,89 32 L Polne stranice in dno 629,0080 L 26,99 Sladkor Agragold 25 kg 13,99 Creaton Rapido velika pomičnost 31 mm, min. poraba 8,1 kos/m2, cena za 1 m2 Vse za obnovo strehe! N A R AV N O “ V O D I L N O ” N A R AV N O “ V O D I L N O ” 8,998,698,59 5 5,20 4,94 ZA IMETNIKE KARTICE Strešnik Renova Plus Moj Dom min. poraba 10 kosov/m2, cena za 1 m2 LET GARANCIJE Vlaknocementna strešna kritina Eternit mere 1250 mm x 920 mm, cena za 1 kos 8V nebarvana 5V nebarvana 8,99 9,49 Roben T O N B A U S T O F F E Vse za trgatev tehnika.ptuj@trgovinejager.com gorisnica@trgovinejager.com Mlin za grozdje LGCSR2 el. 379,00 Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  15. septembra 2020 2351. festival NZG Ptuj 2020 C O P Y R IG H T: J A N S T E IN H IL B E R Renault priporoča renault.si *Ugodnosti do skupno 6.700 € veljajo v primeru nakupa modela Renault Koleos. V ugodnosti je vštet redni popust v višini do 3.300 € ter dodatni popust do 1.000 €. Ob nakupu avtomobila preko Renault Financiranja prejmete prvo leto subvencionirano obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 99 € in bon za obnovo zavarovanja v višini 150 € v naslednjem letu; redna cena omenjenih zavarovanj je sicer 901 €. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Renault Financiranja. 5 let jamstva v vrednosti 900 € ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. My revision po polovični ceni (632 €) za obdobje 5 let ali 100.000km, karkoli se zgodi prej. **Ob nakupu avtomobila prejmete brezplačen paket zimskih pnevmatik. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault. si. Slika je simbolna. Poraba pri mešanem ciklu: 4,6 – 7,3 l/100 km. Emisije CO2: 122 – 184 g/km. Emisijska stopnja: EURO6Dt. Emisija NOx: 0,0217 – 0,055 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00004 – 0,00084 g/km. Število delcev (x10 11): 0,03 – 1,87. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Paket zimskih pnevmatik** Z ugodnostmi do 6.700 €* SUV Renault Novi CAPTUR, KADJAR in KOLEOS Ansambel Tik-Tak Ansambel Tik-Tak je ansambel petih fantov iz primorsko-notranjskih koncev, s sedežem v Studenem pri Postojni, od koder prihajata brata Uroš in Boštjan Japelj, ki skupaj vodita ansambel od njegove ustanovitve v letu 2007. Uroš skrbi za vse nizke tone, tako na bas kitari kot tudi pri vokalih, Boštjan pa za najvišje tone. Od začetka je v ansamblu tudi Jernej Faganel, ki prepeva baritonsko »štimo«. Anže Širca, ki skrbi za ritem kitaro in prepeva 2. tenor, ter Miha Arhar, ki zaenkrat skrbi samo za harmoniko, v prihodnje pa upajo, da ga bomo slišali tudi prepevati, sta se ansamblu pridružila v zadnjih dveh oz. treh letih. Narodno-zabavno glasbo nosijo v srcu že od zgodnjega otroštva, v vseh štirih družinah je bila narodno-zabavna glasba prisotna od njihove rane mladosti. Sprva je bila želja igrati na domačih družinskih piknikih, kar pa je hitro preraslo v prvo vrtno veselico. Tudi želja po festivalskih nastopih je začela rasti. Tako so pridno vadili iz tedna v teden, iz leta v leto. „Danes smo ponosni na vseh 22 posnetih skladb, vse festivalske nagrade, vse naše velike in male nastope in tako smo postali del narodno-zabavne scene Slovenije. Glasbeni nastop nas sprošča, pomirja in polni z energijo, da lažje prenašamo vsakodnevne tegobe. Upamo, da je naša narodno-zabavna glasba dovolj močna, da preživi take tegobe, kot nam jih letos povzročajo virusi, ter da bo še bolj spoštovana. Kakšna je njena prihodnost pa bomo videli čez leta, upamo, da svetla,“ so povedali tiktakovci. Njihova verjetno največkrat predvajana skladba je Prebrisana deklica, medtem ko v zadnjem času ustvarjajo bolj umirjeno narodno zabavno glasbo. Pogosto je slišati tudi skladbe Melodije srca, Večno bo živela mama in Dovolj je dni v življenju, sicer pa radi preigravajo Slakovo glasbo, glasbo Fantov z vseh vetrov, Klavžarjevo itd. Avtorsko pa v zadnjem času največ sodelujejo z izjemnim človekom, glasbenikom in prijateljem Branetom Klavžarjem, ki skrbi za večino njihovih glasbenih del in priredb. Sodelujejo pa tudi z drugimi. „Festivali na žalost z vsemi novimi pristopi promocije izgubljajo na svoji 'teži', vendar tu se lahko sliši kakovost ansambla, če jo ansambel lahko ponudi. Festivali imajo poseben čar, zaradi druženja, po navadi tudi sama lokacija festivala pričara tisto čarobno vzdušje, ki ga niti televizijska kamera ne more prikazati. Na ptujskem festivalu bomo letos nastopili prvič, tako da si želimo dobre promocije ansambla. Predstavili se bomo z valčkom Le ljubezen prinaša svoj čar, ki govori o fantu, ki je bil nesrečno zaljubljen, in o minljivosti vsega, ker je na koncu vedno pomembna samo ljubezen,“ o festivalih razmišljajo člani ansambla Tik-Tak, ki so novinci ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe. Foto: Miha Dolenc Ansambel Srčni muzikanti Kvintet s pevko Srčni muzikanti igra in poje za vse generacije, od narodno-zabavne glasbe do nežnih in tudi manj nežnih zabavnih, rock in pop skladb. So skupina različnih lokacij, karakterjev in starosti, kar daje ansamblu še poseben čar. Najstarejši je Izidor, ki mu klarinet in glasba ne dasta miru. Vse bolj ugotavljajo, da ima njihov Izi tisti pravi rokovski glas, ki se dobro preliva v tovrstne zvrsti. Boris je fant s kitaro in s kamero v roki. Skrbi, da se njihovi vlogi posnamejo in objavijo. Robi s trobento, bobni in z ozvočenjem je neformalni vodja ansambla. Poleg glasbe je športnik, saj svoj poklic opravlja kot učitelj športne vzgoje, v srcu pa je tisti ta pravi Štajerec. Aljaž z bas kitaro in bariton je optimist, ki mu ni vseeno. Službo ima doma, skupaj z očetom imata lastni servis