JEV SUŠI ■■■ 74 Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 časopis slovenskih delavcev Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana lili IV, '1 " Ljubljana, 25. marca 1993, št. 14, letnik 52, cena 105 SIT M. ^ e5 M O c/2 M PS •o - Znana je krilatica, da se ti-st°) o čemer časopisi ne pišejo, zgodi. Po logiki velja torej udi obratno: kar pišejo časo-se zgodi - ali drugače po-vvedano - je res. Če bi to dr-z«lo, potem je točno, kar med ar~ugim v zvezi z Združeno li-st° piše novinar V. Vasle. Vasle dokaj obširno govori 0 strankarskih povezavah in 0 °dnosih posameznih strank s, sindikati. V tej povezavi več-"■rat in celo poudarjeno na-v?ja, da predsednik svobodnih sindikatov prizadevno deluje v smeri tesnejšega navezovala svobodnih sindikatov na Cenjeno strankarsko skupino, vendar da mu gre predvsem za kar najtrdnejše sindikalno zaledje ključni stranki skupine, torej SDP. V duhu prizadevanja naj bi D. Semolič kot nepoboljšljiv es-aepejevec močno navijal tudi združitev socialistične stranke z ZL oz. SDP. Ob dejstvu, da je drugi najpomembnejši sindikat, Tomši-Cev> tudi personalno naslonjen na Pučnikovo socialdemokracijo in da se delavski sindikati tradicionalno navezujejo na ličarske politične stranke, najbrž ne na najšibkejše, temveč kvečjemu obratno, bi bile Vasletove trditve, pod predpostavko, da so točne, precej ra-ttimljive. In če bi bilo vse res lako, bi zadeva kljub temu zaslužila nekaj premisleka. lj Premislek je nujen pred-vsem z vidika sedanje vladne °aUcije in tudi sicer z vidika Pozicije političnih strank v okoliščinah, ko k sreči nihamo bipolarnega strankar-skega položaja, v katerem bi Prevladovali ena levičarska, aelavska in ena desničarska, "^aščanska stranka. Vse kaže, • a kljub Drnovškovemu pri- »* 'nega položaja, kot ga ima na Hrvaškem HDZ, ne kaže, oa bi se pri nas izoblikoval .Polaren strankarski položaj, ln da moramo računati poleg olativno močne sredine vsaj e z desnico in levico. Do na-aaljnjega obe ostajata precej neenotni. Zato je bržčas treba Predvidevati, da bo vladna ve-Precei časa večstran- Po pa pomeni, da se delav-^ sindikati še nekaj časa ne °do mogli kar vnaprej vezati na levico. Ta bo, vsaj deloma, pogosto sodelovala v vladnih kombinacijah. Kaj to pomeni za sindikate v praksi, smo pravkar imeli priliko videti. »Globina« sodelovanja z levico oz. njenim delom bo torej odvisna od vsakokratne situacije in ni videti nobenega smisla, pa tudi potrebe ne, da bi se sindikati domala poročili s katerokoli stranko. Veliko obetavnejša se zdi manevrska distanca, saj se sicer sindikati kaj lahko znajdejo v slepi ulici, ko se bodo namesto z vlado prepirali s »svojo« stranko v vladi. Tej pa to imenitno ustreza. Zamenjave za eno stranko v koaliciji ni posebno težko dobiti. Praksa potrjuje, kako stranke za večji vpliv hitro spremenijo svoje prepričanje. Če drugo ne, je s tem vsakič izgubljenega veliko dragocenega časa. Medtem pridejo nove volitve in druge možne koalicije, s čimer stranke spretno trgujejo. Konec koncev je treba vnovič spomniti, da stranke sindikate bolj potrebujejo kot pa sindikati stranke. Od množice sindikalnih volilnih glasov je zlasti leva stranka močno odvisna. V zameno pa navadno izposluje kvečjemu kakšen drobec. Primer za to je sedanje prizadevanje ZL, da bi malo polepšali zakon o omejevanju rasti plač. Te medsebojne usluge nikakor niso enakovredne. Kar pa se ZL oz. SDP konkretno tiče, bo z vidika sindikatov zagotovo morala razjasniti svoj odnos do delavcev na eni strani in do dokaj številnega menedžerskega sloja na drugi. Slednji je pod njenim vplivom zlasti v še vedno številnih družbenih podjetjih, kjer pa se z vidika ravnanja z lastnino dogaja marsikaj. Od tega čudnega ravnanja z lastnino ima prejkone veliko večja pričakovanja in celo neposredne koristi politična stranka kot npr. sindikat oz. posredno - delavstvo. Tedaj res ni videti hudo razumnega razloga, čemu naj bi sindikat a priori podpiral takšno stranko. Naj si raje stranka (in nikakor ne gre le za ZL oz. SDP) splošno in konkretno podporo sindikata zasluži z očitnimi akcijami in podporo ukrepom, ki bodo koristili tudi delavstvu oziroma prizadevanjem njegovih sindikatov. di i del ; 3. šf o dO’ \a in d1 ilo'’1 Vsakdo, ki se vsaj malo spozna na gospodarstvo, bo že iz naslova sklepal, da gre za uničevanje kmetijstva kot dejavnosti. Q Tjlt 0phI —^6: Srečko Čater t ti rankarsko neobremenjeno javnost prepričati o upravičenosti »kmeč- ■ U pQ punta,<' ’v°v> si ,er^et°va, Drnovškova in zopet Drnovškova vlada s svojimi ukrepi }ricl sfco ,n0^n0 un^čuie kmetijstvo kot dejavnost in pomembno gospodar- vj*?er}etu to ni ravno dobro uspevalo, saj je kmetijstvo v času njegove v adavine edino med gospodarskimi dejavnostmi beležilo porast proiz-°pie< enako tudi predelovalna industrija. c...0 Prihodu Drnovška pa so bili sprejeti novi ukrepi, ki so imeli en sam ], uničiti še tisto, kar je delovalo, da ne bi bilo več nikogar, ki bi ^stopal z rezultati. ti rnesa *n mlečnih izdelkov po tudi do trikrat nižjih cenah od tlh, ki veljajo za kupce v državah, odkoder izdelki in meso prihajajo, ; 02 ?in sumljivega porekla, zadrževanje odkupnih cen na ravni, ki s orna ekonomiko proizvodnje, so metode agrarnih analfabetov. Pr rl ^rzava lo-hko to počne, je predhodno sprejela nekaj zakonov in __-- y)to o (5 Pri ČZP Enotnost, Ljubljana. Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izvod (o v) brošure ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. Naročeno nam pošljite na naslov:........................................................... Ulica, poštna št., kraj:................................................................... Ime in priimek podpisnika:................................................................. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: Žig Podpis naročnika t( n Čl Vi k n P d v z v s: u v n s ti S' Ši Sl p z g je sl si te ti k Oi le g' k ti u ii b o p n< O- n < CT- sr £2 a S 2. 2 tvrz? P-c-Ht-o f? J Jv »ti na d- li- ij6 l6' re- ;e- )či /ci li- ji- iV; in bil an mi iz S 16' :a- rili lih idi ia- •av ri' od )0' )0' je te- čič od jati 100 žni vil1 :ila ve- kel za- ro- že- >m. ast or- ilu, go-' to ne, s°: imi va- ko, •so em /ne mo 25, Jo- lič! nja di- ijer I 25. marca 1993 SPOR LE vaše reakcije so nas presenetile, a nič še ni zamujenega, vse se da še popraviti. Celovit program? Vizija? Ni problema, vsak čas bo to na mizi. Seveda pa zmagujejo realistične ocene nad začetnimi strahovi in malce kasnejšimi iluzijami. Aha, proračun. Pokojnine, plače in socialni transferji, to nas bo pokopalo in zmanjkalo nam bo za očitno bolj potrebne stvari, je zaključil Gaspari. Potem pa referati sindikalnih liderjev, s prvo besedo Franceta Tomšiča kajpada. Naj navajamo? Menda ne, vse smo že ničko-likokrat zapisali in vsak hudičevo dobro ve, kje nas čevelj žuli. Konec koncev smo vsi za konstruktivno sodelovanje, ki nas bo edino kam pripeljalo. Drnovškove logike, češ jaz ti z vso pravico razbijem zobe, če boš pa potem jokal, naj ti dam vsaj za protezo, si čisto navaden zdrahar in rušitelj, ni sprejel le Rastko Plohl. Kar »NA RAVNI INŠTRUMENTA« V ponedeljek popoldne prisluhneš srečanju vlade in sindika-tov> v torek zjutraj pa gredoč v službo prebiraš po kioskih Reklame za časopise: Drnovšek miri sindikate, Vlada si je vzela Cas za sindikate... Seveda v službo ne prideš ravno rožnate volje. Po vsem času, odkar sindikati vlado opozarjajo, ji celo malce žugajo, predvsem pa Ponujajo »konstruktivno sodelovanje«, se jih je Drnovšek vendarle usmilil in jih povabil Za ovalno mizo. Menda res Vse, gotovo pa cvet sloven-skega sindikalizma. Po njegovem medlem dvodu, ki je normalnega človeka lahko le zazibal v dremež, sta spregovorila še mini-®ira Kračun in Gaspari; uro je bajalo vse skupaj. Tudi ministrica za delo je bila poleg, a ji Sef bogvedi zakaj ni dal besede. Skoda, saj sta bili prav Prikupni dami z ministrstva Za delo vladin najtehtnejši ar-Sdrnent. Žal neizkoriščen. . Vse drugo pač, kot smo vajeni: Veseli me, da ste se odz- vali vabilu, pa upam, da se še kdaj srečamo. Če je kdaj kazalo, da so med vlado in sindikati razlike ali celo konflikti, je to brez podlage; vlada si namreč želi konstruktivnega dialoga in njene možnosti bodo ob podpori sindikatov večje, v bitki za skupno stvar in blaginjo vsega naroda seveda. Saj zato smo pa tukaj? Čas je žal zapleten, problemi celoviti, težave objektivne in tudi mednarodne razmere nam niso najbolj naklonjene. Saj veste, recesija. No, ampak kot že rečeno, skupaj bomo zmogli. Konflikti bi vse skupaj le poslabšali, zato nas morate pač razumeti in podpreti. Delavci se boje sprememb, čeprav so nujne in čeprav tudi v vladi želimo, da bi imeli čimvečje plače pa standard in sploh. Sindikati boste to ljudem že razložili. Naš cilj je skupen, sem ter tja kakšna razlika pa je le na ravni inštrumenta. Ah, saj res, še tisti nesrečni zamrznitveni zakon. Bili smo prepričani, da je to vaš aneks, enostavno je pribil, da s to oziroma takšno vlado ne more biti nobenega dialoga več, saj ■je prav vlada s svojo nesramnostjo zaprla še zadnji prostorček za pogajanja. A kaj mu je rekel Drnovšek? Da je demagog, kaj pa drugega! Ciril Brajer KMETJE SNUBIJO SINDIKATE Zadružna zveza in Slovenca kmečka zveza sta ta teden sindikatom predstavili zah-;eve za zaščito slovenske kmečke proizvodnje. Sindikalna1 funkcionarjem, ki so se odzvali na vabilo, sta govorila Leo Frelih in Franc Zagožen, lam pa so bili: Srečko Čater in Jovo Labanac iz Sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije, Erik Šerbec iz sindikata zdravstva, Rastko *l°hl iz Neodvisnih sindikatov Slovenije, Marko Selan iz Neodvisnosti in Zdravko Me-kat^k iz Policijskega sindi- Predstavnika kmetov sta sogovornikom skušala predstaviti položaj v kmetijstvu in orisala zahteve za zaščito domače kmetijske proizvodnje. Najpomembnejša zahteva so sredstva za pomladansko se-ev- Kmetje so se odločili, da odo počakali na odgovore vlade do konca tedna, in če ? njimi ne bodo zadovoljni, v do v prihodnjem tednu zaceli pripravljati uresničitev načrtov za stavko, bojkote in cestne zapore. Najneposrednejša zahteva kmetov je postopno povečanje odkupne cene mleka na 29 to-arjev za liter in mlade pitane govedine na 185 tolarjev za kilogram. Kmetje zahtevajo udi uvedbo prelevmanov na uvoz mleka, mesa, vina, sadja n vrtnin. S to dodatno takso i se cene hrane iz uvoza ize- .načile s cenami domačih proizvajalcev. Predstavnika kmetov sta te zahteve utemeljevala z zaostajanjem rasti cene hrane za rastjo plač. Zagožen je k temu dodal, da je delo v Sloveniji zaščiteno bolj kot kmetijska proizvodnja. Izdelali so celo nekaj preglednic, iz katerih je razvidno, koliko mleka mora kmet prodati za povprečno delavsko plačo. Frelih je s podatki tudi dokazoval, da je kruh pri nas polovico cenejši kot v Nemčiji. Po mnenju obeh govornikov vodi vlada zelo omejevalno politiko do odkupnih cen kmetijskih proizvodov. Opozorila sta tudi, da predelovalci in trgovci cene povečujejo tako na škodo proizvajalcev kot tudi na škodo kupcev. Po nekaterih podatkih so cene nekaterih prehrambenih proizvodov višje kot v sosednji Avstriji, kljub temu da so naše odkupne cene nižje. Zagožen in Frelih sta menila, da nizke cene hrane pri nas niso smiselne, ker številni posamezniki zaslužijo dovolj za udobno življenje. Po njunem mnenju naj vlada uvede dra-ginjske dodatke ali druge ukrepe socialne politike. Predstavniki sindikatov seveda niso imeli nobenega pooblastila za podporo zahtevam Zadružne in Slovenske kmečke zveze. Srečko Čater je edini dejal, da trditve držijo in da naj zahteve veljajo kot zah- teve vseh kmetijskih proizvajalcev. Prav nihče pa ni podprl zahtev za povečanje odkupnih cen, saj bi le-te neposredno udarile po delavskih žepih. Razpravljale! so imeli tudi številne pomisleke o polkme-tih, ki po podatkih predstavljajo 85 odstotkov lastnikov kmetij. Po mnenju predstavnikov sindikatov je mogoče govoriti le o ogroženosti pravih kmetov. Razprava je izzvenela v spoznanje, da tako predstavniki kmetov kot predstavniki sindikatov s svojimi zahtevami zaostajajo za potezami vlade Janeza Drnovška. Skupni nastop predstavnikov delavcev in kmetov pa je mo- žen pri pripravah za podpis socialnega pakta. Poslušal sem dokazovanje Freliha in Zagožna o tem, koliko ur dela Slovenec ali Nemec za kilogram kruha. Nehote sem pomislil, da bi bilo najlepše, če bi dokazala, da slovenski delavec daje za hrano premalo in si zato lahko kupuje drage nemške avte. Govorila sta tudi o katastrofalnem položaju kmetijstva. Mislim pa, da vsi njuni dokazi kažejo le na relativno manjši zaslužek kmetov, saj nobeno kmetijsko gospodarstvo in noben zasebnik še ni šel na boben, kot se vsakodnevno dogaja delavcem v gospodar-sfvu' Franček Kavčič SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV Vsi čutimo, kako nas tepe, ker je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države. Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA. REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV! Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič, Leva Krefta, Francija Pivca, Sonje Pirher, Jožice Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana, Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. SEnEM DNI V SINDIKATIH Sindikalna kronika Lipa še naprej brez direktorja Napetost med delavci Lipe in člani stavkovnega odbora se povečuje. Člani stavkovnega odbora govorijo o pritisku nanje in na člane njihovih družin. Isto doživlja tudi Bogdan Godnič, predsednik območne organizacije svobodnih sindikatov, ki vsakodnevno sodeluje s stavkovnim odborom. Gre za nekakšen strah pred vsemogočnim direktorjem, ki je bil do decembra poslanec republiške skupščine in je še vedno predsednik skupščine občine Ajdovščina. Delavci pravijo, da je imel Franc Boštjančič v rokah prav vse niti in tudi ljudi. Bivši člani kolegija so menda šele po tednu dni Boštjančičeve odsotnosti spoznali, da lahko delajo tudi brez njega. V Lipini hiši pa je še vedno duh bivšega direktorja, trdijo člani stavkovnega odbora. Prejšnji teden je skušal odstopiti tudi delavski svet podjetja, pa so po nekajdnevnih prepričevanjih njegovi člani umaknili svoj odstop. Delavskemu svetu zdaj predseduje njegov najstarejši član. Po informacijah Bogdana Godniča naj bi kolektiv danes, 24. marca našel svojega kandidata, ki bo prevzel nehvaležno mesto vršilca dolžnosti direktorja. Kolektiv je k temu prisiljen, saj mu do zdaj nista pomagali niti ministrstvi, ki sta se po nalogu Janeza Drnovška udeležili sestankov v Ajdovščini. Iz tega lahko sklepamo, da je Janez Drnovšek Jožici Puhar in Maksu Tajnikarju naročil le zaščito bivšega direktorja, ki je član LDS. Čudi nas tudi zadržanost Goriške banke, ki je glavni upnik podjetja. Razlog za zadržanost bankirjev bi lahko bila novica, da tudi Dušan Šinigoj odhaja v pokoj. Na stavkovni odbor prihajajo tudi vesti, da je skupina domačih ljudi pripravljena odkupiti Lipine dolgove v zameno za solastniški delež. Kljub vsem kritikam na račun Franca Boštjančiča, ki se je sklenil upokojiti, ima prav on še vedno v rokah ključ za rešitev problema. Ker delavcev ni uspel prepričati, da bi ponovno glasovali o zahtevi za njegovo razrešitev, bi bilo prav, da pomaga postaviti novega človeka in mu da vso potrebno pomoč. Če ne boste pridno delali, boste šli v stečaj Prejšnji teden smo pisali o zahtevah stavkovnega odbora delavcev Predilnice Medvode iz sestava Tekstila Ljubljana. Stavkovnemu odboru so odgovorili tako predstavniki Predilnice kot Tekstila. Bilo je tudi več sestankov. Dosedanji odgovori kažejo le to, da nobena stavkovna zahteva ni sprejeta. Predstavniki upravnega odbora podjetja pa so delavce na več sestankih poučevali o nujnosti dela in odrekanja. Jože Vonta, direktor matičnega podjetja Tekstil, ki je stoodstotni lastnik Predilnice pa jim je zagrozil z odklopi-tvijo pare, če ne bodo obljubili, da vsaj mesec dni ne bodo stavkali. Delavci še vedno niso dobili januarskih prevoznih stroškov in denarja za prehrano. Direktor Aleksander Jarc pa jim je odpisal, da je izplačilo plač in drugih stroškov odvisno od vseh zaposlenih, ne le od vodstva. Delavci Predilnice z vsem tem niso zadovoljni in so zato v sredo, 24. marca zjutraj znova začeli stavkati. Člani stavkovnega odbora so obveščeni tudi o sestankih, na katerih bodo odgovorni skušali razrešiti nastali položaj. Iz dosedanjih obvestil je znano le to, da bo, če ne bodo znova začeli delati, sledil stečajni postopek. Predilnica je lansko leto pridelala 120 milijonov tolarjev izgube. Njeni dolgovi znašajo 5,5 milijona mark. Neuradno smo obveščeni, da so delavci Tkalnice Viž-marje iz sestave Tekstila ostali doma, ker se jim ne izplača delati. Prijazni telefonist nam je na naše vprašanje povedal, da so doma, ker nimajo dela. Delavci Rika bodo zborovali Sekretar svobodnih sindikatov iz Ribnice Dušan Bajde nas je obvestil, da bo v četrtek, 25. marca ob 8. uri zbor delavcev Rika Ribnica. Povedal je, da je podjetje v vedno večjih težavah in da na delo čaka 500 zaposlenih. Plače zaostajajo za več mesecev. Direktor Miro Jančigaj, ki je prišel v Ribnico pred pol leta očitno ni uspel oživiti firme. Zbor lahko preraste v večjo manifestacijo, če nezadovoljnim delavcem nihče ne bo ponudil vizije izhoda iz sedanje krize. Franček Kavčič NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na naslov: ................................................... Ulica, poštna št., kraj:................................... Ime in priimek podpisnika:................................. Naročeno dne:................ v................................ Žig Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju 25. marca 1993 SEnEM DNI V SINDIKATI K zvez so vedno imeli nekoliko višje plače kot drugi delavci. Jože Gaube, ki je redno zaposlen v Certusu Maribor, pravi, da šoferji avtobusov z vsemi dodatki zaslužijo 60 tisočakov. Podobne plače so tudi v drugih avtobusnih podjetjih. Plače šoferjev tovornjakov pa so zaradi različnega gospodarskega položaja posameznih podjetij zelo različne, v povprečju pa nižje kot v avtobusnem prometu. Pri vseh teh podatkih je treba upoštevati, da avtobusna podjetja še niso opravila nobenih pravih racionalizacij in da si med seboj še vedno nagajajo in podvajajo posamezne nerentabilne linije. Ta položaj se bo TOŽILI BOMO ZDRUŽENJE PROMETA IN ZVEZ spremenil le z večjo medsebojno konkurenco in z nastopom zasebnikov, ki se zdaj pulijo le za najbolj donosne, to pa so primestne linije. Gaube ocenjuje, da so delavci prometa in zvez na boljšem kot drugi delavci, sindikat pa seveda s tem ne more biti zadovoljen. Dvotedenska stavka delavcev Slavnika je verjetno postavila vprašanje solidarnosti med delavci prometa in zvez, sem dejal sogovornikoma. Gaube in Žežkova sta odgovorila, da jih stavkovni odbor Slavnika ni o ničemer obveščal in da je bilo vse prav čudno. V njihovem sindikatu pa ni nihče razmišljal o podpori stavkajočim delavcem. Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez deluje prek območnih odborov in funkcionarjev zveze svobodnih sindikatov iz območnih organizacij. Z dosedanjim sodelovanjem Hilda Žežko ni zadovoljna. Izjema so po njenih izkušnjah le organizacije iz Podravja, Pomurja in Koroške. Glavni problem republiškega odbora je nepravočasno obveščanje o položaju v posa' meznih podjetjih. Predsednik1 sindikatov podjetij jih kličej0 šele takrat, ko je treba reševati resne probleme. Žežkova ugotavlja, da območni odbon njihovega sindikata v glaV' nem ne delujejo, in misli, da so za to odgovorni funkcionarji zveze svobodnih sindikatov na območjih. Vodstvo republiškega odbora sindikata se zaradi položaja po odpovedi KP pripravlja na skupščino sindikata oz-na razširjeno sejo republiškega odbora. Zaradi odpovedi kolektivne pogodbe bod° tožili združenje prometa in zvez. S to namero soglašata tudi druga dva podpisnika kolektivnih pogodb, Konfederacija 90 in SAPS. Sindikat prometa in zvez pa s tema sindikatoma redno sodeluje, skupaj tolmačijo tudi KP. Kljub temu sodelovanju ali prav zaradi njega pa Hilda Žežko za zdaj ne vidi stvarnih možnosti za novo povezovanje razdrobljenih sindikatov na področju prometa in zvez. Franček Kavčič Devetnajstega marca je vodstvo ZSSS obiskala delegacija Zveze samostojnih sindikatov Makedonije. Vodil jo je predsednik Živko To-levski, v njej pa je bil tudi predsednik Sindikata kovinarjev Makedonije Alekso Kiprovski. Makedonska sindikalista sta predsednika ZSSS Dušana Semoliča in predsednika SKEI Alberta Vodovnika seznanila s težkim gospodarskim (okrog 170.000 brezposelnih, 15.000 delavcev pa je izgubilo delo zaradi stečajev) in političnim položajem v njihovi državi (blokada mej in nepriznanje Republike Makedonije). Zahvalila sta se za razumevanje in dosedanjo pomoč Slovenije in njenega vodstva pri osamosvajanju Makedonije. Njihovi sindikati razmišljajo o organizaciji velikega protestnega shoda proti evropski in svetovni skupnosti, ki ničesar ne ukreneta za priznanje Makedonije) kar bi ji omogočilo tudi pravico do finančne pomoči. Obe strani sta izmenjali izkušnje pri sindikalnem delu in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje, Slovenski sindikalisti bodo makedonskim strokovno pomagali pri kolektivnih pogodbah in lastninjenju. P. V- takoj pisno protestiral in obsodil nekorektnost svojega partnerja. V vodstvu sindikata menijo, da obe pogodbi veljata še naprej, saj nista bili odpovedani na pravno veljavni način. Žežkova in Gaube mislita, da ima pravico do odpovedi le stranka, ki pogodbo spoštuje, ne pa tista, ki jo krši. Republiški odbor je z anketo analiziral spoštovanje kolektivne pogodbe. Ugotovili so, da je skoraj nobeno podjetje ne izvaja stoodstotno. Posamezna podjetja pa delavcem dajejo tudi različne bone, ki niso upoštevani v statistiki plač. Tudi delavci na PTT so dobili le 95 odstotkov izhodiščnih plač po KP in zahtevajo listine za razliko do polnih plač. Po mnenju obeh sogovornikov se morajo pogajanja o novih panožnih in podjetniških KP za prometno dejavnost začeti čimprej in sindikat je nanje že pripravljen. Nekatere prometne dejavnosti še niso urejene z novo sistemsko zakonodajo. Republiški odbor pozna le nov zakon o železnicah. Obveščeni so tudi o pripravah za nov zakon o PTT, ki bo menda poštarje ločil od telefonistov. Odprt je tudi položaj cestnega gospodarstva, kjer bo treba opredeliti dejavnost, ki spada v javna podjetja. Podoben položaj je tudi v podjetjih, ki opravljajo dejavnost mestnega potniškega prometa. V primerjavi z drugim gospodarstvom so prometna podjetja velika izjema, ker niso imela presežnih delavcev. Po informacijah republiškega odbora je le Špedtrans prešel pod Sklad. Ker del njegovih delavcev ni dobil obljubljenih odpravnin, vodijo spor s podjetjem oz. novim lastnikom. V težavnem položaju so tudi zaposleni v Avtoprevozu iz Šempetra v Savinjski dolini. Republiški odbor je za njihove težave izvedel iz prošnje za finančno pomoč. Republiški odbor je obveščen, da so šoferji tega podjetja zadevo vzeli v svoje roke in odstranili direktorja. Delavci prometa in Sindikata delavcev prometa in zvez še nismo predstavljali in prav zato smo obiskali njegovega predsednika Jožeta Gaubeta in sekretarko Hildo Žežko. V sindikat je včlanjeno tri četrtine delavcev iz dejavnosti, povezanih v ta sindikat. Nekdanji sindikat je danes nekoliko razdrobljen, vendar ta hip ni stvarnih možnosti za novo združevanje razdrobljenih sindikalnih organizacij. Sindikat prometa in zvez ima 14.254 članov, organiziranih v 73 sindikalnih organizacij podjetij. Sindikat ima odbore in konference za posamezne dejavnosti, in sicer: cestni potniški promet, cestni tovorni promet, blagovno-transportne centre, špedicije, PTT in cestno gospodarstvo. V ta sindikat se povezujejo tudi delavci letališč, Adrie Airways in Splošne plovbe Portorož. Železničarji, ki so prometa in zvez podpisal štiri posebne panožne kolektivne pogobe: za cestni potniški promet, cestni blagovni promet, blagovno-transportne centre in cestno gospodarstvo. Poštarji, pomorščaki in še nekateri drugi delavci imajo kolektivne pogodbe na ravni podjetja. Republiški odbor je 1. marca letos dobil od splošnega združenja prometa in zvez pri gospodarski zbornici odpoved dveh kolektivnih po- Jože Gaube pred leti tvorili jedro tega sindikata, so danes organizirani v več samostojnih sindikatov. V posebnem sindikatu je del delavcev cestnega tovornega prometa in se povezujejo tudi v Konfederacijo 90. Večina delavcev PTT se povezuje v ta sindikat, nekateri so tudi člani SAPS iž sestave Neodvisnosti, posamezniki pa tudi v manjšem samostojnem sindikatu. Sindikat pilotov deluje samostojno, sindikat pomorščakov Genschiping pa se povezuje v Konfederacijo 90. Zaradi razdrobljenosti dejavnosti je sindikat delavcev Hilda Žežko godb. Sekretar združenja Luka Stupnikar je v odpoved pogodbe za cestni blagovni promet zapisal, da začne veljati takoj oz. s 1. marcem. Razlog za odpoved je slabšanje poslovnih rezultatov in hkratno povečevanje plač za več 10 odstotkov nad raven, določeno z aneksom k splošni KP za gospodarstvo. Odpoved pogodbe za cestni potniški promet pa je predsednik združenja Mirko Majhenič utemeljil z negativnimi poslovnimi rezultati in manjšim obsegom dejavnosti. Žaradi odpovedi je sindikat PRIROČNIKI Z* SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 7:00,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 350,00 SIT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 520,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 500 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT 9 Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 480,00 SIT ----------------------------x- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Pri , Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Kako uveljaviti izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav, izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem izv. • Nova ureditev... . izv. • Kariera kot...... . izv. • Socialna država -. izv. • Zdrav, zav....... Od 1 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov: Ulica, ooštnašt. in kraj: .... Ime in priimek podpisnika: 1. Račun bomo plačali v zakonitem .roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne: Žig Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE“-Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Daima-tinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 i mi ni) Pe riš uti o 2l ki ta te- za Pii ne sp Pc na šk os čil Pc Pc de sti dc dc oc in Pr ce 9c lik dc ve Pe or bii Pa Pr oc trti nc ni: ko Pn ne dri tel roi lal mi ki te\ sv mi bri op un se ku srt in no no iaji do I 25. marca 1993 1KAŽIP0T la- iki ;j0 se- va iri iv- so rji ;oV d- .0- ,v- iz. li- iO' do in ita .0' •a- •o- ii- :u- ub la- za sti ib- iju »DOBIL JE. KAR JE PLAČAL« Mesec, ki nam prinese po-^lad, je svetovni mesec potroš-^kov. Letos že enaintridesetič, petnajstega marca 1962 je ame-riski predsednik John Kennedy utemeljil sprejem deklaracije 0 temeljnih pravicah porabnikov 2 besedami: »Potrošniki smo vsi ~ največja ekonomska skupina, ki vpliva in na katero vpliva sko-[ai vsaka gospodarska odloči-,ev> pa naj gre za državno ali 2asebno, in obenem edina sku-Pma, katere mnenje se ponavadi ne sliši.