pihal in trobil. Žan obožuje svojo klavirsko harmoniko, s katero prespi marsikatero noč. Kot predstavnik vinske hiše je zelo aktiven, znan pa je tudi kot sommelier. Najlepši glas in stas ansambla pa je Larisa, polna energije in tista, ki pride na vaje vedno najbolje pripravljena. Narodno-zabavna glasba ima lepo prihodnost, so prepričani. Različne zasedbe (Modrijani, Gadi, Stil ...) so to zvrst glasbe približale tudi mladim. Veselice in koncerti so polni tudi ob nastopih narodno-zabavnih ansamblov. Na slovenski narodno-zabavni sceni pa pogrešajo samo še kakšen klasični kvintet več, saj je ta zasedba zanje še vedno tista, ob kateri jim zaigra srce. Največji uspeh doslej so dosegli s svojo zadnjo skladbo Da lahko bi te spet srečala, s katero so v letu 2019 osvojili dve nagradi na festivalu Guštanj. Njihove skladbe so še: Naša klinika, Dragi sin, Poljubček je treba dati prav, V glasbi je zaklad, Moja boš le ti itd. Sodelujejo z različnimi avtorji narodno-zabavne glasbe. Zelo so ponosni, da so s prihodom Larise v ansambel, poleg odlične pevke, pridobili še super avtorico novih skladb. Za festivale pa menijo, da jih ob vsem pozitivnem, kar prinašajo ansamblom, potrebuje tudi narodno-zabavna glasba sama, saj boljše promocije skorajda ni. „Vsi vemo, kaj pomeni ptujski festival v narodno-zabavnih vodah, zato smo veseli in ponosni, da bomo letos del tega dogajanja tudi mi. Obljub- ljamo, da se bomo zelo potrudili in poskušali očarati poslušalce. Za sam festival smo pripravili čudoviti valček Na jasi. Gre za strasten valček ljubezenske tematike, za kaj več pa je bolje, da prisluhnete sami,“ so svoj letošnji nastop na Ptuju opisali člani ansambla Srčni muzikanti. Srčni muzikanti bodo vztrajali na svoji začrtani poti s čim več nastopi. Predvsem pa želijo zabavati ljudi in jih sprav- ljati v dobro voljo. Tudi četrti koncert po vrsti je del te začrtane poti, izdaja CD-plošče in festivalski nastopi. Fo to : z as eb ni a rh iv Lahkota prihodnosti www.talum.si Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 24 torek  15. septembra 202024 51. festival NZG Ptuj 2020 Ansambel Plus Ansambel Plus je na oder slovenske narodno-zabavne glasbe stopil pred štirimi leti. Sedež ima na Selu nad La- škim. Ime pa je nastalo po znani oštariji Plus. Sestavljajo ga: Andrej Lapornik (prvi tenor, vodja ansambla), Jernej Volavšek (drugi tenor), Klemen Jazbec (harmonika), Jakob Končina (prvi bas, kitara) in David Brajer (drugi bas, bas kontrabas, bariton). „Da smo postali del narodno-zabavne scene je pripomoglo veselje in ljubezen do narodno-zabavne glasbe, ki jo imamo rad že od zgodnjega otroštva. Mislimo, da je njena prihodnost zelo dobra, saj se vedno več mladih zanima za to glasbo in jo ustvarja, nastajajo vedno novi narodno-zabavni ansambli. Upamo, da bo ta naša glasba, kultura živela večno,“ so povedali člani ansambla Plus. Ljubiteljem narodno-zabavne glasbe so se še posebej priljubili s svojimi skladbami: Rdeča šminka, Muzikant ni prevarant, Hodim po vasi, Babica na Lisci in Moje upanje. Najbolj pa po njihovem mnenju izstopata skladbi Muzikant ni prevarant in Moje upanje. Pri ustvarjanju glasbe, novih skladb, sodelujejo z Rokom Švabom, Matejem Kocijančičem, Igorjem Pirkovičem. „Najbolj pridni pa smo pri ustvarjanju sami,“ posebej poudarjajo. „Festival je seveda dobra priložnost za naš ansambel, že zaradi priložnosti, da se predstavimo širši javnosti. Na- sploh gre za dobro izkušnjo, da igraš na tako velikem dogodku, kot je festival, ki je pomemben tudi zaradi promocije, stika z občinstvom in predvsem zaradi ljubezni, ki jo ansambli gojimo do narodno-zabavne glasbe. Ptujski festival je za nas ena resnično velika preizkušnja. V veliko veselje in v ponos nam bo zaigrati na njem. V tekmovalnem delu se bomo predstavili s skladbo Pravo dekle. Upamo, da jo bodo ljubitelji narodno-zabavne glasbe vzeli za svojo,“ so člani ansambla Plus predstavili svoja festivalska razmišljanja in priložnosti, ki jih prinašajo ti nastopi. Načrti za prihodnost so še v snovanju, plusovci pravijo: pustimo se presenetiti. Večji del ansambla ima že družine, ki se jim ob službenih in glasbenih obveznostih najraje posvečajo. Zelo so povezani tudi s kmetijo in podeželjem, prav tako gojijo iskren odnos do narave, običajev, predvsem pa je vidna njihova ljubezen do narodno-zabavne glasbe. Zagotovo bodo v prihodnje ustvarili še veliko lepih skladb, ki bodo še dolgo razveseljevale slovensko dušo. Foto: zasebni arhiv Ansambel Peklenski muzikantje Peklenski muzikantje so energični, vroči, polni novih idej, navihani, skratka energična skupina. Vsak član ansambla igra več različnih inštrumentov, s čimer na oder prinašajo dinamiko, energijo in kot najpomembnejše dobro voljo in zabavo. Cilj njihovega delovanja je zagotoviti zadovoljstvo in dobro počutje poslušalcev. Člani prihajajo z različnih koncev Slovenije. Sedež svojega pekla imajo na Miljah pri Šenčurju. Zasedbo sestavljajo: vodja ansambla harmonikar in klaviaturist Jernej Gašperlin, prvi steber ritem in solo sekcije Klemen Brečko, basist in baritonist Blaž Prašnikar, tro- bentač in bobnar Jan Grčar, klarinetist in saksofonist Jernej Korbar ter pevka Lidija Križnik. V takšni zasedbi ansambel deluje od začetka letošnjega leta. „Narodno-zabavna glasba nam pomeni zelo veliko. Veseli smo, da lahko svojo glasbo š irimo po vsej Sloveniji in tujini ter ljudem pokaž emo, da smo lahko ponosni na naš e velike avtorje, ki so ustvarjali res zavidljive melodije. Igramo z duš o in srcem, vedno s ciljem, da navduš imo in zadovoljimo obč instvo. Ko je cilj dosež en, je to naš a največ ja nagrada. Ansamblov je vedno