« V omenjeni deklaraciji so bile sPrejete štiri osnovne pravice Potrošnikov, potem pa je mednarodna organizacija potrošniških zvez dodala še štiri. Vseh ?sem temeljnih pravic je vklju-cila v svoje smernice za varstvo Potrošnikov tudi OZN. Katere so temeljne pravice Potrošnikov? Predvsem pravica Po izbire, pravica do obveščenosti, pravica do varnosti, pravica Po poštenega nakupa, pravica Po pritožbe in tudi pravica do odločanja. , Trgovci tekmujejo med seboj ln vas želijo na vsak način prepričati, da je pri njih vse boljše in Cenejše kot pri sosednjem tr-9ovcu. No, če imate na voljo ve-"ko trgovin, ki so vrhu vsega tudi Pobro založene, potlej ni pra-VeQa razloga za slabo voljo. Kaj P3- ko so vaše možnosti nakupa oihejene in nimate možnosti iz-P|re? v tem primeru boste kupili Pač to, kar potrebujete, pa če-Pfav vam ni všeč in se vam zdi odločno predrago. V tem pri-i^eru pravimo, da nimate možati izbire. In to ni prav. Potroš-P'ška izbira je namreč tudi učinkovito sredstvo za vplivanje na Proizvodnjo, kajti če potrošniki Po bodo plačevali dvomljivih in Pragih proizvodov in storitev, le-,6h ne bodo več proizvajali ozi-izvajali. Kot potrošnik aPko v resnici spodbujate tekmovalnost in pripomorete k boljši kakovosti blaga in stori-ev-. Kajpak, če se zavedate Sv°je pravice do izbire. Pravica do obveščenosti po-f«ni, da morajo proizvajalci do-ppp in storitev svojo ponudbo Premiti z zelo jasnimi in nedvomnimi informacijami. Zato, da Potrošnik lažje odloči za na-kuP tega ali onega blaga. Proizvodi, ki jih kupujemo, ne mejo ogrožati našega zdravja 'n življenja. To je pravica do varati- Predpisi, ki govore o varati proizvodov, so strogi in ter-lal° od proizvajalcev in trgovcev Poločene minimalne standarde, k' lih morajo upoštevati. Proizvaja so često prisiljeni opraviti zahtevne preizkuse o varnosti izdelkov, predno jih smejo poslati na tržišče. Ker nihče ne mara imeti občutka, da je opeharjen ali da je plačal več, kot je blago vredno, imamo potrošniki pravico do poštenega nakupa. V vsakdanjem življenju pa smo kljub temu nemalokrat prevarani. Vseeno pa ne smemo biti naivni in pričakovati visoke kakovosti tudi v primeru, ko kupimo neobičajno poceni. Saj poznate tisto: »Dobil je, kar je plačal.« V primeru, ko smo potrošniki očitno prevarani, imamo pravico do pritožbe. Imamo pravico do nadomestila ali pa povrnitve denarja. V razvitih deželah se trgovci na moč trudijo, da bi ugodili kupcu, saj vedo, da je najboljši kupec zadovoljni kupec. Ta se bo vrnil in spet spraznil svojo denarnico. Diogen je iskal resnico v sodu, zmernejši jo iščemo v kozarcu. Če ne prej, dajo državljani oblast na čevelj, ko ostanejo bosi. Vse več intelektualcev pri nas prodaja svojo možgansko skorjo zgolj za skorjo kruha. Polne glave nikoli ne mlatijo prazne slame. 11 m ■lil* iiiiiF l — j če nima kruha, naj je ]e~ ■ I ■ : ■ 1! Pri nas bo to moral urediti novi zakon, katerega naloga bo med drugim tudi, da bo odnos med kupcem in trgovcem temeljil na poštenih pravilih, ki upoštevajo pravice in dolžnosti tako enega kot drugega. No, v primeru, ko niste povsem prepričani, kakšne so vaše pravice in kako si jih kot porabnik izborite, vprašajte za nasvet Zvezo potrošnikov. S tem gotovo ne boste ob dragocen čas. Praksa namreč kaže, da se velja potegniti za svoje pravice. Trud običajno ni zaman. A. u. M (nekateri) diskonti zavajajo KONZUMI KONZUM, d.o.o. Ljubljana, Linhartova 13 VELIKONOČNA PONUDBA Ponujamo vam ugoden nakup tehle izdelkov: šunka b.k. VP 772,00 SIT/kg suhi vrat b.k. VP 772,00 SIT/kg yelikonočna kuhana šunka VP 968,00 SIT/kg šunka v mreži VP 834,00 SIT/kg kuhana zarebrnica VP 968,00 SIT/kg kuhani laks kare VP 960,00 SIT/kg kraški pršut s kostjo 1.489,00 SIT/kg 5-5,5 kg kraški pršut polovice VP 2.700,00 SIT/kg 1,8-2,5 kg kraška panceta special 1.044,00 SIT/kg 2-3 kg Plačilni pogoji: Blago plačate s tremi čeki, in sicer: "J • šek 15 dan po prejetju blaga jr šek 30 dan po prejetju blaga ček 45 dan po prejetju blaga Blago dostavimo do sedeža podjetja kupca. Blago lahko naročite po tel. 061 110-338 ali 316-881. Be priporočamo! Vodstvo podjetja __ Konzum, d.o.o. Ali je potrošnik zaščiten pred zavajanjem trgovcev, ki na trgovino napišejo diskont, cene pa imajo enake ali še višje kot v navadnih trgovinah? Oblikovanje cen na trgu je prosto, zato pri tovrstnem zavajanju, ki to kajpak je, ne gre za prekršek, s katerim bi se ukvarjala tržna inšpekcija. Torej, tudi če na trgovini na veliko piše diskont, nimamo nikakršnega zagotovila, da bomo v njej kupovali ceneje kot drugod. In kaj pravzprav pomeni beseda diskont? Diskont pomeni znižanje oziroma nižje cene blaga, ker gre za poseben način prodaje. Ta mora biti ločena od druge prodaje, prodaja pa se več enakih izdelkov skupaj (diskontne enote). Oprema trgovine je preprostejša in kupec si mora postreči sam. Zaradi tega je trgovska storitev nekoliko slabša in trgovska marža manjša, to pa se pozna pri končni ceni, ki je nižja od cene v drugih trgovinah. Skratka, če se je porabnik odločil za nakup v diskontni trgo- vini, se je zavestno odločil za slabšo postrežbo, za preprostejšo embalažo in za nakup več enakih izdelkov, v prvi vrsti pa seveda za nižje cene. V času inflacije naše diskontne trgovine opravičujejo višje cene v primerjavi za običajnimi trgovinami s hitrejšim obračanjem blaga. Vsaka nova po-šijka ima nove cene, in ker več prodajo, dobijo hitreje nove pošiljke z novimi, višjimi cenami. Predstavniki Zveze potrošnikov Slovenije, ki jim ni vseeno, kaj trgovci počno s kupci, so kajpak skušali ugotoviti, ali so višje cene v diskontih bolj naključje ali pogosta praksa. Prepričali so se, da so cene v diskontih za izbrane izdelke nižje kot v »navadnih« trgovinah, da pa izjeme vendarle so. V Mariboru, Celju, Ljubljani... Torej, če res želimo prihraniti kak tolar in se zato odpravimo v diskont, pozornost nikakor ne bo odveč. Živimo v času, ko velja preveriti sleherno ceno, saj je v tem primeru previdnost še vedno mati modrosti. A. u. i Na tej strani smo prejšnji teden pomotoma zamenjali naslova. Gornji prispevek, ki govori o mesecu potrošnikov, bi moral imeti naslov Ljubljanska vlada mimo zakona, spodnji, v katerem smo pisali o potrošniških organizacijah v Angliji in o varstvu potrošnikov v Sloveniji, pa Se brez zakona o varstvu potrošnikov. Za neljubo napako se bralcem našega tednika vljudno opravičujemo. POCENIMO ŽIVLJENJE DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 3. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za marec 1993 znaša 1,6% mesečno, preračunano na letni nivo 21 %. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev MESEČNE LETNE -do 30 dni 1,6% 21,00% - od 30 do 90 dni: lllp/®:;: - Od 10.001,00 SIT do 50.000.00 SIT - 2.18% 29.47% - nad 50.001,00 SIT 2,26% 30,68% POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. Borza sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 12 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure., „ A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tri spalnice, kopalnica, WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, garaža. Cena 45 DEM. Najmanj tri dnevni termini v aprilu. Občasno je možno najeti dve hišici. 2. Apartma na Pokljuki - za 4 osebe, v celoti opremljen - cena 37 DEM na dan, mali apartma za dve osebi - cena 27 DEM v tolarski protivrednosti. Termini v aprilu. 3. Garsonjera v Kranjski Gori - v celoti opremljena za 4 osebe, termini v marcu. Cena 34 DEM na dan. 4. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 32 DEM. 5. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 6. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 35 DEM v tolarski protivrednosti. 7. Počitniški dom v Kranjski Gori - Jasna - za 20 oseb, dve- in triposteljne sobe. Cena polpenziona 19 DEM. Pokličite 064/883-067. 8. Počitniški dom v Bohinjski Bistrici - tri- ali štiriposteljne sobe, etažni TWC, neposredno ob smučišču Kobla. Cene polnega penziona 31 DEM, polpenziona 26 DEM. Otroci do 12. leta imajo 30 odstotkov popusta. Posebna ponudba za šole v naravi - možno do 40 oseb. 9. Počitniški dom v Kranjski Gori - Čičare - primeren za šolo v naravi, dve- in triposteljne sobe, etažni TWC. Cena penziona 24 DEM, otroci 20 DEM v tolarski protivrednosti. Termini v aprilu. Zdravilišča 1. Hišica v Termah Čatež - opremljena za 5 oseb: spalnica, dnevni prostor s kuhinjsko nišo, kopalnica. Cena 45 DEM, vključuje kopališke karte. Termini v drugi polovici aprila. Morje 1. Trisobno stanovanje v Novigradu. Cena 30 DEM na dan. 2. Enosobno stanovanje v Barbarigi. Cena 25 DEM na dan. B. KUPIMO 1. Počitniško prikolico Adria - 500, staro 5-7 let. 2. Garsonjero ali enosobno stanovanje v Bohinju ali Kranjski Gori. 3. Manjši počitniški dom, opremljen za penzionsko storitev za 35 do 50 oseb v Bohinju ali Kranjski Gori oziroma v njuni okolici. C. PRODAMO 1. Dvosobni apartma v Maredi pri Novigradu - 36,6 kvadratnega metra, zgrajen 1988. 2. Dvosobno stanovanje v Bohinjski Bistrici ca. 60 kvadratnih metrov centralno ogrevano, v bloku. 3. Ugodno prodamo nove prikolice tipa, Adria B 13-500 in tipa Adria B 13-500 z vgrajenim kemičnim WC. Cena 9000 do 10000 DEM. D. SEJEMSKA PONUDBA 1. Sejem LIBRO v Bologni 15. do 18. aprila, sejem otroške knjige. Cena tridnevnega paketa 195 DEM v tolarski protivrednosti. E. PRVOMAJSKA PONUDBA Poreč 1. Polpenzion v hotelu Tamaris v dvoposteljnih sobah, 27 DEM v tolarski protivrednosti. Možni tri-, pet- ali sedemdnevni paketi, za skupine nad 30 oseb organiziramo prevoz. 2. Apartmaji Lanterna z opremljeno kuhinjo za tri, štiri, pet ali šest oseb. Cena od 12 do 19 DEM v tolarski protivrednosti. Turistična taksa ni vključena. F. VZAMEMO V NAJEM 1. Počitniški dom z urejeno kuhinjo za približno 45 oseb v slovenskem primorju iščemo. Ponudbe pošljite na Atris. V Kranjski Gori ali Bohinju najamemo opremljeno garsonjero za dva poletna meseca. Metod Zalar direktor borze " AJ.§ rt ^ £ O QJ -M |.S 'g ^ S N >U g I g I * £ S i ^3 >q O cC S (U mmi OJ ^ -1 ~ O CN O TJ a o ti o ai n OhTJ ti Cd (U 15¥ tO ra -t-. ■a,s> 5o^ Er > ( a D 'O 2 (D > co c^| ti cd OJ tid OJ CJ •|—1 s ti 'S 11 ii s §>§5^3 cv £ S g.Srg o ti s -C M a « N H bfl v ti o ti T3 O O :e . .2 "C1 M« 3 ti g||f > o g g £ » F £3 ° ti “ g u š M>“ oj a g « > « .3 ti P ti-* M s Silil F g^Oo« x o M -p S ° ti ^ « 1 e ; «-a g •ti 01 (D > X ti ti ^ ti .O §■§ ®.§ •a "o > p.« r £> g “>§S s» & u .a s “ čjšio-o g- 2 a« o"£ Š-g >532fc i w o a > rt* ^ ^ CD O O ¥¥¥ o o o 4-» -t-> -M O O O cd cd o_ csf co" TfT H® (N CO 05 CD ct> oo oo HM M rt* O iv:>;:;.r; , '-•• • . -v, • <•..•-• ■• ..;••• .Pp TJ CS Čl C8 ti 4) •r3 Id Id Id 2 — -h -h 2 O o o 3 (M CO N N N > :ST o a s -o o "ti ti & ti Z >z o E o a 4) c S ti T3 cž IH | | I CVJ cd mg i 2 5E S •$5E:V iSiisi « o E re to :: CO "3 S. 2 ■— ?Ir Ms s e g as ■'S Jo I i OJ F G r-< c g S-S 4) C t/} ! Hilli! s E 4S^Ž55 ti N S g ti ^ bo ti JST ‘ £?5,"3.S £-o o'ti’o 2-9 6 S ti f_, PUl ti $p'a o A 'qS ■ S,« 3 o =t-9 m?g m §8 - ° -4 •3 ^ jM-§ .s. i n s 3 J ^ E OSC>r;Oi1^s-„ ■šPiKkig S flalprp a? i i! ai||| urmms 5 C8 N '2%-MksLti •H D< u o ti g «j.a«.s.-i.sf| M ti ■* 3 g 3 ti g ti >°«o«g^S . g|ti«^«,S|.|:G Ml piliš o ilglsji4s|.s. • TJ g-g.1 g-s Č g'ti 2 c E §0 g:2 « o a K S il Sp- ri ti s J«! o M «1 e a *a a « > ° o g 5 fl O g a ^ 9.rJ?cd Ma.u-u1 S ja *-mj g w0o.h?S N tT o O, ti N “ > ti n. 'K7 ti ,k! S S ti > TIS 9 t® 5 r§ aP-ti E .ti tiU ^ š? S ti S Mt? 3 ti >S ^ « ti 2'G -2 ti >S ti ti 5 vt S 3 ra >j •% .Snllžl -i.w A PI ^ ^ S 33 Ati A3 tiS-g^OajO^-rt ti o § c w3 »S)g TjačE-Ho'CNp § o | %■*-s ti -* M ti > -ti C .ti „ . .9, cu 3 3 3 rt > 0 N O ti 2^ 5 S ;g ti >(2.2 2 § ti ^ &3-C-S I 8 g 2 N„ s ti -g >N m M ti S g B |.2'":o * *“ d 2 E “ ” ^ •ji s &•“ .2, «s ?»! 11 ■§ ®s s I fl 1“ -!3 * 5 o ^ M > p.u-?o|»i-5^ g »2 ra af-ti g S ti" n C m ti Ti ti n S3l^> a o o o H xi o o Nj.S3^S2 »ti i rai «ti iil^sll Silim !S co o> O co o 3 LU u A m . .2 ?» M sli' II lf!!pfsilgsII!i ;f ti2ti s| ra §55>ti 3 -3 3 £\&.o 8 3 „ 2 F« “ s.|;«g«-§ = ««-1»“|s|»||>s ^otP-sšiilgllfPs- S 3 ' •rt",—-dtirto2ra3°^o^ O rM E e 'I S 5 ti,S S cc M 2 3 > E 0 -S ti ti N -9 .3 o S g S o n M fcd *: | 3 Š £ - S ti «> o E S?-g g, i§l^§U^ ^ is y ti o "5T N ti ,3 ra o S n |2 .„ 0 -S o_5|f feb S tj ” ra o .2 Si I š I |5Psl: 2 o 525 o j§ ti Ulil s ! 3| ^§3 ™ | 1 y "lš 3.2. E| § i 3 E 1 3 2 c 2 •=•? raa,“Sti3_g?’ti -E '51 g 3 ” -9 ig>«-| •s! g sllsi?#- —-rt M ^ ry O D d, tuD rt 5 J;!KS"§:|p « ral S.||“| J ^¥|-§|g|l| i 3.1 «i > e > 'Hi&M 1111 s 5ti " -5i.«a 3 3 3 E 3 1311 P' d > a ?! 2 2 a ra ti S’8 c a a”F:s=2 0= o s e S >! 2 o 2 ‘-s 2 « l-Š I ll>M>y "S a cc r=~ 1 |i i;j-š| ^ - C O •; O 3 f«-2. 3| a 'Iti, g-* I -| o g 3 «ti g J S iticg O _ rt ajM b£ rt - -:i.l| l| >s -s 111J •H -B -5 ti g 15. O llšlsllll fin* tirnim "S ti ra 0 8 o >« -al ra > o o>® a c E s ^»■S aB d^-Sti o o 0 °"1 « S S 2 n :ti © g a ‘o o >"9 o =1113211» >2 g I S a| 2 ^ -3 -^'a S S S N rt « W ra »-* S o ti S mim S'-9 a rt H S a-2. S *a S g ra a -n ti ^-a o Oti El I ral e .y > 3 o |3 3 > s 3 | £ 8 ^28Šo§>|.§!|~| a - ^ 3 >S | 3 1 -H ti g 1 “ 3 rt Ž tuo rt - I N itlit I 1 51,|Sfl 1 isflts 1 ^§«•8 0,« :•:•: ,iffijs Ji!! la alalir S g ti o a E 1| lil 1 «,S -S S! M š 3•§f E,5 »i »tl 1 S as.m¥$s: 1. ši s.|f .gglilj s sfl^i g-s :i aiiEtis-sj "| I s it I! 3 I li-a ! S « 1 i ■“ ! ra 1^1-a.gfl ag g «!•§ s*-3 gl S ci i® :jx* :S: S? ’t.s s, •a 2 -a g ra •S |1 g tli j <*#| > sl® I||I ,© 3 N e *!! 1 2-s-i 3. 2 23 | 5S«“ JS ra JJ-.9 JS^SJ ¥ S. S.J8 H si čp.i 2 = |g- 31 S ftT iiftf a|i 8 S- •y raj ■ .6 ti | 2 g I 5 = rSg| >1 'i 'S ^ Ib! 1| II3 bJ II fs g |a|^|ra|-|| '5 - ti . 2 ti ra . o, ‘5’ ti A ‘i* S .S -g. o 3 A S S35 5 3 -i « 2 32 '5 o o — g ra N. 2 | S Ji | J I I 3 | | I | 25|3|||g g> 11 ti ,S! -s ra o n .S -S E o c g-Egm2"-rati .-S§^ e“« Ci 2 rt r-t ‘S #K.y S co • p ra S §ii 1 d" p .a a -a a >S | g.3 N,s|Ul llillii2 N § ■■ E o a i"S-|5 2|iffSu| ra - S oj ^ o 3 2 ig § sag^ssfs M 'g ‘lifttSl A -h 5 §> p 3 ra rt E g-A3^AtiSraA3:Ej2 f ^ =. » o M ^ ti £ | | £ fiiiifsipiiii8! -3 ^4t g S-ffS-a 0 ;S I > sl.« % 3 -s? g a 7 > .h 5 |l1 Š- a f 3 | I ! i‘| i i*j I 6 a| I S „ S h g ti g g a o I N .ti a 3 ti ^ .S | o .g a W ti “ 12 ,-s f a1! s g s § a.- s -g s.4 >3 -s -a % s •: K „ *C ti cu co a > W 2 | g ti | ra ^ s sl Ia.§2!q g sll2 s n >p g ti 2 C rt rt ^ . . *0 ti a co TJ _ 6 'ti tli!£ > ii 2 -c««i s o; Tt *S t; o pi tr| M . 55 2 =- « il!ti-2=5E S “ti o s ti « c a a.« -g ce o ti ' a a a, a ™ 3 r ti ra -™:r | o o h“’ S “53a0® 8 N a :5 “ > r "a § « s#l"||.=|:|s| ©Sil 'C « s “fil®aOrao- “ | S -|ti t 2 ra § ffl 1-2 s.j«4§ g-g c cc 73 a a a-S a ac/2 g :ra- o 'ra o g 3 A 3 .:-•= ■a ti |« o-ljrui g 3l?il!l|iH 1 rt O TJ 8 tl t! ti h„i^i° 122 — 3 gg :g.g| fi&l O s a ,E !U- 2 « ra o s E " S > » S g o a| E^-o s A A ra" ti* A .« c A lugi feS| C 2 ! o F | a 3 4 "is2^?a 2-p > gg o " 3 S-2 3 c g 1 -,titiPOTiSrahti> u-ga.Eg2titirg otira«8ra^-5-ti“oo g >o w g ra . 3 : o S M 8-N g, 5 -/g a o £ ~ E §-«:. " Ipli- IllilitlllUI g g 3 O p, .ra ra -g P. ti 5 TD ra 2 A SP-53 ti =§■ S o " £ -a ra 2 ti . o ' 2 * 1 g & lu "liaimEs '-rijs> i-* hhi^l :m__________________um i —i ^ miiii 'lin mmr iiii n m um 11:1 rt simi rt § a 3 a o 29 ®#f I .s. §!•"- S "E1 g,.E -lili I © T S “2 ?S ”3 s I lisi t I-S3 Ifll « .2, x .g ^ # a o sli! o © z. © » a s «: lij.®:" •S- fot šlitH *i«it •S.-g 2 ^ * g S _ .. S 2 j & « .ž i ra S-U' ■x g A A S g 4 ■S« g E A o . m "-»ral M S .?•« | g Š f ra ra :>ill e Is-Slu ti | .ti o o J* ‘£^ -J! 1 g g-SoS UMI « g Bil1 ihlf ti ti s ,a | a ^cu sr tj A tl g 1' "C E 3 o -S' | - 8-11 >w W .j- rt 'g* ■ra ti > o | Ulil a g-S|K Ift-g § E gaZŽ n a g :a g ^ | g V3 Tj rt K s -g g 5a m “liiiu. IEi.iils.EI Ul! lil! m a c- ««i 2; ^ 4> ^ si ll ti 2.5 i S.2..E Sf Zv a S BS.: §- g :§'S >2 •» °-4i E « 3 © u 5 £ o "3 • v =8 §, | -m- I -I sl!hii«liil llllll llSfl-s ■sl ||t s vS -| -® 8:11. |pls||5|.5*h H«i| UrJItilll •ll-lili sil:« E !!?11|1||!!1! ||"|.sa|iail||! Hilli'lilslli a. K te .ra ra 1 ral 2 -1445 s,M p mm a 'jz <* o o »m S o « Z g s *a co a o 33T|as| ..« fl s a: a cm ;r g « tj ,y i ^ > "C "ST aAH ra o! -g ra’ ra llE'i miiii s|l"Sl > ” ra O g O "Jll > | | ti || i-g S o ti -s ^ _ lifs-rjfši ll#--s i-filial lil .gg^g^lofag-ii |:s| a*-al I:&g3« p, E y c ;5 E "m ° tm>S 2 i A AA i o i i >P p.ti o > ^grara £ s a iliiP sl«ti TJ O © III mil-3.! S|l.i o^B ti otA A A A A-A šti A A g3 g A S'S I S A o 1 j ?i z ?p # 111 s s i ■*!! 51^5; 16 rlf 1 ■««»jr*»e i3I35s:ji8.:« ajflll ŠS’p|igigflS|“s::t|t&sl-S8 Rn«j! 11 lil rKu;«: :«**! |»: .3« - minili 81 ihntiiiiiin»II ^ rt n rt rt >* H n'ti ti l>fg uM «' s Ig -o« “tira "c«^13.ti ^T^.ti“ti “3 ratiti 00-ggp HS«3 2ti>§ gti-g § 3 “ 8 o. . E B°-° S"s > ra ° §,> Eo 2-c- o ra3!s B -VpUn-S oi>3^ J -a ® Sl Si o 0-5 Sol gil “ s °¥> ral?sl Iti-3« *lllilli 9ls11f!itii!*lllI!ll!'šlII!!lsi !!!!!!! mirili nnm ajKii; af-tu |:E-ŠoS§3ii.ST”g3 tj ti §0'M 5-io^.š|aa n r—I CD O >co ‘U 6 o E.E. ;s g 3 .E 11 $3 it •I—*>o ca o fc-3 _ TJ ._ ra# _ D i!w'6 jS-S g.55 A2.ti^5 2.A-g;5 a 11111 f II31| j a|J 1 “Sti-5 "C5 " c .a.r, a ■a.. _.. O . -M o S d o _ «c C 5 o 5 O .ti ti T ra-a 3 ra iSclifi 'lil # b 'I s' °- s r s ~ s .5 s, ~^ ^ ^ 3ll?68i.,g«8,ei8 8*,$ i 3 o .2. > e d -g 9 E . >.SS.S ag|5 9 Jd ra ^ 6 a d - ^ - ^|Q- ” m »>Š j. s I I f 211 « "ll Izlili i!-8! ° .1 Sil n m a%2«- ra ra c a = s «.?A ” » " a" ra ra ;g §- CO . . 0 2 .55, s ■g'« .sr ^ st “! > o "3 o "2-^ ra o ti N c g .H uiiJS g^ggigdcs^SB -g o “>•£>>-ra N tir 0u o ^ CI, O to 1s?S.2.a _3 o O > ti E -ti Oti aCcra ""tira ara g° c ir©tiS 23 it?11 rt S s>8 R E *ES N3 - O.!" s, 3 > > - a ti ^ gf 8 Sr-> 2 0 > Si.»»ag OT^.tirt^rtCD « 3Ž ^g (jC « ŠR UJD rt ti ti c/3 q"q 4) TJ § is l-s^l g S -o r >il|^ M mi! E sli ra^r23 .afS^^tiOg 2 o 2 -§ w ¥ ra a h 3 "3 Jllo 9 -a 3 a. c On"C 3>oS g SŠ S ti 9 « ra “ O ra > ti ra -p- ra £ % fih ra 2 J« -g 3 ra £ ra ra>M j -25 §E«>E^tfl0.Sra S Uti-0 hh-3 -kA |-a ra « ra ra o tfe E r " n bio E S "n r ti-” O ! lllii$i,! 'S S g,il»> a>-s srta5 20 5 "G .E.-S-3 o ra a, o tj ara a a a a o ti -A A A £3 0 ti a »-ff rt ti C M jg to ^ S o o d ti M 0.73 gr S H ra td ž o Ep n g-3 g >Sra§"-|o >isSE$ iiiiis|:£šiai|g a5crao>Mtinryuragro ls.P“lS^3f1l-s. rt o rt QJ N F,-g "ra ratisnjrasmgcid > 0 ra E"tiT J.£ 3 >1 E f t >! s t > i 3 5 jg 3 ra>N^&ra-T.ti“co^^ rt W) , >0 5 ti g .2? > gtiti?- ra r1 t 3 5 § 0 ra -S 3 g 3 ° ra fttimti'Stir | :g o d ag >« ra - ra d ti ra rt ir^rarati^. ra o 5 o ra ra 1 pi ^ - O &ti Š? h , .v n , N ti O ‘3 s, | .s a O O’ bo ra 'to Eti - >N ti O > Ti ti o ^ OJ O rO > ▻ o M a .8 M M ■ . ra O S oj M>ra -S.° 2| §t| .uti a g x! "3 S ti P rt > o "ra .S >ti>“-° O a g ti trg EttlS| o ti °>m 2 ra a N.ti S|| -§ IS "i fig, g ra g - - ;s >ra.S“|orSr5.E,| +*. Tl d >N TJ d s N O > O bD O Ph . s e a| — fes, rt P. rt 5 > >1 -d >n -1 S E -tgr ti 1X1 d m AS >b> g.a^sl ra 'tigMtiN-Bojg A “ o :r:r ra i® o S, ra rM c o C — c o C ^ g S).ra -g ra o C - g AS£ tidS^iSr" i u3 ti E Ura -r- ra "ti TJ ra ra 'o 2 " :£■ ra ^ 'g u ^>$.55 tj A aP a > tj 8>n ra N > a m ti N > ti "S o ti «1 'la! g g A 60 S £ ■g <0 ro T3 o AS "S Sr o O &A§ S5 U Sa O ra ra f umii Ti S ra 'ra © 2 o o ad 0 •ra’ a t “ ° S 3 r ra E g,:a °-tj g tj -S-E-p “S Hlinil 5 'g'o AQ U” ^l^o2> a a ra "5? A a^ " c r ra ra a stlltiitililli o "r a 0 n o d m ra ^ a ra ti « Št 3 g*A ra r ra n -3 5 r -d o"n -h .v ss = S|s||psSl8 ll! IllšgllpJ rai °-S g ti d g ^ a>-3 ra S S!l "1 >- g ag ra-gt o m.SmEs^fIš«! • ^ ra 2^ S^S yA rg 2 'ra rS ra E -s r ti “ 'ra era O F^.-S S 3 o °^ti ^ra “3ti-S| Oti -ANtiON^tiS .■drau310^—ti ^JS:g.|:|.>-9 'P ra U ” A 2 3 lili! A s O “ ^ ^ K co >0 I l ali Mili! sil rt ■c | A - 5 I (21 f s °* n; cAo O r "I rO ■5.S ^•t a 'G a rac gSoga° ter t^l d ra? ^"57° rt Oh CO Tj ž 0 g „,.S ra' >«r > ra ra o . O r ti n ra.ti b a a n >0 E gr o o | 'ra o ^ sž O c OJ "O •£ a . .. .Š > ti g rg £ A“ 3.§'"=E!l4|sS rt 5 c ^ *c N CO (D > Oh ojjr. 4J /-h ’1 3 .SO .5 - H f4 rt P Oh ^ TJ "5’A’o m o Ati 3 ra 2 ra ■° 3 £ g _§ £ 0 tfps 5 9 © g E ti ti .E!l||^oSAE ^“^OgU^rati.^ | gA^ “ 3 S a O ’g S 3 o *ra ti ‘C?k? o ra •-* -a 01 M--, "ra ra- ra >r"tioo ^ra ra** a> S'P g raraTJ-d"^ > sg o ra N ra o >S I i ti-S ra o.u raAg|:ra"G-^ r§° o:& E S g 2 g I O .om£?TJ S w P *r! "d 'H7 1 d|s is d-9’^ i d f .s §3 c "S >0 "8 r ra ti a ra.ti.-h >n a| .a rt O o , jz; ' ' rt G > :Pi_o O G N m&*4§f8* ra -h ra > ti ti " pA g3 “^.nSar^ag A-tii g g'| g>A $ § ti -d ;N • o o 3 r g m ati -> >§|3|E°gy ,."ti o o/g .g g ra rad g ra o n > .« > gtiM -| ■ ■ - E 3ti £ 3 | ti > A c JA W QJ _QJ IoilS>EpElMgrar "jg> sisi-sst 2žg^eS3Ntla3 g-gg^-S-S sSSoO e ra m c aj< n 3 E M u § g-." | “ ra rŠ-SSfgd. a3 A o foo w tj c n o n r Živahna rast proizvodnje v januarju Piše: Franci Križanič Po decembrskem nihanju navzdol je januarja letos slovenska industrijska proizvodnja zopet hitro (kar po 0.68 odstotka mesečno ali dobrih 8 odstotkov letno) naraščala. S tem se je nadaljevalo obdobje izboljševanja gospodarske dejavnosti na Slovenskem po juliju 19§2. V sedmih mesecih, od julija lani do januarja letos, je industrijska proizvodnja sicer nihala, a se je v povprečju vendarle povečevala po 2,3 odstotka letno. S to rastjo se je dokončno zaključilo obdobje triletnega krčenja slovenske proizvodnje, ki je (sodeč po desezoniranih podatkih) od julija 1989 do junija 1992 upadla za okoli 37 odstotkov. S počasno rastjo v zadnjih sedmih mesecih naša proizvodnja še ni v celoti nadoknadila niti hitrega upadanja v prvem lanskem polletju in je bila zato v januarju 1993 vendarle štiri odstotke pod primerljivo lansko ravnijo. Od svojega največjega v preteklosti (1985) doseženega januarskega obsega je bila letos manjša za 35 odstotkov. Negativni medletni rezultat se nam slej ko prej obeta tudi letošnjega februarja. V pozitivni smeri bosta sicer nekoliko pomagala omenjena rast proizvodnje med lanskim julijem in letošnjim januarjem ter nizka lanska februarska raven gospodarske dejavnosti, vendar pa je bil letos ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika en delovni dan (5 % delovnega časa) manj kot lani, pa tudi produkcija je med lanskim marcem in junijem upadla bolj, kot je narasla med julijem 1992 in januar ja 1993. Zaradi tega si lahko, tudi brez poslabševanja, v februarju obetamo za dobrih sedem odstotkov manjši obseg industrijske proizvodnje kot v enakem mesecu lani. Ko bodo objavljeni februarski podatki, bo torej zopet priložnost za vzdihovanje. Precej bolje bo marca, ko bo en delovni dan več kot lani in ko si lahko že ob počasni rasti proizvodnje obetamo večji letošnji od primerljivega lanskega obsega gospodarske dejavnosti na Slovenskem (prvi takšen pozitiven rezultat smo pričakovali že decembra). Pri spremljanju industrijske proizvodnje iz meseca v mesec je treba upoštevati značilno sezono, zaradi katere imamo v nekaterih mesecih vsakega leta večji, v drugih pa manjši obseg gospodarske dejavnosti. Pri tem je januar skupaj z avgustom in julijem, zadnje čase pa tudi decembrom tipičen počitniški mesec z zelo nizko ravnijo dejavnosti, medtem ko je obseg proizvodnje v februarju in marcu precej (slabo petino) večji, nato pa aprila in maja zopet nekoliko manjši. Vsem omenjenim tegobam navkljub bo torej februarska proizvodnja tudi letos večja od januarske. Ker je po razpadu jugoslovanskega trga glavni problem gospodarske rasti na Slovenskem nezadostno povpraševanje, so za obete naše proizvodnje najpomembnejši podatki o razmerah na trgu. Te kažejo obsega in spreminjanje prodaje v trgovini na drobno ter zalog neprodanega blaga pri proizvajalcih, pa tudi odgovori podjetij na anketo Zavoda Republike Slovenije za statistiko. Sodeč po dinamiki zalog neprodanega blaga v slovenski industriji, se je januarja konjunktura še nadaljevala, medtem ko so podatki o prodaji trgovine na drobno že