več na sceni, zavedamo se, da je konkurenca močna, kar posledično vpliva na še dodatno motivacijo do dela, da naredimo nekaj več. Več ino melodij in besedil napiš emo kar č lani ansambla. Sodelujemo pa tudi z drugimi priznanimi pisci melodij in besedil. Naše prepoznavne skladbe so: Kraljica, Nekdanje dekle, Peklenska polka, Peklenski stas, peklenski glas ipd.,”so o svoji iskreni in peklenski glasbi povedali člani ansambla Peklenski muzikantje. Festival je defi nitivno najboljš a mož nost za promocijo ansambla, so prepričani. “Pri festivalih pa poleg promocije ne smemo pozabiti tudi na dobre ocene komisije, obč instva in nagrade, ki ansamblom omogoč ijo hitrejš e in laž je napre- dovanje ter več jo motivacijo pri kreiranju lastnih skladb. Z udeležbo na 51. ptujskem festivalu si v največji meri želimo pokazati naše dosedanje delo. Na festivalu bomo nastopili z valčkom Podaj roko. Skladba govori o pomoči drug drugemu. Tako malo je potrebno, da nekomu narišemo nasmeh na obraz ali mu vzbudimo upanje,“ v duhu svoje festivalske pesmi razmišljajo Peklenski muzikantje o tem, da si moramo ljudje vedno stati ob strani in se medsebojno podpirati. Ž elja vseh č lanov ansambla je, da bi š e naprej uspeš no sodelovali, nastopali, ustvarili č im več avtorskih skladb ter za- nje posneli tudi videospote, se udelež ili festivalov v Sloveniji in tujini. Še naprej pa želijo tudi č arati nasmehe na obrazih ljudi, jim zagotovili kar največ jo mero zadovoljstva in dobrega poč utja ob posluš anju peklenske glasbe. Fo to : z as eb ni a rh iv Puhova ulica 12, 2250 Ptuj tel.: 02 749 22 50 Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 25 torek  15. septembra 2020 2551. festival NZG Ptuj 2020 Ansambel Pvaninski abuhi Pvaninski abuhi prihajajo iz različnih krajev, ki objemajo Uršljo goro, zato tudi nimajo stalnega sedeža, kar je ob tem, da tudi nimajo vodje ansambla, prej izjema kot pravilo. Vsi delujejo v dobrobit ansambla, so složni, kar se je doslej po- kazalo kot odlična formula. Ansambel sestavljajo: Tilen Repenšek (pevec, basist, kitarist, 2. bas), Rožle Javornik (pevec, harmonikar, 2. tenor), Tadej Breznik (pevec, basist in klaviaturist, 1. bas) in Miha Rošer (pevec, kitarist, harmonikar, 1. tenor). Na prvem abrahamu so zaigrali že leta 2012, njihovo resno delo pa se je začelo v letu 2015. Njihovo ime je malo dru- gačno, izbrali so ga zato, ker ni vsakdanje. Abuh je neke vrste ptica ujeda, ki preži na kokoši, pvanine pa je koroško ime za planine. Že od nekdaj so vsi osebno povezani z narodno-zabavno glasbo, z njo so tudi odraščali, brez nje si življenja več ne znajo predstavljati. Za prihodnost slovenske narodno-zabavne glasbe se ni treba bati, saj ansambli nastajajo in rastejo »kot gobe po dežju«, pravijo. Težko bi posebej izpostavili katero od svojih skladb. Ponosni so na svoj valček V naročju topline, ki je na Vurberškem festivalu prejel 2. nagrado za najboljše besedilo, sama skladba pa je bila izbrana za najboljšo skladbo po mnenju radijskih postaj. Besedilo je napisala Mojca Šipek, glasbo pa je ustvaril Jože Galič. Še najbolj pa jim je pri srcu skladba, ki so jo skoraj v celoti ustvarili sami, to je Sedem pegic. Avtorji glasbe so vsi skupaj, besedilo pa je prispeval kitarist Miha Rošer. V preteklosti so že sodelovali tudi z Martinom Juhartom in Luko Krofom. Pvaninski abuhi so veliki zagovorniki festivalov. Ena sama udeležba na festivalu ansamblu prinese toliko pozitivnega, ne samo v promocijskem smislu, ampak tudi v sami rasti ansambla. Zato festivali niso samo potrebni, ampak nujni, poudarjajo. Na festivalu se namreč hitro pokaže, kje je mesto posameznega ansambla. Udeležba na ptujskem festivalu je za Pvaninske abuhe posebna, ne samo zaradi tega, ker je to eden izmed redkih festivalov, ki se bo v letu 2020 dejansko izpeljal, ampak tudi zaradi tega, ker gre za najstarejši festival, na katerem so že sodelovali in ki ga neizmerno spoštujejo. Predstavili se bodo s skladbo Polnočni ples, ki jo je napisal Luka Krof, besedilo pa Mojca Šipek. Govori pa o ljubezni, o večni tematiki, za katero verjamejo, da ne bo nikoli izpeta. Še naprej se bodo trudili za rast ansambla, za osebni in skupni uspeh ter negovanje izročila narodno-zabavne glasbe, ki jih je tudi združila. V kratkem bodo izdali svojo prvo zgoščenko. Fo to : z as eb ni a rh iv Ansambel Štravs Ansambel Štravs deluje dobra tri leta, uradno pa je začel nastopati lani. Sedež ima v Zrečah, od koder prihajajo trije njegovi člani, eden pa je iz Slovenskih Konjic. Uroš Kotnik igra diatonično harmoniko in poje; poskrbi pa tudi za to, da se večkrat dodobra nasmejijo. Matej Lipičnik igra ritem kitaro in poje. Sandi Štravs kot basist igra kontrabas, bariton in poje. Saša Štravs poje, skrbi za povezovanje programa in nasploh za celotno organizacijo v ansamblu. „Ansambel Štravs je nastal zaradi želje po izvajanju kakovostne tradicionalne narodno-zabavne glasbe. Ime an- sambla pa je nastalo, ker smo trije člani »družinsko« povezani z družino Štravs. Za ansambel smo se odločili, ker imamo vsi radi narodno-zabavno glasbo. V večini smo že prej igrali in peli, zato smo se tudi odločili, da ustanovimo ansambel, s katerim bi izvajali glasbo, ki nam je pri srcu. To pa je glasba predvsem starejših izvajalcev narodno-zabavne glasbe,“ so o ustanovitvi ansambla in glasbi, ki jo izvajajo, povedali člani ansambla Štravs. Zelo radi preigravajo skladbe Ansambla Franca Miheliča, Braneta Klavžarja, Ansambla Petra Finka, Ansambla Banovšek in drugih vrhunskih starejših izvajalcev slovenske narodno-zabavne glasbe. Za zdaj imajo poleg nove tekmovalne skladbe, s katero se bodo