manj ugodni kot decembra 1992. Januarja letos je bila prodaja na drobno realno približno na enaki ravni kot pred letom, medtem ko je bila decembra že 11 odstotkov nad primerljivo ravnijo prejšnjega leta. Vzrok poslabšanja je morda tudi samo naključno velik obseg prodaje v trgovini na drobno januarja 1991, ki je letošnjemu januarju služil za primerjavo, vendar pa je tudi glede na leto 1990 lanska decembrska prodaja zaostajala le še 9 odstotkov, letošnja januarska pa kar 18 odstotkov. V dinamiki zalog dokončanih izdelkov poslabšanja prodaje še ni opaziti, saj so se januarja letos skupne zaloge v slovenski industriji zmanjševale najhitreje v času njihovega upadanja od lanskega julija sem in bilo skoraj 8 odstotka pod primerljivo lansko ravnijo. Pri tem so upadale tako zaloge pri izvajalcih opreme in življenjskih potrebščin kot pri proizvajalcih repromateriala. Odgovori podjetij na anketo Zavoda Republike Slovenije za statistiko kažejo, da je imelo tudi januarja precej naših gospodarskih organizacij težave s premajhnimi naročili (na domačem trgu 63 %, v izvozu pa 45 %), vendar stanje v glavnem še ni kritično (za takšnega ga ocenjuje približno desetina anketiranih podjetij). Zaradi premajhnega plasmaja v jugoslovanske republike se je tudi letošnjega januarja vznemirjalo kar 75 odstotkov gospodarskih organizacij, pri 39 odstotkih pa so upad te prodaje še vedno ocenjevali za »kritičnega«. Pri oceni izvoznega povpraševanje se glede na odgovore v prejšnjih mesecih januarja letos že čuti rahlo poslabšanje, pri oceni povpraševanja v jugoslovanskih republikah pa izboljšanje (verjetno gre za novo vrednotenje, v katerem naša podjetja zmanjšujejo pričakovanja). Anketa Zavoda Republike Slovenije za statistiko kaže, da se je v letošnjem januarju (glede na prejšnje mesece) zelo izboljšala preskrbljensot naših gospodarskih organizacij z domačimi in uvoznimi surovinami (stanje v glavnem nikjer ni kritično, če že je, pa so problemi omejeni samo na dobavo iz jugoslovanskih republik - tu ima nepremostljive težave 23 odstotkov anketiranih podjetij). Januarja sta se do neke mere izboljšala plačevanje računov (s čimer je imelo težave še 82 odstotkov vprašanih gospodarskih organizacij, 24 odstotkov pa je te težave ocenjevalo za »kritične«) in preskrbljenost naših podjetij s krediti v obratna sredstva (to je za »kritično« ocenjevala le še dobra desetina anketiranih). Izboljšanje proizvodnih možnosti (preskrbljenosti s polizdelki in surovinami ter dostopnost do kapitala) bo vsaj za nekaj časa omogočilo nadaljevanje (ob verjetnem nihanju) gospodarske rasti tudi v naslednjih mesecih - vse dokler ne bodo nastopile omejitve pri povpraševanju. Zaradi neaktivne slovenske zunanjetrgovinske politike si jih lahko obetamo najprej in zlasti pri izvozu. SLAB GLAS SEŽE V DEVETO VAS Sosednjo Hrvaško nedvomno pesti huda gospodarska stiska. O tem pričajo vse hujša inflacija (upadanje vrednosti hrvaškega dinarja), pa tudi visoki neporavnani računi za energijo iz krške nuklearke in še kaj. Zato si hrvaška vlada prizadeva za vsako ceno privabiti čim več tujega kapitala za obnovo krajev, ki jih je razdejala vojna, pa tudi za oživitev svojega obubožanega gospodarstva. Slovencem dopoveduje, da samo zato tudi tako visoka obdavčitev (takse) za lastnike počitniških domov tujih podjetij in zasebnikov v Dalmaciji in Istri. Zakon o koncesijah, ki je bil sprejet tik pred koncem minulega leta, so na Hrvaškem pričakali kot odrešilni most, po katerem naj bi tuji kapital, ki se je zaradi vojnega tveganja doslej v glavnem izogibal tega območja, vendarle prišel na pomoč uničenemu gospodarstvu. Da so bila taka pričakovanja utemeljena, zdaj dokazujejo mnoge zahteve, ki so jih tuje družbe, v želji po izkoriščanju hrvaških bogastev, že naslovile na razne državne ustanove. Izkazalo se je namreč, da je zakon privlačen, ker veljajo koncesije 99 let; če pa se izkaže, da gre za poseben interes države so možne tudi razne davčne in carinske olajšave. Ker je z zakonom predvideno, da bo šla večina sredstev za koncesije v proračun, bo imela država dovolj razlogov, da pospeši postopek vsaj pri nekaterih vloženih zahtevah. Tisto, kar bi morala pospešiti najprej, pa je lastninska preobrazba in denacionalizacija, ker prav nobene oblike tujega vlaganja in tudi koncesij ni moč pričakovati, .dokler premoženjskopravni odnosi ne bodo urejeni. A prav ob tem, ali je (bo) Hrvaška pravna država po evropskem zgledu tudi pri zaščiti seda- njega in prihodnjega tujega premoženja na svojem ozemlju, ni slišati povsem jasnih odgovorov. Nedvomno tudi zato oklevanje tujih kreditor-jev, da bi se vključili v obnovo in razvoj hrvaškega gospodarstva. Pri tem pa je tudi za evropsko gospodarsko javnost dokaj poučen odnos hrvaških oblasti do lastnine slovenskih podjetij na Hrvaškem. Oglejmo si en sam primer: lastnino novomeške tovarne Kirka. Na Hrvaškem ima ta tovarna 250 ležišč v apartmajih in okrog 1.350 kvadratnih metrov površin samo v hotelu B kategorije v Vrsarju, kjer imajo skupaj s Pionirjem 102 ležišči. Istrske zmogljivosti so bile lani v glavni sezoni okrog 80-odstotno zasedene. Če pa bi letos hoteli te svoje zmogljivosti ponujati tudi drugim, bi morali ustanoviti mešano podjetje. Pri tem bi naleteli na vrsto težav, saj prenos nepremičnin ni dovoljen. V Krki so prepričani, da bi morali o slovenski lastnini na hrvaških tleh (spre)govoriti na ravni vlad obeh držav, saj še zdaleč ne gre za majhne številke. Krkino premoženje je po ocenah vredno okrog 6 milijonov mark, hotel v Vrsarju in apartmaji v drugih krajih pa so povrh vsega še na najlepših lokacijah. Vprašanje je tudi, kako bo s takso oziroma davkom, ki ga nameravajo pobrati hrvaške oblasti od slo- ima vsega skupaj 450 postelj na Hrvaškem, toda od tega j ib je kar 60 odstotkov zasedenih-Hrvaška je vanje naselila begunce, Pionir pa obvestila, da toliko časa, dokler bodo v posteljah begunci, ne bo pobirala davkov od novomeških gradbincev. Skupaj z zemljišči za zidavo za trg v Zagrebu, Zaprešiču, Veliki Gorici, na Braču, v Stinici in na Reki ima Pionir za 20 milijonov mark premoženja na Hrvaškem. Na Reki ne dobijo niti dovoljenja za ustanovitev podjetja, v Zagrebu pa imajo nerezidenčni račun. Zemlje> na kateri so nameravali zidati, pa zdaj ne smejo niti prodati-S temi izkušnjami slovenskih lastnikov počitniških domov na Hrvaškem so tuji Krka in Pionir sta zanesljivo med tistimi slovenskimi kolektivi, ki so največ vlagali v počitniške zmogljivosti v nekdanji Jugoslaviji. Večina postelj ob morju je zdaj v drugi državi. Poleg počitniškega hotela v Vrsarju ima Krka svoje apartmaje še v Ma-redi, Nerezinah in na Pagu. venskih lastnikov. Pred dnevi so v Krki dobili račun za apartmaje v Nerezinah; za letos bomo morali plačati za približno milijon tolarjev taks. V Krki imajo vsaj to srečo, da so njihove zmogljivosti nedotaknjene. Drugače je s Pionirjevimi posteljami. Pionir možni investitorji nedvomno seznanjeni in jih tudi to navdaja s pomisleki, ko prebiraj0 vabila hrvaške vlade, naj f pridejo dogovarjat o naložbah. Ljudski rek pravi: dober glas seže v deveto vas. A kaj. ko tudi slab, ki vsem povzroča samo škodo. V. O- na Pr to dr dr ve Pc od na an ko je tej ka ve tr< no sa: 30 vr. dr po pr tre nii (pi za mi iaj pr; so ap nis bi] Pr; NAŠE SLABOSTI: PREDNOST ALI ■ ■■ Naše slabosti menda lahko postanejo, če jih seveda spoznamo in se jih lotimo odpravljati, v prihodnosti naša velika prednost. Če je tako, imata slovensko gospodarstvo in država lepo prihodnost. Tako je mogoče soditi po analizi o konkurenčni sposobnosti podjetij petih pomembnih slovenskih industrijskih dejavnosti: kovinske, elektroindustrije, proizvodnje transportnih sredstev, lesnopredelovalne in živilske industrije. Analiza je bila nedavno tega končana v okviru vladnega projekta »Prenova podjetij«. Izsledki makroekonomske analize 127 podjetij iz omenjenih petih dejavnosti, makro in mikroekonomske analize posebej izbranih desetih podjetij iz vseh dejavnosti ter pogovorov s kupci izdelkov teh podjetij doma in v svetu so pokazali, da imajo podjetja veliko notranjih rezerv (beri: slabosti). Da slovenska podjetja na razvitem trgu niso kdovekako konkurenčna, in to zaradi kakovosti izdelkov in cene, vemo že dolgo. Toda prof. dr. Tea Petrin, vodja projekta »Prenova podjetij«, se ne strinja povsem s tistimi, ki trdijo, da je denimo poslovne stroške mogoče najučinkoviteje zmanjšati z odpuščanjem delavcev ali s spreminjanjem tečaja tolarja povečevati konkurenčnost podjetij na tujem. Odpuščanje zaposlenih je lahko samo kratkoročna rešitev, zlasti z vidika narodnega gospodarstva. Torej je treba vse napraviti, da bi povečali realizacijo podjetij, prodajo doma in zlasti na tujem. Ključna problema, ki ovirata prodor na tuji trg, sta zelo slaba kakovost ponudbe in pa seveda nizka profitabilnost, ker so poslovni stroški slovenskih podjetij mnogo višji kot pri konkurentih. Analiza je pokazala, da naša velika prednost, ki smo jo tako pogosto poudarjali, ni več tisto, kar je bila (če je kdaj prednost v resnici sploh bila): čeprav so pri nas plače denimo štirikrat nižje kot v Evropi, učinek leteh na poslovne stroške izniči nizka produktivnost, tako da so relativni stroški dela konec koncev manjši le še za kako tretjino. Stroški za plačilo obresti so denimo v povprečnem slovenskem elektroindustrijskem podjetju devetkrat višji kot v povprečnem evropskem. Toda po dr. Petrinovi to in pa zastarelost strojne opreme še ne terjata visokih vsot svežega denarja za dokapitalizacijo po- djetij. Obresti so na primer tudi posledica zelo visokih zalog - podjetja rada izdelujejo vse sama, namesto, da bi posamezne sestavne dele kupovala pri specializiranih podjetjih. S pametno notranjo reorganizacijo podjetja bi bilo mogoče potrebe po svežem denarju močno zmanjšati. Marketing slovenskih podjetij ali ponudba na trgu je po izsledkih ankete med kupci v tujini precej slaba. Nad slovenskim marketingom so tuji kupci celo bolj razočarani kot nad slabšo ka-kovsotjo, kot so jo pričakovali, neugodno ceno, dizajnom in dobavnimi roki, kjer slovenska podjetja »z lahkoto« odstopaj0 od dogovorjenega. Skratka - tudi pri nas bo potrebna aktivna industrijska politika, ki ji razvite države v časih recesije dajejo tako velik pomen. Četudi se bodo angažirali vlada (pa ne s subvencioniranjem izgub) in ljudje v podjetjih, bo zapiranje te strateške vrzeli (prenizke konkurenčnosti) v našem prodoru počasno in težavno. Toda brez skrajnih naporo'' imamo samo še eno rešitev: ukinjanje številnih delovnih mest z vsemi posledicami. B. R- 1 \ I V 5 daj ifti! Im. bol sve tak zac C Poe neg drl jon je ; 199 ma zab tev P sk0 Tol doti Raz duj, nih j Hoj najj si Dn. .naš naš dan nun nic< 25. marca 1993 telj P lih- be- da kih !ffl' Za- go- na j°' 3r- iijo tev ajo lje, ati, iti. an- io- ni mo av- ajo se 3Ž' Del :aj, iča O- e- da VEČNO PRENIZEK PRORAČUN Ko boste brali te vrstice, boste seveda že vedeli, kako velik del narodnega kolača so se poslanci odločili odrezati za državni foračim. Dan pred razpravo o proračunu v državnem svetu, ko ,° Pišemo, tega še ne vemo. Najbrže pa proračun bistveno rugačen, kot ga je predlagala vlada, ne bo ali pa sploh nič Qrugačen. Mnogi strokovnjaki sicer še vedno menijo, da je še ^dno prevelik. Delež narodnega kolača za te namene namreč Pn mnogih poznavalcih ne bi smel presegati 42 ali največ 43 “dstotkov. Letošnji pa je ne le daleč ad omenjenim odstotkom, ftipak celo za nekaj odstot-f0v višji kakor lanski. Ker pa !e vlada, spet po mnenju neka-erih poznavalcev razmer, ne-ako zamolčala približno de-e* milijnrd tolarjev, ki jih bo reoa odšteti za stare obvez-°sti, proračun ne bo »visok« J*10 291 milijard, ampak S tem pa se bo približal sdnosti polovice bruto uzbenega proizvoda, lako proračunske postavke n co čer 23 < hju del bli: cev Pre Zaj C šte- s SK S ; Go: Var iz opr me sici ver za v Ma 1 VOl z i: vsa štrj v ( Pre dve ulit reš obe t ker gič m ] Hft 25. marca 1993 y EN, IS Ki Ml AZI pa ma A m ■ ■ ma mm ■ , _ — _ . _ _ _ — _ se^f Zid°Vi tovarn’ Pogosto skrito pred javnostjo, se dandanes dogajajo hudi socialni pretresi. To . dogaja tudi tam, kjer se na zunaj zdi vse v najlepšem redu - med drugim v ljubljanskem k' °stroju, tem nekdanjem paradnem konju slovenske industrije. Obiskali smo ta mogočni ncern, nekdanje Titove zavode, ki so bili svoje čase ponos slovenskega delavstva, danes pa y ezivljajo pravcato notranjo agonijo. V Litostroju je bilo devetega srca letos zaposlenih 2.339 slavcev, še pred dvema le-Qma pa jih je bilo 3.700. °ma na čakanju, z zajameš0 plačo' je 191 delavcev, jih je na bolniški, na šolali iz dela, v okviru presežnih slavcev, pa jih je 40. Pri-lzno 300 je presežnih delav-^ev’ Približno 120 pa jih bo Predvidoma še letos izgubilo 2aPoslitev... stotne plače v gotovini, preostalih 30 odstotkov pa v bonih. Delavci so se temu uprli. Poleg tega je prišlo še do zamika pri izplačevanju osebnih dohodkov. Na koncu so delavci le dosegli svoje in prejeli stoodstotne plače. V svojih zahtevah so bili vztrajni, saj so morali delati tudi ponoči in celo nadure, zato bi morali prejeti kvečjemu še večje, ne pa nižjih plač. nizke spodnje plače,« pravi Marjan Pirc. Problem nizkih lač skušajo reševati z boni. e dobijo delavci z najnižjimi prejemki za 5.000 tolarjev bonov, pomeni to zanje tudi za 20 odstotkov višjo plačo, za koga drugega z višjimi prejemki pa je to zelo malo. Podpovprečni Litostroj Jedro problema pa je v tem, da v Litostroju zaostajajo Bolna družba »Za področje kovinske in elektroindustrije je v Sloveniji značilna zelo nizka socialna raven. V tej panogi je zaposlenih kar tretjina delavcev v gospodarstvu. V nekaterih podjetjih delavci tudi po dva meseca niso dobili plače (Kovinarstvo Črnomelj, Hidromoto Domžale). V podjetjih postaja 'normalno’, da delavci dobivajo bone namesto plače. V sindikatih tega ne podpiramo, vendar menimo, da je to za delavca še zmeraj boljše kot nič. Naš sindikat daje veliko denarja za socialne pomoči delavcem. Glavna napaka države pa je, da bolj podpira čakanje na delo kot pa odpiranje novih delovnih mest. Sem za socialo, vendar vidim rešitev v novih delovnih mestih, da delavci dobijo normalno plačo, ker to dviguje moralo, ne pa da delavec dobi občutek, da ga nekdo milostno plačuje; to ustvarja bolno družbo. Vodilni v podjetjih so preveč pasivni, čakajo na trenutek, ko bo prišlo do lastninjenja, nekateri računajo, da bodo solastniki, drugi so del lastnine že izvozili...« Tako ocenjuje položaj v kovinski in elektroindustriji Albert Vodovnik, predsednik SKEI. Stavke na tekočem traku y, 0 ozadju stevilk smo teh suhoparnih --- __ pogovarjali „ predsednikom sindikata ^NEl v koncernu Litostroj in sindikalnima zaupnikoma v °razdom Maierjem iz li-arne in Janezom Starmanom tovarne industrijske Preme, kjer so socialne raz-s.ere najhujše. »Na zunaj se lcer zdi, da nam gre dobro, endar je to zato, ker skušamo va zdaj vse težave reševati °kviru Litostroja,« pravi Darjan Pirc. -Kot nam je povedal v pogo-z°ru> imajo vsak mesec težave Vplačevanjem plač. »Skoraj sak mesec imamo kakšen rajk v tej ali oni tovarni okviru koncerna Litostroj, rejšnji mesec smo tako imeli Vodnevni štrajk v tovarni rntkov (livarni). Težave smo ®siji v tovarni sami, nismo jih oošali na veliki zvon.« Delavci livarne so stavkali, "5 so jim skušali letos že dru-izplačati 70-od- Janez Starman: »Delavci so na robu vzdržljivosti...« V livarni so socialne stiske delavcev z naj nižjimi prejemki največje. Po drugi strani pa so težave tudi s strokovnjaki, ki odhajajo zaradi prenizkih plač - pa tudi zaradi neurejenih razmer, kar se ne dogaja samo v livarni, ampak v Litostroju nasploh. »Strokovni kader je treba ustrezno nagraditi, da jih tu obdržimo. Problem pa je tudi v tem, da imajo delavci pre- ŽIVLJENJE TEČE ... Piše: mag. Aleksej Cvetko Organizacija pokojninskega in invalidskega zavarovanja D° leta 1971, ko je bila na podlagi ustavnih amandmajev spremenjena °r9anizacija pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so že bili nosilci te dejavnosti okrajni oziroma komunalni zavodi in republiški zavod za socialno zavarovanje. Kasneje so te naloge izvajale ustrezne skupnosti pokojninskega in lnvalidskega zavarovanja, ki so svoj vrhunec dosegle z uvedbo principov svobodne menjave dela. Prvi samoupravni sporazum o organizaciji in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bil sprejet jeseni 1974. e,a, drugi pa spomladi 1978. Na podlagi njunih določb in določb statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bila skupnost ustanovila in organizirana za območje republike, zaradi omogočanja neposrednej-69a odločanja pa so bile za območja občin oblikovane enote skupnosti. . 2aradi ukinitve samoupravnega organiziranja in zato, ker je v širšem javnem 'nteresu nemoteno delovanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarova-2®’ se za delovanje na tem področju z določbami novega zakona o pokojninam in invalidskem zavarovanju ponovno oblikuje javni zavod, ki deluje kot neprofitna organizacija. . Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je nosilec 'in izvajalec pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavod je pravna oseba, ki 'ma' formiran kot organ upravljanja, skupščino. Ta je sestavljena dvopartitno, al v njej delujejo predstavniki delodajalcev in predstavniki zavarovancev, ki iz v°jih vrst tudi izvolijo predsednika skupščine in njegovega namestnika. Glavna naloga skupščine je oblikovanje finančnega poslovanja, opravlja pa . dru9e pomembne naloge, ki zagotavljajo nemoteno delovanje celotnega lstema pokojninskega in invalidskega zavarovanja: • predlaga stopnje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, • spremlja gmotni položaj upokojencev in delovnih invalidov ter odloča 0 Politiki usklajevanja dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, • sprejema programe dejavnosti, finančni načrt, zaključni račun ter po-'°vna poročila zavoda, nje* dolo°a Poli,iko uporabe sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarova- • odloča o ukrepih, s katerimi se zagotavljajo materialna podlaga in mož-°st za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov, • sprejema statut zavoda, splošne akte za izvajanje zavarovanja in druge splošne akte zavoda, • določa politiko poslovanja kapitalskega in stanovanjskega sklada, jen* določa rnerila in kriterije za obliko in višino dodatka za rekreacijo upoko- • ureja vprašanja, za izvedbo posameznih določil zakona, za katera ni rečno določena pristojnost državnih organov. Upravni odbor zavoda, ki ga voli skupščina tako, da so v njem zastopani Predstavniki delodajalcev, aktivnih zavarovancev, upokojencev in delovnih inva-..ov' ie izvršni organ skupščine. Delavci zavoda izvolijo v upravni odbor tri ane. Upravni odbor odloča o vseh vprašanjih izvajanja pokojninskega in T^lidskega zavarovanja, za katera ni pristojna skupščina zavoda. Do i °VOdrli organ zavoda ie generalni direktor, ki organizira in vodi delo in . slovanje zavoda, ga predstavlja in zastopa in je odgovoren za zakonitost jegovega dela. Imenuje ga skupščina zavoda, k imenovanju pa da soglasje ada Republike Slovenije. svod ima statut. Sprejema ga skupščina zavoda s soglasjem državnega ora. Zakonitost delovanja zavoda nadzoruje republiški upravni organ, pristo-,en za delo. Gorazd Maicr: lavci s plačami kar za 40 odstotkov za panožno kolektivno pogodbo. Ko se .sindikat pogaja o plačah z vodstvom, se ta zmerom znova sklicuje na to, da je vsa strojegradnja v Sloveniji zelo nizko plačana. Medtem ko je bila lanskega novembra povprečna bruto plača v gospodarstvu 60.000 tolarjev, je bila v slovenski strojegradnji nasploh 49.000, v Litostroju pa komaj 47.000 tolarjev. Najnižja decembrska plača, izplačana v letošnjem januarju, to je plača snažilke, je dosegla komaj 17.000 tolarjev. Ker je delavcev z najnižjimi plačami veliko, mora sindikat vsak mesec nameniti veliko socialnih pomoči svojim članom. V ta namen imajo izdelan pravilnik litostrojskega sindikata, po katerem posebna komisija podeljuje pomoč sindikalnim članom. Kar 10 odstotkov sindikalne članarine se steka v sklad za socialne pomoči. V februarju so tako razdelili pomoč v skupni vrednosti 130.000 tolarjev. Ta mesec je namreč veliko delavcev prejelo zelo nizke plače in jim je zato tistih nekaj tisočakov socialne pomoči prišlo krvavo prav. Pomoč je dobilo 45 najbolj ogroženih delavcev iz tovarne ulitkov. Komisija se sestane vsak mesec in na temelju pravilnika določi, komu nameniti pomoč. Lani je sindikat razdelil za 325.000 tolarjev pomoči približno stotim delavcem, in sicer v različnih zneskih, od petih do osmih tisočakov. Socialna sindikalna pomoč je mišljena kot enkratna pomoč za naj nižji sloj zaposlenih. Ko so delali analizo, kdo so tisti, ki dobivajo pomoč, so ugotovili, da so vsako leto praktično isti. Nekateri pa za pomoč ne zaprosijo, ker se tega sramujejo. Minimum - 20 tisočakov V sindikatu menijo, da bi morala biti najnižja neto plača vsaj 20 tisočakov. Manj kot dvajset tisočakov prejema zdaj približno 200 zaposlenih, to je nekako deset odstotkov vseh Litostrojevih delavcev. Problem pa je še toliko hujši, ker se ravno v tovarni ulitkov zaostruje vprašanje presežnih delavcev. V tej tovarni je kar 30 odstotkov presežnih delavcev od skupno 88 zaposlenih. »Pro- Marjan Pirc: »Težave sku-»Zakaj sploh delamo,« se sprašujejo de- šamo reševati znotraj kon- blem livarne je pereč, ker so tu zaposleni predvsem nekvalificirani delavci z najnižjimi plačami,« pravi Gorazd Ma-ier, sindikalni zaupnik. Delavec s 15 leti delovne dobe zasluži tu po 19 tisočakov na mesec,. Zase pravi, da ima na mesec 22 tisočakov - ima pa devet let delovne dobe in srednjo litostrojsko šolo. Vzdušje v livarni je zelo slabo. Zakaj sploh delamo, se sprašujejo delavci. Najtežje je tistim iz Ljubljane, ki stanujejo v blokih in nimajo nobene zemlje, tako da so primorani preživeti le s plačo. Delavce je strah, da bodo delo izgubili, s tem pa še tisto uborno plačo, ki jo prejemajo. Sindikat je dosegel vsaj večjo zaščito starejših delavcev, ker imajo manjšo možnost za ponovno zaposlitev, če bi morali na cesto. Tako ne morejo razglasiti za presežek delavca, ki je star najmanj 50 let in ima za sabo 27 let delovne dobe, in pa delavke, ki je stara 45 let in ima za sabo 22 let delovne dobe. Takšen je sporazum med vodstvom podjetja in sindikatom. Poleg livarne so najtežje razmere v Litostrojevi tovarni industrijske opreme, kjer je trenutno zaposlenih 354 delavcev, tretjina med njimi pa ima zelo nizke plače. »Preprosto povedano ni poslov, ki bi prinašali denar, zato so plače zelo nizke,« prostodušno pove Janez Starman, sindikalni zaupnik, po poklicu strugar. V tovarni industrijske opreme ni nobenega pravega veselja za delo, ker so plače nizke, zato tudi ni prave produktivnosti, kot bi jo pričakovali v normalnih delovnih pogojih. Poglavitna težava je v tem, ker je dela malo. Tretjina zaposlenih dobiva 20 do 25 tisočakov na mesec, tisti, ki se vozijo od daleč porabijo skoraj pol plače za prevoz. Za 27 let delovne dobe zasluži Janez Starman okrog 28.000 tolarjev na mesec. »Danes velja načelo, da se moraš znajti, kot veš in znaš, drugače ti trda prede,« je življenjska filozofija Janeza Starmana. Kdor poleg svoje plače ne zasluži še kaj za povrh, je revež. »Delavci so na robu vzdržljivosti, mnogi so zelo nervozni. Če bo prišlo še do nadaljnjega zniževanja sedanje življenjske ravni, bo počilo. O tem sem prepričan.« In ko bo počilo v Litostroju, bo to podobno izbruhu ognjenika. Z lavo, ki se bo razlila zelo daleč... Marija Frančeškin Slike: Sašo Bernardi Skromno, poceni ali kar ostane, samo da je kaj za v lonec. Slika: Sašo Bernardi 14 RAZI IM IN SRCE I EE 25. marca 1993 Posvet o izobraževanju brezposelnih Andragoški center Slovenije pripravlja strokovni posvet o izobraževanju brezposelnih v Sloveniji, da bi s tem pomagal reševati njihove probleme. Pri nas imamo že več kot 120.000 brezposelnih, letos pa jih bo po napovedih še precej več. Ker se naše gospodarstvo srečuje z veliko recesijo in so možnosti za ponovno zaposlovanje zelo majhne, je problem še toliko večji. Na posvetu, ki bo od 7. do 9. aprila na Bledu, bodo predstavili rezultate svojega projekta »zboljšanje ponudbe izobraževanja odraslih za potrebe zaposlovanja«, ki so ga izvajali v lanskem letu. S primerjalnimi študijami in analizo prakse so želeli opredeliti konceptualno zasnovo izobraževanja brezposelnih pri nas in poiskati rešitve za najbolj kritična vprašanja v dosedanji praksi. Izobraževanje brezposlenih je del aktivne politike zaposlovanja, ki smo jo sprejeli pred dvema letoma. S to politiko želijo aktivno posegati na trg delovne sile. Zdaj je v izobraževanje vključenih le okoli 10 odstotkov brezposelnih, hkrati pa nimamo strokovnih ocen, koliko to izobraževanje povečuje možnosti za ponovno zaposlovanje in ustreza po vsebini in obsegu. Posvet naj bi odgovoril na številna vprašanja, kot: kolikšen delež brezposel- nih naj bi se vključeval v izobraževanje; katere skupine brezposelnih naj imajo prednost; ali izobraževati »na zalogo«; ali naj bo izobraževanje obvezno ali prostovoljno; ali naj bo izobraževanje pretežno izobraževanje za poklic ali le funkcionalno usposabljanje za delo; kdo naj opravlja to izobraževanje in podobno. Na posvetovanju bodo sodelovali številni domači strokovnjaki, pričakujejo pa tudi udeležbo gostov iz Anglije, Avstrije, Nemčije in Danske, ki bodo predstavili svoje projekte za izobraževanje