predstavili na najstarejšem slovenskem festivalu narodno-zabavne glasbe, eno lastno skladbo, ki nosi naslov Ne nosi mi rož. „Festivali so zagotovo dobra popotnica za vsak ansambel. Za vsak festival se je v prvi vrsti treba dobro pripraviti, kar je nadvse pomembno za samo rast in kakovost ansambla. Vsak nastop na festivalu pa je tudi dobra promocija za ansambel, saj jih tako lahko spoznajo številni ljubitelji narodno-zabavne glasbe. Udeležba na letošnjem ptujskem festivalu nam veliko pomeni. Pomeni, da delamo v pravi smeri, ker smo bili izbrani na sam festival. Z našo festi- valsko skladbo se bomo poskušali predstaviti v čim boljši luči. Za našo skladbo Mamina sivka je čudovito besedilo napisala Anita Zupanc, melodijo in aranžma pa je delo Mateja Turineka. Skladba prinaša tople spomine na mamo in na prelepo, a včasih težko mladost. Sivka, mamin najljubši cvet, povezuje hči z mamo, tudi ko nje ni več, saj ob ogledu starih fotografi j vnuk spoznava svojo čudovito babico,“ pa so člani ansambla Štravs povedali o festivalih in o svoji skladbi, s katero se želijo čim bolje predstaviti na 51. festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2020. Ob izva- janju narodno-zabavne glasbe zelo uživajo. To želijo deliti tako s festivalskim občinstvom kot tudi vsemi ljubitelji narodno-zabavne glasbe še dolgo vrsto let. Svojo zgodbo želijo obogatiti s še več nastopi in v zakladnico slovenske narodno-zabavne glasbe prispevati čim več lastnih skladb. Foto: zasebni arhiv Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 26 torek  15. septembra 202026 51. festival NZG Ptuj 2020 Ansambel Gregorja Kobala Ansambel Gregorja Kobala v zdajšnji zasedbi deluje od leta 2017. Člani so: Gregor Kobal (harmonika, vodja ansambla), Rok Narobe (kitara), Nejc Vrhovnik (kontrabas, bariton), Maja Jelenc (vokal) in Matic Cerar (vokal). Vodja ansambla prihaja iz Primorske, ostali člani pa iz osrednje Slovenije (Kamnika, Domžal, Moravč in Selške doline). Sicer pa je ansambel Gregorja Kobala začel uradno delovati že leta 2015. Pred tem pa je od leta 2012 deloval kot trio zasedba. „Lahko rečemo, da smo si vloge v ansamblu kar dobro porazdelili. Gregor na harmoniki skrbi za novonastale melodije, pevka Maja skrbi za naša družabna omrežja, kitarist Rok poskrbi za papirje, pevec Matic za ozvočenje, basist Nejc pa za popestritev dogajanja. Na Festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2020 bo v pevskem tercetu z nami zapela tudi pevka Nika Pirnat. Vse pa se je začelo pri našem Gregorju, ki je spoznal, da bi rad širil svoje melodije in ustvaril svoj ansambel. Narodno-zabavna glasba nam je prostor, kjer se počutimo doma. Glede na to, da je v Sloveniji vedno več ansamblov, menimo, da bo prihodnost naše narodno-zabavne glasbe uspešna, le če bo glasba šla v pravo smer in se bo zgledovala po svojih predhodnikih. Zagotovo je ena od naših najbolj znanih skladb Muzikant, eno veselo, ki je tudi postala zmagovalna skladba Festivala Oplotnice 2019. Največ glasbe poskušamo ustvariti sami, saj s tem izražamo naš ansambel. Avtor vseh naših melodij je Gregor. Pri besedilih pa sodelujemo z Vero Šolinc, Anito Zupanc, Ivanom Sivcem in drugimi,“ še izhaja iz predstavitve Ansambla Gregorja Kobala. Festivali so bili in še bodo pomembni, saj ti dajo poleg naših poslušalcev potrditev za dobro opravljeno delo, pra- vijo Kobalovci. S tem razlogom so se tudi odločili za prijavo na festivale, saj se jim zdi to dobra odskočna deska za nadaljevanje in potrditev vloženega truda. Festivali so odlična priložnost, da se poslušalcem predstavijo v živo, da jih vsak doživi na svoj način, da ne poteka vse samo preko posnetkov na različnih internetnih straneh in televiziji. „Udeležba na 51. ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe nam predstavlja velik izziv, saj je najstarejši naro- dno-zabavni festival v Sloveniji. Predstavili se bomo s skladbo Ko hodim po gozdnih poteh. Skladba pa bo še malo drugačna, saj jo bomo izvedli v pevskem tercetu s pevko Niko Pirnat. Pesem govori o naši čudoviti naravi, ki nam med sprehajanjem obuja lepe občutke in spomine ter nam govori, naj jo varujemo, saj je samo ena,“ pa so člani ansambla povedali o svoji udeležbi na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe in o svoji tekmovalni skladbi. Foto: zasebni arhiv Ansambel Slovenke Barbara Jehart (bariton, kontrabas), Marjetka Gričnik (kitara, vokal), Monika Mlinar (harmonika, vokal), Eva Šolinc (trobenta, vokal) in Katja Kapun (klarinet, vokal) so se povezale zaradi nastopa na festivalu Slovenska polka in valček 2020, za katerega je imela Eva pripravljeno primerno polko. Odlično so se ujele, zato so se tudi odločile za trajno sodelovanje. Za vodjo ansambla so izbrale Evo, sedež imajo v okolici Celja, kjer tudi vadijo. Prihajajo pa iz različnih krajev Slovenije: Ljubljane, Slovenj Gradca, Dupleka, Slovenskih Konjic in Celja. Ime nove skupine je nastalo po naključju, povezano je s tem, od kod prihajajo, in s tem, kar počno. Ko so svojega glasbenega prijatelja Tadeja Kampla vprašale, kako naj bi se poimenovale, je kot izstrelil iz topa: Slovenke, vendar! Tudi naslovi in besedila obeh skladb, ki jih bodo izvajale na letošnjem 51. festivalu narodno-zabavne glasbe na Ptuju, marsikaj povedo o njih. To sta Hočem polko, ki je tekmovalna skladba, in Tebi, Slovenija, ki so si jo izbrale iz zakladnice skladb ptujskega festivala. Gre za eno najlepših skladb o Sloveniji, ki je bila izbrana tudi za pesem drugega desetletja ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe. Barbara, Marjetka, Monika, Eva in Katja so na nek način odraščale z glasbo, saj vse prihajajo iz glasbenih družin. Nobena tudi ni nova na področju narodno-zabavne glasbe, vse so že delovale v znanih glasbenih skupinah. “Naš namen je ohraniti narodno-zabavno glasbo, predvsem pa si jo želimo predstaviti oz. približati mladim,“ je o glasbi Slovenk povedala Eva Šolinc. Če si za ples je naslov njihove prve objavljene avtorske skladbe. Melodije in aranžmaje pišejo same, besedila pa Vera Šolinc. Poustvarjajo tudi Avsenikovo glasbo, glasbo Alpskega kvinteta in drugih ansamblov. Izvajajo pa tudi svetovno znane uspešnice v narodno-zabavni preobleki. Glasbeniki še vedno potrebujejo festivale, ki si tako kot občinstvo želi nove, sveže glasbe. „Na festivalih se predstavimo, nabiramo izkušnje. Dobimo konstruktivno kritiko stroke, vidimo, kako nas sprejema publika. S tem se nadgrajujemo in razvijamo. Zelo smo ponosne, da smo lahko del tako prestižnega festivala, ki obstaja že toliko let. Predstavile se bomo s skladbo Hočem polko (Eva Šolinc, Vera Šolinc, Eva Šolinc), ki pripoveduje tako z besedami kot z glasbo prav o našem odnosu do glasbe in zavedanju naših korenin. To je stara, dobra polka v malce modernejši preobleki. To je tisto, kar si želimo me, upamo, da se bo tudi publika s tem strinjala,“ je podrobneje letošnji festivalski nastop na Ptuju predstavila Eva Šolinc. Slovenke si želijo čim več nastopov pred domačim občinstvom. Foto: zasebni arhiv Vaš trgovec na PTUJU: Avto hiša Petovia avto, Ormoška cesta 23, Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 27 torek  15. septembra 2020 2751. festival NZG Ptuj 2020 Ansambel Vrli muzikanti Ansambel Vrli muzikanti so štajersko-koroška naveza, ki ima sedež trenutno v Oplotnici. Člani so Nina Kreča (vokal), Franci Ribič (vokal), Alen Žigart (harmonika), Alen Kukovičič (kitara) in Simon Lesnik (kontrabas, bari- ton). Gre za mlad narodno-zabavni ansambel, ki je na sceni od leta 2018. Sicer pa so vsi že stari znanci odrov, saj so predhodno igrali pri priznanih ansamblih. Njihova prihodnost je skrbno začrtana. Izdati želijo kar nekaj pesmi, se z njimi predstaviti na koncertih in festivalih po Sloveniji. Ko so izdali prvo pesem, Slovensko pesem, ki je delo Martina Juharta in Mateja Trstenjaka, je bil odziv publike fenomenalen. Na festivalu Graška Gora so osvojili zlatega pastirčka strokovne komisije, nagrado občinstva in nagrado za najboljšo melodijo festivala, za katero je zaslužen avtor Martin Juhart. Člane ansambla vodi prava slovenska pesem, z njo bodo uspešni na glasbeni poti, so prepričani. Letos sta jim pridružila odlična pevka Nina Kreča in kitarist Alen Kukovičič. Tako so ponovno našli skupno ener- gijo in se najprej prijavili na festival Slovenska polka in valček, kasneje pa še na ptujski festival narodno-zabavne glasbe. „Vrli muzikanti smo pristaši originalne trio glasbe, ki so jo ustvarili naši vzorniki: Mihelič, Klavžar, Zajc in drugi. Veliko ansamblov se v teh časih poda v bolj zabavne vode, tudi domača glasba pridobiva ta pridih. Spoštujemo delo naših kolegov, vendar smo sami raje bolj tradicionalni. Nam ta glasba pomeni življenje, vsi člani zelo uživamo ob njej. Ponosni smo, da smo postali del slovenske narodno-zabavne scene. Opus te glasbe je zelo velik, zato je težko napovedati, v katero smer se bo razvijala v prihodnje,“ so svojo glasbo in razmišljanje o narodno-zabavni glasbi predstavili Vrli muzikanti. Ljubitelji narodno-zabavne glasbe dobro poznajo njihove pesmi, kot so: Slovenska pesem, delo Martina Juharta in Mateja Trstenjaka, Moja punčka, delo Aleša Thalerja in Martina Juharta, ter Igrala si ljubezen, ki je v celoti delo Aleša Thalerja. Zelo so ponosni, da so letos del ptujskega festivala, saj je na tem odru stalo že veliko legend narodno-zabavne glasbe. „Predstavili se bomo s pesmijo Poljubi me za dobro jutro, pri kateri sta moč združila Brane Klavžar in Matej Trstenjak. Zgodba pesmi nas popelje skozi vse štiri letne čase in se odvija v spalnici, kjer se zaljubljenca skupaj prebujata. Ko ležita v postelji in fant gleda skozi okno, se vedno znova zaveda, kak zaklad ima ob sebi in želi, da tako ostane za vedno,“ so na kratko povzeli vsebino svoje festivalske pesmi. Vrli muzikanti si želijo čim več nastopov, ustvariti čim več dobrih pesmi, ki bodo našle pot do ljubiteljev narodno- -zabavne glasbe, ter da bi se še naprej dobro razumeli, se z glasbo skupaj postarali. Foto: zasebni arhiv Ansambel Lun'ca Ansambel Lun'ca so Alen Tilinger, Luka Pintarič, Gašper Seljak, Miha Selič in Ana Šket. Pet prijateljev, ki jih druži ljubezen do prave slovenske glasbe. Alen Tilinger je harmonikar, boža tudi s svojim basom, poprime še za kitaro, klavir ali bas kitaro, skrbi pa tudi za ozvočenje. Luka Pintarič je basist, ki običajno harmonijam dodaja tisto »tretjo štimo«, poprime tudi za kitaro, večkrat tudi kaj sam zapoje. Skrbi za glasbeno plat, da vse melodije prav zapojejo, izbira reperto- ar, napiše tudi marsikateri aranžma ali melodijo. Gašper Seljak, najmlajši član ansambla, je pevec, ki s svojim tenorjem z veseljem boža duše zvestih poslušalcev. Raztegne tudi harmoniko, občasno se preizkuša v objavljanju na socialnih omrežjih. Miha Selič s svojo kitaro skrbi, da ritem teče. Z veseljem se usede tudi za bobne, prime v roke bas kitaro. Naj- nežnejši del ansambla je Ana Šket, ki v ansamblu na vse možne načine izkorišča svoj glas. V prvi vrsti je pevka, skrbi pa tudi za povezovanje celotnega programa. Njena skrb so tudi računi in pogodbe. Na sceni so že šest let, uradno imajo sedež v Dramljah. Trenutno vadijo v okolici Celja. Za ime ansambla je zaslužen Luka. „Narodno-zabavna glasba je naša, slovenska, zelo jo cenimo in smo zelo