brezposelnih. I. ž. Izjavili so... Janez Janša ob kulturnem prazniku: Pri nas ni dileme puška ali knjiga, oboje! Se ve, tisoč pušk in ena knjiga. Tista o sestavljanju in čiščenju pušk! S Privatni založnik: Tudi Nobelovca bom sfabriciral, za kulturo in knjigo vse! A najprej zase! Politik mlade garde: Marihuano sem kadil, a ne inhaliral in gojil! Kmetijski minister pa nič! • Igor Bavčar: Pri nas niso karieristi! Da, le na hitro ustvarjeni bogatini in kapitalisti! • Nekdo na hodniku parlamenta: Še kurbe ne zaslužijo 5000 DEM na mesec! Ko kurba začne uživati pri poslu, naj ga hitro zamenja! Franjo F. Frankenstin Kulturniška glasnost Zbor kulturnih delavcev, ki se je izredno sestal minul0 sredo, bi moral biti eden konstitutivnih elementov civiln6 družbe. Zato ne gre, da ga eni skušajo spreminjati v nekakšen vsesplošen kulturniški sindikat, drugi v paradržavno institucijo, tretji, kot npr. Danilo Slivnik, pa v njem vidij0 rdečo zaroto, ki vodi naravnost v rusifikacijo Slovenije. Zbor kulturnih delavcev mora biti avtonomno telo kultur6 in kulturnikov, njihova lastna vest in vest družbe v njenen1 odnosu do kulture in kulturnikov. Oblast oziroma pristojno ministrstvo lahko po tej poti le ugotavlja razpoloženje i® pojasnjuje svoje poglede in naloge, nikakor pa ne sme biti soorganizator ali pobudnik tovrstnih akcij, ker s tem škodi sebi, kulturi in civilni družbi. Tako se pobudniki ne morejo skrivati za Maske, le-te pa n6 morejo nastopati kot nekakšen koordinator kulturniškega početja, ker so same del etabliranega kulturniškega sistem3. Zbor bo imel svojo težo, vlogo in ugled, če se bodo v njem pojavljali kulturniki, umetniki, ljubitelji, simpatizerji i/1 drugi kot posamezniki in zgolj posamezniki, ki izražajo svoj6 mnenje, razpoloženje in hotenje do kulture kot enega najp°' membnejših elementov družbenega sistema. Če ne bo tako, bodo različni Slivniki v kulturniškem početju nenehno znova odkrivali leve zarote. Kulturnikom, ki se gredo politiko, Pa bo zbor stalno pribežališče za tolaženje vesti in preganjanj6 moralnega mačka, ki so si ga nabrali v imenu Demosa, ko so pred dvema letoma temeljito oklestili kulturo. Ali so se o tem dogovorili v Poljčah, naj ostane še skrivnos* države, toda zgodilo se je v imenu države in svobode ljudstva. Zato mi ne zamerite, če menim, da je bil zbor prej klavrn kot jeznorit in je izgubil udarnost, ko jo je imel v časih pomladi. Pa ne zato, ker ni bilo gospoda Capudra, ampak zato, ker je bilo vse skupaj videti kot vpoklic nabornikov in obveznikov. Starešine in komanda pa so bili znani in jasni. Zares nič ni več, kot je bilo! Milan Bratec Primorska znova poje Na koncertih v 18 krajih bo sodelovalo 108 pevskih zborov Zbor Pod lipo iz Podbonesca Slovenci v Evropi Končno smo prišli v Evropo, hvala bogu, tu je raj, zdaj svobodni smo kot ptice, mi ne gremo več nazaj. Fabrike smo razprodali, grofje so prišli nazaj, vsakdo kmalu bo minister, vsak ta drug pa policaj. Lakota na vrata trka, kruh je dražji kot žefran, štrajk za štrajkom si sledita, tak je delavčev vsakdan. Kurbarija in mamila, biznis sem in biztiis tja, vsak te že sleparit hoče, o moj bog, če se le da. Stranke rastejo kot gobe, vse se grebe za oblast, delavcem kosti smo dali, sami pa pojedli mast. Kaj bi z delom, kaj bi s kruhom, delavcem ni za oblast, k maši hodijo svobodno, tam dobijo božjo mast. Bobni že vsevprek bobnijo, vmes pa škriplje stara lajna, delavec rokave viha in si poje: »Le vkup, le vkup uboga gmajna!« Tomi Pomlad se na Primorskem ponavadi začne malo prej kot v drugih krajih celinske Slovenije. Da pa je ta - za mnoge najlepši letni čas resnično napočil, vsako leto dokazujejo koncerti tradicionalne pevske revije Primorska poje. Letošnja je že štiriindvajseta po vrsti, na njej pa bo sodelovalo 108 pevskih zborov, ki v domovini in zamejstvu gojijo in prepevajo slovenske pesmi. Letošnje prireditve so se začele s koncertoma v Vipavi in Ilirski Bistrici, že naslednji dan pa so pevci stopili na koncertni oder v Podbrdu in Medani. Do začetka aprila se bodo koncerti vsak konec tedna zvrstili še po drugih primorskih krajih - v Dornberku, Sovodnjah, Desklah, Gra-čišču, Boljuncu, Pivki, Izoli, Proseku, Naborjetu, Podnanosu, Dekanih, Idriji, Sežani in Gorici, skupaj v 18 slovenskih krajih. Zborovska pesem je na Primorskem vedno pomenila nekaj posebnega. V času fašistične oblasti je bila med najpomembnejšimi načini ohranjanja in izražanja nacionalnih čustev. Tako je tudi danes in revija Primorska poje je še vedno nekaj posebnega. Ma-lokje poznajo kaj podobnega in predvsem malo je prireditev, ki se z leti ne bi na neki način izživele. Tako pevska prireditev v četrtstoletni zgodovini ni izgubila prav nič svežine. Čeprav je bilo nekaj poskusov, da bi spremenili vsebino in krog sodelujočih, število prijavljenih zborov in množica hvaležnega občinstva dokazuje, da bodo na Primorskem še dolgo pomladi pričakali z zborovsko pesmijo. MATERINSKI PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun ZPMS, Miklošičeva 16, Lj., štev. 50101-678-45223 s pripisom »za materinski dom«. Hvala! NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)_izvod(ov) knjige PRED USODNI^1 ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:_______________________________________ Ulica, poštna št., kraj:_______________________________________________________________> Datum:---------------------- Podpis naročnika:___________________________________________ 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju sl ni zt m la st Pi S' B d, Z{ H s: K Z( di Vi je Ul je iz bi sc Sc če st Sc rt: ki Pi d: bi ul ra di sc sc p« d' e< sl di či re n< Pi di hj sc se ne de Jc žc sc ra tlo ne k- no ij° ire no in -iti >di ne -ga ia- ain in ije io- co, -va pa ije so DSt id- -rn 5ib ak in ii. tac KAKO BI LAHKO OKREPIU PRAVNO VARNOST DELAVCEV Nedolgo tega je Sodišče združenega dela Republike Slovenije sklicalo tiskovno konferenco, na kateri je namestnik predsed-n,ka sodišča dr. IVAN ŽUŽEK predstavil dileme in težave, Zaradi katerih sodišča združenega dela v lanskem letu niso ‘ttogla v celoti izpolniti svojih obveznosti. Zal se je povabilu odzvala le peščica novinarjev in že po tem ahko sodimo, da v hitro razvijajočem se novem družbenem redu stremimo za hitrejšim reševanjem drugih, menda pomembnejših Problemov. ZA VSE, KI SO V GMOTNIH IN ČLOVEŠKIH »TISKAH zaradi izgube delovnega mesta, pa naj 81 OČITNO POSKRBEL KDO DRUG KDAJ KASNEJE?! Nikakor ne bi smeli spregledati, da je tistemu, ki je izgubil delovno mesto (pa naj bo utemeljeno ali ne), reševanje njegovih ?agat najpomembnejše - DANES, IN NE MORDA KDAJ V PRIHODNOSTI, KO NAM BODO SPET CVETELE ROŽICE. VSE VEČ JE NAMREČ TAKŠNIH, ZA KATERE JUTRI »ploh ne obstaja več! Kaj ovira sodišča združenega dela Med razlogi, zakaj je prišlo d° stanja, v katerem sodno varstvo pred sodišči, ki rešu-Jejo delovne spore, ni tako učinkovito, kot bi moralo biti, le bila na tiskovni konferenci ^postavljena kadrovska problematika. Kadrovska za-sedba sodišč združenega dela ?e ni spremenila že nekaj let, čeprav se je v tem času bistveno povečal obseg dela. Na sodiščih združenega dela je namreč skupno le 39 sodnikov. Trideset jih je na sodiščih Prve stopnje in osem na Sodišču združenega dela Republike Slovenije. Če pri tem upoštevamo še odsotnost zaradi bolniških in porodniških dopustov, odhode izkušenih sodnikov, neizvolitev novih Sodnikov, prenehanje dela nepoklicnih sodnikov in po-^bno, vidimo, da je stanje cdo slabše, kot kaže prva slika. Tipično za reševanje kadrovskih problemov na sodiš-Clh združenega dela je, da je republiško sodišče že vse od 1. Novembra 1991. leta, ko je Predsednik sodišča odšel na drugo delovno mesto, brez b]ega. To pa pomeni, da mora sodnik, sicer namestnik predsednika, poleg svojega red-bega dela opravljati še vsa dela v zvezi s sodno upravo, fasno je, da je pri tem zaradi Ze tako premajhnega števila sodnikov delo bistveno ovirano. Na kadrovsko zasedbo sodišč združenega dela je nesporno vplivalo tudi dolgotrajno modrovanje o tem, kaj s sodišči združenega dela. Ker ni bilo zanesljivih izhodišč, so se na razpisana mesta prvostopnih sodnikov javljali predvsem pravniki, ki niso imeli prakse na področju vodenja sodnih postopkov. To je vplivalo na manjše število rešenih sporov, slabša pa je bila tudi kakovost sojenja. Dolgo napovedovana reorganizacija je zato izrazito negativno vplivala na delo sodišč združenega dela. Ob slabši kadrovski zasedenosti se je lani še izredno povečalo število zadev na sodiščih prve stopnje. Vloženih je bilo kar 12.543 novih zadev. To pa ne pomeni, da je tako tudi število predlagateljev v teh sporih. V mnogih zadevah nastopa skupaj večje število delavcev, celo več sto, kar je pogosto predvsem v sporih, do katerih prihaja zaradi izpolnjevanja obveznosti iz kolektivnih pogodb. Ker tako velikega števila zadev ni mogoče obvladati, jih je ob koncu leta 1992 ostalo nerešenih skoraj 12.000; saj jih je iz preteklih obdobij ostalo nerešenih 6.988. Razlogi za povečanje spornih zadev Ti razlogi so: • nespoštovanje obveznosti iz kolektivnih pogodb, zla- Pokrajinski tednik, ki poroča • o vsem, kar se zgodi zani-pevskem /n drugod, K£proito- raa"»™ daJf vse'»» svojim bralcem Je glede na obseo med SfiT* “op,!i 68000 Novo mesto tel.: 068/23-606 fex: 068/24-898 Pravica je slepa, tudi v temi ne vidi, ker je pač vse preveč tistih, kiji na vse kriplje zatiskajo oči združenega dela. Le-to pa tudi v teh primerih lahko dela samo v okviru svojih zmožnosti. Problematika dela sodišč združenega dela ne samo da nekaterim ni zanimiva za objektivno poročanje, ampak se raje pridružujejo pritiskom, ki jih je vedno več. Uperjeni so v celotno delo sodišč združenega dela, pod pritiskom pa so tudi posamezni sodniki. Čeprav so ti že navajeni, da prihaja do ovadb na različne naslove, jih preseneča nova oblika pritiska prek sredstev javnega obveščanja. S to obliko se skuša prikazovati, da sodišča združenega dela ne odločajo v skladu z zakonom. Korak dalje pri izvajanju pritiska je tudi društvo, katerega naloga je odprava »krivičnih odločb« sodišč združenega dela. Temu društvu na primer Televizija Slovenija celo v osrednjem dnevniku omogoči, da samo s svojega zornega kota prikazuje svoje probleme. Pri tem se nihče ne potrudi, da bi zaradi objektivnega poročanja vsaj skušal dobiti ustrezne podatke iz sodnega spisa. Takšno prika- sti njihovih tarifnih delov, in še posebej sporni dodatki v zvezi z napori dela po kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, S spori zaradi prenehanja delovnega razmerja delavcem, ki so bili uvrščeni v program razreševanja presežkov delavcev, • spori zaradi nestrinjanja delavcev s ponujenimi predlogi pogodb o zaposlitvi, s katerimi so se delavci razporejali na manj zahtevna delovna mesta ali pa se je njihovo delovno mesto razvrednotilo glede na prejšnje ocene, • spori v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja pri zasebnih delodajalcih oziroma pri zasebnih podjetjih, ki nimajo strokovnih služb, da bi postopke izvedli tako, kot je to predvideno v zakonu, S spori v zvezi z razporeditvami na druga delovna mesta. Sodišča ugotavljajo, da se poslabšuje spoštovanje zakonitosti tako v organizacijah in zavodih kot tudi pri zasebnih delodajalcih. Pristojni organi, predvsem poslovodni, se pri izvajanju disciplinske oblasti dostikrat ne ozirajo na zakonske obveznosti, zlasti v zvezi z dokazovanjem dejstev, pravnim poukom, reševanjem pritožb (ugovorov). Verjetno se zanašajo na dolgotrajnost sodnih postopkov, kar pomeni neučinkovitost sodnega varstva, in obenem na nemoč v bistvu od njih odvisnih delavcev. Le-ti si v današnjih razmerah ne upajo tvegati sodnega postopka oziroma nasprotovanja tistim, ki imajo nad njimi praktično neomejeno delovnopravno oblast. To seveda velja tudi za delavce člane raznih organov, ki bi morali nadzorovati zakonitost delovanja v organizacijah. Zlorabe sodnih poti Iz istega razloga se povečuje število odškodninskih sporov zaradi poškodb pri delu. Tako morajo delavci škodo uveljavljati pred sodiščem tudi v primerih, ko je povsem očitno, da je organizacija za škodo krivdno ali pa objektivno odgovorna. Ker so ti postopki zaradi izvedenskih mnenj, ki jih je treba podati, že v normalnih pogojih dolgotrajni, prihaja pogosto do izsiljevanj. Ta se kažejo v siljenju k sklenitvi minimalnih odškodninskih poravnav. Tudi v malih zasebnih podjetjih se kaže vse večja samovolja in neupoštevanje zakonitosti. Delavce preprosto naženejo z dela, dostikrat tudi brez pisnih obvestil. Inšpekcija dela zaradi pomanjkljive zakonodaje ne more uspešno ukrepati, tako da tudi ti delavci lahko svoje pravice zavarujejo samo pred sodiščem zovanje stvari (tudi nekaterim drugim medijem ni