ponosni, da jo lahko izvajamo. Verjame- mo, da mora vsak najti nek svoj stil, svoj način znotraj okvirov, ki ga čuti in vanj verjame. Ker ne nazadnje glasba še zdaleč niso le rime in melodije, glasba je čustvo, glasba je način izražanja, glasba je način življenja. Verjamemo, da našo narodno-zabavno glasbo čaka še lepa prihodnost. Naša prva zares odmevna skladba je bila Zgodba najina, s katero smo leta 2016 osvojili 2. mesto med polkami na Slovenski polki in valčku. Priljubljena je tudi skladba Tvoj dotik, zadnje čase se precej vrti Verjemi vase in še nekaj drugih. Vsaka nosi zgodbo in lepe spomine, tako da je težko izbrati,“ so o dosedanji glasbeni poti povedali člani ansambla Lun'ca. Pri letošnji festivalski pesmi so sodelovali z dobrim prijateljem Matejem Trstenjakom in Janezom Trilerjem. „Veseli smo, da bomo letos lahko del ptujskega festivala. Predstavili se bomo z valčkom, ki nosi naslov Čudežni deček. To ni le še ena pesem. To je pesem o dečku, ki zelo dobro ve, kako bele so bolnišnične stene, kako dolge so lahko noči, ko nisi zdrav. Ampak to je tudi pesem o dečku, ki ve, da se je treba boriti in se ne predati, vse dokler srce bije,“ so o valčku Čudežni deček povedali mladi glasbeniki, ki želijo še naprej pisati svojo unikatno zgodbo, razveseljevati svoje glasbene prijatelje in vse druge, ki cenijo domačo slovensko glasbo. Še veliko imajo odigrati in povedati na slovenski narodno-zabavni sceni. Foto: zasebni arhiv Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 28 torek  15. septembra 202028 51. festival NZG Ptuj 2020 V revijalnem delu vas bo zabaval Alpski kvintet Na novem prizorišču ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe bomo letos v revijalnem delu uživali v nastopu enega vodilnih ansamblov narodno-zabavne glasbe, legendarnega Alpskega kvinteta. V zakladnico narodno-zabavne glasbe je prispeval veliko novega, avtorsko in izvajalsko. Gre sicer za klasično kvintetovsko zasedbo. Predstavili se bodo v vsej svoji instrumentalni in vokalni vrhunskosti, razsežnosti, sozvočju in čistosti. Alpski kvintet aktivno deluje že od leta 1966. 24. septembra letos bo potekalo 54 let od njegovega prvega nastopa v Kranju. Prvo zasedbo so sestavljali: Niko Kraigher (harmonika), Ivan Prešeren (trobenta), Peter Kejžar (bariton), Jože Antonič (kitara) in Jože Šmid (klarinet). Že kmalu so postali znani in začeli gostovati v tujini, v Franciji, Švici, pa tudi v Nemčiji in Avstriji. Po različnih lokalih v Švici, Avstriji in Nemčiji so igrali od leta 1967 do leta 1975. Prvo malo ploščo so izdali 12. julija leta 1967. Na njej so bile štiri skladbe, ki sta jih napisala Jože Šmid in Ivan Prešeren. Do leta 1968 je Alpski kvintet vodil Jože Šmid, po njegovem odhodu pa Jože Antonič. Kadrovska zasedba se je do danes večkrat zamenjala, glasbeniki in pevci so prihajali in odhajali. Leta 1970 je prišel Janez Per, ki je pri ansamblu še danes. Svojo glasbo je Alpski kvintet predstavil na okrog 40 ploščah in kasetah. Glavni avtorji melodij so Ivan Prešeren, Jože Burnik, Jože Antonič, Janez Per in Edi Semeja. Besedila pa so napisali Marjan Stare, Svetlana Makarovič, Elza Budau, Vinko Šimek, Jože Anton, Oto Pestner, Neža Maurer in Tone Fornezzi. V zadnjih letih pa največ Ivan Sivec, nekaj pa tudi Jože Antonič. Ansamblu je uspelo razviti poseben stil igranja, t. i. alpski stil, ki je postal zelo priljubljen pri poslušalcih in glasbeni- kih. Leta 1987 so ustanovili Alpski večer. Kot prvi slovenski narodno-zabavni ansambel so leta 2007 prejeli Oberkrainer award, najvišje evropsko glasbeno priznanje v narodno-zabavni glasbi, ki ga podeljujejo najboljši kvintetovski zasedbi. V celem obdobju delovanja so ustvarili veliko lepih skladb, ki so še danes zelo priljubljene, kot Čas počitnic, Dobro jutro, Janezov bariton, Kranjsko dekle, Mladi lovec itd. Člani ansambla pridno ustvarjajo še danes, tudi z zunanjimi sodelavci. Tako nastajajo vedno znova lepe in prijetne skladbe, ki sedejo v srce in ušesa ljubiteljev narodno-zabavne glasbe in glasbe sploh. Alpski kvintet danes deluje v sestavi: Klemen Leben (harmonika), Janez Per (bas, bariton, vodja ansambla), Mario Rolc (ritem kitara), Franjo Maček (klarinet) in Damir Tkavc (trobenta). Vokalisti pa so: Mihael Možina, Maja Šturm Razboršek in Oto Pestner. Foto: Stanko Kozel Foto: Majhenič, Domžale Alpski kvintet (od leve): Franjo Maček, Maja Šturm Razboršek, Mihael Možina, Klemen Leben, Oto Pestner, Damir Tkavc, Mario Rolc in Janez Per. Petovia kvintet V zdajšnji zasedbi deluje Petovia kvintet od leta 2017. Takrat so najprej sestavili fantovsko zasedbo petih članov, lani se jim je pridružila še Larisa. Tako so skupaj stopili na narodno-zabavno pot, na kateri puščajo opazne sledi. Aljaž Kolarič (trobenta, bobni, vokal) ima v rokah koordinacijo in organizacijo vseh aktivnosti znotraj ansambla ter fi nance. Miran Zorko (klarinet, saksofon, vokal) je odgovoren za ozvočenje, da je to vedno brezhibno in pripravljeno za nastope. Larisa Majcen (vokal) skrbi za vsa virtualna omrežja, kjer objavlja novosti o samem ansamblu in do- godke, kjer se pojavljajo. Kristijan Markež (harmonika, klaviature, vokal) na nastopih povezuje program in poskrbi za humor. Jasmin Gavez (kitara, el. kitara, vokal) poskrbi za avtentičen zvok na vseh nastopih. Kot najbolj izkušen član iz zabavnih vod skrbi posledično tudi za zabavni repertoar. Denis Godec (bariton, bas, vokal) je najbolj ostro uho ansambla, zato mu z veseljem prepuščajo urejanje in osveževanje narodno-zabavnega repertoarja. „Svoj prepoznaven zven razvijamo pri basistu Denisu, v Popovcih, kjer imamo optimalne pogoje za vadbo. Poime- novali smo se po mestu, od koder prihaja večina članov. V narodno-zabavne vode so nas pripeljala naša srca. Naro- dno-zabavna glasba nam pomeni veliko, saj gre za naravno vzbujanje čustev in občutkov skozi glasbo, tako nastaja naša skupna harmonija. Ta glasba ima lepo, svetlo prihodnost, saj je vedno več mladih in nadobudnih glasbenikov, ki želijo okusiti to neokrnjeno bogastvo začetnikov te glasbe, ki je in bo za vedno samo naša. V našem kratkem de- lovanju se lahko pohvalimo s kar nekaj skladbami, ki smo jih poustvarili z različnimi avtorji in pisci besedil: Skupaj pod isto zvezdo, Hvala za poletje, Samo da vreme bo zdržalo, Ena je le domovina, Čas ni naprodaj, Polka za Tjaža, Malo po moje, malo po tvoje,Valček za dedka. Nekatere skladbe med njimi še čakajo svoj prvenec, saj nas festivalski pogoji omejujemo s pravico do predčasne objave, zato skladbe še čakajo na svoje prve note,“ so o svoji prehojeni poti in glasbenem ustvarjanju v zadnjih treh letih povedali člani Petovia kvinteta. Festivali so po njihovem mnenju eni najpomembnejših odrov, okno v svet narodno-zabavne glasbe. Na 51. festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2020 se bodo predstavili s skladbo Ena je le domovina. Skladba ima čustveno noto in sporočilo za vse zdomce, ki kruh služijo v tujini, ločeni od svoje rodne grude, družine in prijateljev. Načrtov za prihodnost ima Petovia kvintet veliko. Kmalu bodo izdali prvo zgoščenko, čakajo na ugodni trenutek, da jo bodo lahko predstavili. Pripravljajo pa tudi že skladbe za drugo zgoščenko, ki bo po vsej verjetnosti izšla v nemškem jeziku. Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 29 torek  15. septembra 2020 29Naše prireditve - 18. septembra 2020, ob 19. uri FINALE 6. SEZONE Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 20. septembra 2020, ob 18.00 GENERALNI POKROVITELJ Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 30 torek  15. septembra 202030 Poslovna in druga sporočila Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i Roza Korošec, roj. Korošec, Brezovec 58a, roj. 1930 – umrla 4. septembra 2020; Ivan Cestar, Markovci 93b, roj. 1933 – umrl 5. septembra 2020; Marjan Petrovič, Tibolci 31, roj. 1955 – umrl 5. septembra 2020; Marija Zorec, roj. Črnivec, Ptuj, Praprotnikova ul. 2, roj. 1936 – umrla 5. septembra 2020; Janez Kuhar, Podvinci 39a, roj. 1938 – umrl 5. septembra 2020; Marija Zakelšek, roj. Polajžar, Stanošina 29a, roj. 1929 – umrla 6. septembra 2020; Ana Vršič, roj. Bolčina, Vitomarci 69a, roj. 1933 – umrla 6. septembra 2020; Franc Mauc, Majšperk 75, roj. 1947 – umrl 6. septembra 2020; Julija Topolovec, roj. Dajnko, Ptuj, Sagadinova ul. 5, roj. 1928 – umrla 7. septembra 2020; Marjeta Kukovec, roj. Kodrič, Krčevina pri Ptuju 77, roj. 1939 – umrla 8. septembra 2020. Umrli so Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, grahaste, črne in le- ghorn, 19-tedenske. Naročila sprejema- mo po tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAM dva 300-litrska soda inox s ko- nosnim dnom. Tel. 041 946 178. PRODAM belo grozdje, sovinjon, šardo- ne, renski rizling in laški rizling. Tel. 031 771 935. Vsako sredo ZA ZVEZDE • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 PRODAM rumeni muškat, od 400 do 450 kg. Telefon 041 23 51 19 ali 758 63 41. DELO POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 31 torek  15. septembra 2020 31Poslovna in druga sporočila P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEV ILKE www.reporter.si POLITIKA – Kako trdna je tretja Janševa vlada in koliko časa lahko traja: možni scenariji DOSJE – Razkrivamo, da dobavitelji v javnem zdravstvu mastno služijo kot še nikoli INTERVJU – Danica Rotar Pavlič: Bolniki imajo zdaj slabši dostop do zdravstvenih storitev GLOBUS – Plagitorka na čelu EU-komisije: doktorska disertacija Ursule von der Leyen je plagiat Vabljeni na izlet v družbi Radia-Tednika Ptuj in Tur istične agencije ATP! AKCIJSKA CENA: 55,00 EUR po osebi(pri udeležbi 45–55 oseb) GORIŠKA BRDA Solkanski most z znamenitim razglednim stolpom in spomenikom Šmartno z lokalnim in z briškega okoliša (26. september 2020) Štajerski TEDNIK torek, 15. 9. 2020  COLOR CMYK stran 32 V soboto zvečer so gasilci PGD Ptuj posredovali v kampu Term Ptuj. Izpod ene od mobilnih hišic se je valil dim, zato so na pomoč poklicali gasilsko enoto. Vodja in- tervencije Marjan Satler je dejal, da so tlenje, ki je povzročalo dim, hitro zadušili in preprečili, da bi se razvil ogenj, zaradi česar bi na mobilnem objektu lahko nastala še večja škoda. Do tlenja naj bi prišlo na električni napeljavi (kablu) pod mo- bilno hišico. Otroka, ki bi se lahko nadihal dima, so reševalci odpeljali na zdravniški pregled. »Intervenci- jo smo hitro in uspešno končali ter s tem preprečili morebitno večjo škodo,« je pojasnil Satler. Povedal je še, da so bili ptujski gasilci na in- tervenciji s tremi vozili in 12-člansko posadko. Poslovanje Term Ptuj je po požaru potekalo nemoteno. Sredi noči prišla domov in našla požgano kuhinjo Tudi za drugi večerni oziroma nočni požar s sobote na nedeljo, do katerega je prišlo v naselju Sta- rošince v občini Kidričevo, je kriva elektrika. Stanovalca sta pozno zvečer, nekaj čez polnoč, prišla domov in ugotovila, da je eden od prostorov v hiši ožgan. Poklicala sta na interventno številko policije 113. » Ob 00.50 smo bili obveščeni o požaru na hiši v kraju Starošince v občini Kidričevo. Z ogledom kraja in zbiranjem obvestil smo ugotovi- li, da sta se stanovalca okrog 00.40 vrnila domov in opazila, da je eden od prostorov ožgan. Pri ogledu kraja je bilo ugotovljeno, da je do požara prišlo na električni napelja- vi v kuhinji. Na objektu je nastalo za 20.000 evrov materialne ško- de,« so v nedeljo dopoldan sporo- čili iz Policijske uprave Maribor. plačevati 787 evrov najemnine mesečno ter 1.312 evrov CŠOD. Kljub nekaterim takoj ob sklenitvi pogodbe izraženim pomislekom je prejšnje vodstvo občine vztraja- lo, da je ta opcija boljša od praznih prostorov. Pa se je izkazalo, da ni tako. Pika na i so bile neplačane obveznosti, zaradi česar so lastni- ki stavbe najemno pogodbo lani, torej po dveh letih od sklenitve, prekinili. Od oktobra lani je stavba prazna A tudi temu so sledili novi zaple- ti, saj se najemnik ni držal rokov za izpraznitev prostorov. Zaradi dej- stva, da je bilo v času, ko bi stav- bo moral izprazniti, 52 sezonskih delavcev iz tujine, sta mu lastnika odobrila podaljšanje roka. No, zdaj je objekt dejansko prazen. Podjetje Orlicom pa je za seboj pustilo dolgove. Ti bi lahko bili še višji, k sreči je bil del poračunan z investicijskimi vlaganji, nekaj so si priskrbeli z izvršbami. Kljub temu je zajeten delež dolga ostal neporavnan. „Stavba, v kateri je deloval hostel Kurent, je prazna. Prejšnji najemnik je prostore pre- dal 14. 10. 2019. Mestni občini Ptuj dolguje glavnico v višini 10.369 evrov, temu znesku pa niso priš- tete zamudne obresti. Prav tako iz naslova obratovalnih stroškov upravljavcu dolguje znesek v višini približno 22.000 evrov. Zanje sta subsidiarno odgovorna solastni- ka,“ so potrdili na MO Ptuj. Podjetje Orlicom ima sicer tudi novega lastnika, ustanovitelj in direktor je zdaj Faruk Bosnić. Za- Danes bo sončno z nekaj jutra- nje megle po nižinah. Na Primor- skem bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, na Primor- skem okoli 18, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem do 30 °C. V sredo bo večinoma sončno, popoldne bo predvsem nad hribovitim svetom možna kakšna ploha ali nevihta. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Rojstva: Monika Horvat, Mihovci pri Veliki Nedelji 75 – deklica Meta; Nina Pihler, Podvinci 24, Ptuj – deček Teo; Nastja Zacharias, Tomšičeva ulica 40, Slovenska Bistrica – deklica Zoja; Ines Ačko, Laporje 108 – deček Tjaž; Deborah Premužič, Proletarska ulica 7, Kidričevo – deklica Inja; Mateja Arnuš, Tibolci 13a, Gorišnica – de- klica Sija; Melita Koren, Kungota pri Ptuju 160, Kidričevo – deček Teo; Nataša Kosi – deček Patrik; Maja Žuran – deček Žan; Tanita Tara Kiseljak – deklica Sofi a; Nuša Pratneker – deklica Lana; Katja Žuran – deček Mai; Nastja Marzidovšek – deklica Gaja; Eva Cinac – deček Nail; Špela Zel – deklica Ema; Lucija Gungl – deklica; Domi- nika Vrbnjak – deklica Zoja; Ana Bezjak – deček. Poroke – Ptuj: Matic Širec, Ptuj, Slovenskogoriška c. 31, in Sara Orlač, Orešje 3; Benjamin Vršič, Ločič 6c, in Lucija Skledar, Pod- lože 43c; Tadej Zorec in Sara Munda, Podvinci 119a; Marko Osto- jić, Dvorjane 18e, in Karmen Kramberger, Zg. Duplek 138; Gregor Bezjak in Tanja Bombek, Gorišnica 20; Gregor Bevc, Virštanj 12, in Romina Zadravec, Dolane 32. Stavba, v kateri je nekoč de- loval hostel Kurent, je še ena s seznama zapletov z dolgo brado. Čeprav bi morala biti to zgodba o uspehu, je zadnja leta vse prej kot to. Lastnika objekta sta Mestna občina Ptuj (37,5 %) in država oz. Ministrstvo za iz- obraževanje, znanost in šport (62,5 %), v njihovem imenu je upravljavec Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). Prav upravljavec je več let tudi dejansko izvajal dejav- nost mladinskega prenočišča v omenjeni stavbi, a hostel – kljub odlični lokaciji – ni zaživel po planih. Posledica tega je bilo zaprtje, v obdobju od 2015 do 2017 je bil hostel prazen, nato pa je prejšnje vodstvo občine sklenilo poiskati partnerja. Upravljanje sta leta 2017 s pod- jetjem Orlicom prevzela go- stinec in hotelir Slavko Vilčnik ter njegov poslovni partner Denis Ornik. Občini bi morala Ptuj  Podjetje Orlicom ni poravnalo niti obratovalnih stroškov Hostel Kurent prazen, za najemnikom ostal dolg O zapletu med lastniki in najemnikom hostla Kurent, ki bi moral zaradi neporavnanih obveznosti stavbo izprazniti, pa tega ni pravočasno storil, smo poročali jeseni lani. Objekt na Osojnikovi cesti 9, ki je v solasti MO Ptuj in države, je zdaj sicer prazen. Je pa najemnik, podjetje Orlicom, za seboj pustilo precejšen dolg, saj ni poravnalo niti obratovalnih stroškov. V vmesnem času pa se je spremenila tudi lastniška struktura podjetja ... Foto: ČG Podjetje Orlicom ima zdaj novega lastnika, za „starim“ so ostali dolgovi. Foto: ČG Intervencija, ki se je v kampu Term Ptuj zgodila v soboto zvečer, ni okrnila nadaljnjega poslovanja. V nedeljo je kopališki kompleks posloval kot običajno. Ptuj, Kidričevo  Konec tedna dva požara Zagorelo zaradi elektrike Minuli konec tedna so gasilci v Spodnjem Podravju zaradi rdečega petelina dvakrat odhiteli na intervencijo. V obeh primerih je bil vzrok na električni napeljavi. nimivo, sedež podjetja pa je še vedno na naslovu Osojnikova 9. Že pred letom dni pripravljali objavo javne dražbe ... Ker očitno ne občina ne drža- va nimata interesa za upravlja- nje omenjenega objekta, so se že lani dogovorili za prodajo. Pogoj za to je sicer ureditev medsebojnih lastniških razme- rij, o čemer so se že dogovorili: občina bo postala stoodstotni lastnik prostorov Centra inte- resnih dejavnosti Ptuj, ministr- stvo pa stavbe hostla. Po pro- daji objekta naj bi občina preje- la še delež od prodaje. Zapleti z najemnikom so raz- galili številne probleme, zato je interes za prodajo tako na strani občine kot države. Da bo prodaja stekla kmalu, pa so na pristojnem ministrstvu poveda- li pred natanko letom dni ...