povsem tuje) skuša iz nekaterih udeležencev postopkov narediti žrtve nezakonitih in pristranskih odločitev sodišč združenega dela. Pri tem pozablja predvsem dvoje: prvič, da so bili predhodni postopki na dveh stopnjah izpeljani že v organizacijah teh »žrtev« in je zato sodišče eventualno samo še potrdilo njihove odločitve (odločale so disciplinske komisije in delavski sveti), in drugič, da je sodišče dolžno odločati na podlagi veljavnih zakonov ne glede na to, ali so ti posameznim udeležencem po volji ali ne. Omalovaževanje Javni pritiski negativno ne učinkujejo samo na delo posameznih sodnikov, ampak tudi na udeležence postopkov. Ti nastopajo omalovažujoče, neresno in ne spoštujejo pravil postopka. Predvsem se to kaže v neizpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz pravnomočnih sodnih odločb. Tako se na primer delavci, ki so v sodnem sporu uspeli in jih je organizacija dolžna sprejeti nazaj v delovno razmerje, največkrat lahko vrnejo samo s sodno izvršbo. Vendar se po vrnitvi zato srečujejo s številnimi ši-kanoznimi ravnanji, saj so prvi, ki se jih pošlje na čakanje v primeru začasnih presežkov delavcev, enako pa jih prve razvrstijo v program razreševanja trajnih presežkov; dostikrat so prizadeti pri plači, razporeditvah in celo pri varnosti pri delu. Za odpravo razlogov, ki vplivajo na hiter porast sporov pred sodišči združenega dela, in za povečanje učinkovitosti sodnega varstva na področju delovnih razmerij, enako pa tudi na področju socialnega varstva. Sodišče združenega dela Republike Slovenije predlaga, da se čim-prej: • reorganizira sodišča združenega dela kot specializirana sodišča za delovne in socialne spore, istočasno pa predpiše nov postopek, ki bo upošteval tudi reševanje kolektivnih sporov, • okrepi število sodnikov na sodiščih prve stopnje, enako pa tudi na drugostopnem sodišču, s tem da se jim zagotovi primerne delovne in tehnične pogoje za delo, • sprejme zakon o inšpekciji dela ter vzpostavi mrežo inšpektorjev dela, ki bodo na kraju samem ukrepali tako, da delavcem ne bo potrebno vselej iskati pomoči pred sodiščem, kar bo vsekakor utrdilo zakonitost in spoštovanje predpisov s strani poslovodnih organov in delodajalcev, • omogoči usposabljanje mlajšim sodnikom glede materialnega in tudi formalnega prava, hkrati pa zagotovi možnosti pritožbenemu sodišču, da bo lahko izvajalo ustrezne inštrukcije in preglede dela sodišč ter usmerjalo sodno prakso, • pravno regulira in konsistentno uredi celotno področje delovnih razmerij, vključno z reprezentativnostjo sindikatov, soodločanjem delavcev pri upravljanju, varstvom pravic delavcev v organizaciji in pri delodajalcu, varstvom pri delu in zdravstvenim varstvom delavcev ter drugim. Mag. Aleksej Cvetko Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, ljubljena, Dalmatinova 4. Cena priročnika je 850 SIT. /—Humoreska- Zafušani časi »Na, pa smo spet dočakali vstop v Evropo,« je izza sanka bifeja Bližnja srečanja posebne sorte oznanil tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok. Seveda je po tej svoji izjavi hitro in učinkovito spil kozarec piva. - Kako to mislite, da smo spet dočakali Evropo? smo seveda takoj navezali pogovor z njim. »Ja, konec meseca bomo kazalce na uri pomaknili za uro naprej in bomo prešli na poletni čas.« - Ampak kakšno zvezo ima to z Evropo? »Ho, ho, ali ste pozabili, kakšnega hudiča so zganjali naši ’Evropejci’ pred kakšnimi desetimi, petnajstimi leti, ko je Evropa že imela poletni čas, mi pa smo še kar živeli po sončni uri. Takrat so tulili, da bomo zaradi tega zaostali za Evropo, da ostajamo v kameni dobi, če ne bomo imeli poletnega časa, itd. itd.« - Zdi se, kot da niste prehudo navdušeni nad poletnim časom? »Zakaj pa ne? Jaz sem čisto za poletni čas. Sploh pa zdaj, ko sem penzioniran in mi ni treba vstajati eno uro bolj zgodaj.« - No, ampak Slovencem, ki smo vedno veljali za marljivo ljudstvo in kjer je vedno veljal pregovor »Rana ura - zlata ura«, je takšnole bolj zgodnje vstajanje bilo kar po godu... »Se čisto strinjam, da so Slovenci ' kar radi vstajali takole ob petih po poletnem času, kar pomeni, da so bili pokonci ob štirih po dejanskem času. Ampak to jim ni prijalo zaradi vstajanja, pač pa zato, ker so prišli domov namesto ob dveh po dejanskem času že ob dveh po poletnem času, torej ob enih po dejanskem, sončnem času.« - Ja, in!? »No, to je pomenilo, da so na hitro pokosili in da so lahko ob dveh po sončnem času že na debelo fušali...« - No, vseeno se zdi, da je tole zgodnje vstajanje, hkrati pa dejstvo, da je ob pol desetih zvečer še sonce, malce nenaravno... »Kaj hočete reči s tem? Hočete stran od Evrope?« - Ne, ampak prav nič me ne bi čudilo, če bi se temu nenaravnemu času, ki se ne ravna po soncu, postavili po robu tisti elementi evropske in seveda naše družbe, ki so pri tem najbolj osveščeni. »Ja, in kateri so to?« - Zeleni vendar. Res me čudi, da se oni ne uprejo spremembi sončnega časa v poletnega, torej naravnega v nenaravnega. »Vi ste pa hecni. Kot da ne bi vedeli, da so največji fušarji prav zeleni. Vsaj na Slovenskem je tako. Kar poglejte, kako so zafušali svojo stranko. Čisto po novem času!« Bogo Sajovic TRIALOG bi ne smeli dobivati več kot 50.000 tolarjev...« Janez Drnovšek: »Ali mislite vladi Slovenije postavljati pogoje?« France Tomšič: »Dialog med vlado in sindikati je dialog gluhih, oziroma vlada je gluha in nema. Zaboli me, gospod Drnovšek, ko pravite, da niste pričakovali takšnega odziva sindikatov na vaš zakon in ko Kračun še kar trdi, da je zakon zgolj povzetek aneksa. Če so res problem plače, kaj je šele z obrestmi, Koržetovim skladom, kako šele to obremenjuje gospodarstvo. Rastko Plohl: »Seveda, gotovo jih mislimo! Ljudem ste ukradli lastnino, ki so jo sami ustvarili in s katero bi le oni znali delati in gospodariti. Zdaj vi to lastnino čuvate za neke elitne kroge. Ljudje so na vas tako besni, da si ne znate predstavljati...« Breme je krivično razdeljeno med sloje prebivalstva, naši sindikati so edini v Evropi, ki sami pristanejo na zmanjšanje plač - in v zahvalo dobe od vlade klofuto. Vlada se vtika v stvari, ki je nič ne brigajo, plače ’menedžerjev’ pa rastejo pod nebo, celo v državnih podjetjih delavci pa dva meseca ne dobe plač...« Rastko Plohl: »Kako le vas ni sram?! Delavci životarijo ob dobrih 10 tisočakih, poslanci in ministri se pa mastijo. Nobenega konstruktivnega sodelovanja ne bo s to vlado, dokler si drznete izplačevati tolikšne plače, delavce v vaših podjetjih pa puščate po dva meseca brez tolarja. Tu ste zato, da služite narodu in poslanci Janez Drnovšek: »Bom le komentiral - kar je rekel Tomšič, resno jemljem. Vaše pa je demagogija, ki vodi v novo revolucijo. Dobro vemo, kako so se končale prejšnje.« Politik novega kova Najprej ljudi spravi v bedo in obup, jih prisili v revolucijo in potem nažiga po grdih revolucionarjih. AVTOR: BORUT LEVEC MURSKA SOBOTA ESTONSKI ESTRADNI PEVEC (GRIGORIJ) OTOK V SEVERNEM JADRANU IGRALEC SEVER DELAVSKA ENOTNOST GLAVNO MESTO EGIPTA AMERIŠKI REŽIJ ŽISER IN IGRALEC (W00DY) RADO MURNIK PODEŽELSKO NASELJE AVSTRIJSKI ZDRAVNIK NOBELOVEC 1930 GLAVNO MESTO KAZAHSTANA IRANSKO NOMADSKO PLEME SPREMLJEVALEC BOGA DIONIZA ZDRAVNIK ZA MOTNJEV RAZVOJU PRIPRAVIL SALOMONOV UGANKAR VZDEVEK HEROJA PUCARJA PEVKA (RAJNCAN USEDLINA NA DNU GEJZIRA REKA V JUŽNI JU FRANCIJI ČLOVEK. KI VELIKO KIVEU PIJE NEKDANJA MERSKA ENOTA ZATLAK IZVORNI KRAK REKE MENAM VRSTA UGANKE NAPRAVA ZA ODKRIVANJE LETAL JADRANSKO MORJE PREBIVALEC 1CNE ANTIČ BEOCIJE IVAN LEVAR ŽIVČNA 3CUTLJIV0I DELO ENEGA DNE FRANCOSKI SLIKAR (AUGUSTE) KRAJ NA KOČEVSKEM REKA V SREDNJI ANGLIJI IGRALKA MASSARI POLOŽAJ PRI JOGI PEVKA ŠTEFOK TRSKA PREDLOG ŽENSKO IME NAGRADNA KRIŽANKA KAMPUČIJSKI POLITIK (KHIEU) ENOKITICNA PESNIŠKA POSODA ZAVODO RAZLIČNI ČRKI SLOVENSKI JEZIKO- SLOVEC (STANKO) SPODNJI DEL POSODE OAZA V LIBIJSKI PUŠČAVI GRŠKI LETALEC DEPARTMA VJUZNI OTRESANJE OBLAČILA VRSTA FRANCOSKIH PREPROG ANGLEŠKI SLIKAR (JOHN) PEVKA TADDIO KRAJ PRI ZADRU SMUČARKA BUDER VRH V PIRENEJIH GRŠKA MATI BOGOV ŽIVALSKA SMRT MESTO NA SUMATRI NOGOMETNI KLUB IZ ZENICE GUSTAV IPAVEC PREBIVALEC AFRIŠKE DRŽAVE ZRAK (LATINSKO) GRŠKI BOG VOJNE NOV ODSTAVEK RUSKI ŠAHIST (IVO) REKA SKOZI LONDON POMLADNI MESEC KAMPUČIJSKI POLITIK NOL OSEBNI ZAIMEK MILAN KUČAN POGORJE V RETIJSKIH ALPAH DELAVSKA ENOTNOST KAZALNI ZAIMEK TROPSKI VIHAR NEGATIVNO NABIT ION ŽENSKO ZGORNJE OBLAČILO Nagradna križanka št. 14 Rešeno križanko nam pošljite do 6. aprila 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 14 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 11 TAJSKA, KRAKOV, ŽAREK, ASAM, IGRALEC, MLIN, MARKO ELIPSA, OPNA, DANON, IV, AGA, KECSKEMET, RJA, VETTORI, OJE, ONEAL, AOMORI, PLAN, EM, KARNALIT, ATRIJ, SENO, LAK SPLAV, ES, IM, SMISELNOST, BRC, DIM, OZELJAN, ATENE, RJAV-CEK, IGO GRUDEN, OAKHAM, GARNIZIJA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 11 1. Majdič Pepca, Dolenja vas 2, 61410 Zagorje ob Savi 2. Špindler Alenka, Slivnica, Mariborska 2, 62312 Orehova vas 3. Raztresen Štefan, Dvorakova 12, 62000 Maribor Nagrade bomo poslali po pošti. Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR It KORAJŽNO/ KO BOVA V EVROPI, BO 1UDI ZATE LAŽE' L Al Horoskop m Potencialni emigrant Nemčija je bila stoletja razdeljena na veliko državic, ki jih je formalno držala skupaj' rimsko-nemška cesarska krona v lasti družine Habsburg. V 19. stoletju pa so Napoleonove zmage uničile tudi to ohlapno cesarstvo. Avstrija je bila prešibka, da bi te državicf j povezala v kako trdnejšo zvezo. Kakor pa je padel vpliv in moč Avstrije, je rastla mr''; ■ Prusije. V času revolucije 1848 je prišel na krmilo Prusije Otto von Bismarck (rojen -aprila 1815) in začel sistematično utrjevati in širiti pruski vpliv v nemških državicah. Leta j 1866 se je Prusija že toliko okrepila, da se je lahko spustila z Avstrijo v vojno-Bismarckova pričakovanja so se uresničila in poražena Avstrija je izgubila vse pozicij® v nemških državah, njeno mesto pa je zasedla Prusija. Potreben je bil še zadnji napolin v vojni s Francijo leta 1870/71 so nemške čete prikorakale do Pariza. V Versaillesu, gradu francoskih vladarjev, je Bismarck zbral nemške kneze, ki so soglasno potrdil' združitev Nemčije v eno državo in priznali pruskega kralja VVilhelma za cesarja Nemčije-Dejanski tvorec cesarstva Bismarck pa je postal prvi minister in svoj položaj obdržal S® skoraj dvajset let. Ko je z vojno dosegel, kar je hotel, je začel sestavljati razne napadalo'' in obrambne zveze, da bi Nemčija lahko obdržala zavojevano in krepila svoj vp' v Evropi. Vendar pa je bila združena Nemčija preveč vplivna in napadalna, kar J!? štirideset let kasneje pripeljalo do svetovne vojne. Otta von Bismarcka so zaradi njegove trde in nepopustljive politike imenovali »želez' kancler«, vendar je imel tudi drugo, bolj človeško podobo. »Železni kancler« je znal bit' tudi svetovljanski uživač, predvsem mu je bila pri srcu dobra in obilna hrana in pijača.; Nekoč je to svojo ljubezen do hrane tudi samokritično komentiral: .; »Če bi bilo v Nemčiji več takih jedcev, kot sem jaz, bi nas država ne mogla vec vzdrževati in bi nas morala izseliti.« V tem tednu so bili rojeni še slovenski general in pesnik Rudolf Maister, nemški fizik VVilhelm Rčntgen, francoski matematik in astronom Pierre Simon Laplace, španski slikal Jose de Goya, francoski filozof Rene Descartes, nemški kemik Robert Bunsen, nizozemski slikar Vincent van Gogh, avstrijski skladatelj Joseph Haydn in ruski skladatelj Sergej V. Rahmaninov. Dem Ta teden je imel šef lahko delo-Zastavil si je namreč retorično vprašanje, nanj pa seveda ni treba iskati odgovora: »Če predsednik vlade k svojem11 prestolu pokliče recimo deset sindikalistov in jim pusti referirati, vmes vsem vljudno prikimava, enemu pa skoči dvakrat v besedo in ga nahruli - kdo med temi desetimi je pravi sindikalist?« VREME Končno dež Piše: Andrej Velkavrh Po res dolgem suhem obdobju se nas je le usmilil dež. Ohladitev je najbrž naredila več koristi kot škode. Zaustavila je prezgodnje pomladansko brstenje. Lansko leto je bilo eno izmed redkih, ko zgodnja pomlad ni bila »kaznovana«. Kadar se po dolgem obdobju enega tipa vremena stanje povsem spremeni, ponavadi traja nekaj časa. Upajmo, da od sedaj naprej ne bo več tako dolgih suhih obdobij, vsaj tja do poletja. Rastline bodo za hitro rast porabile ogromno vode. Zaradi višjih temperatur, kot so bile pozimi, bo več vode izhlapelo. Zato je tako pomembno, da spomladi pade dovolj padavin! In zato tudi pravi ljudski pregovor, da spomladi da sto voz dežja eno vedro blata, jeseni, ko rastline vode ne potrebujejo več, pa je ravno obratno: eno vedro dežja povzroči sto voz blata. Pa ne držite me za besedo in ne poizkušajte preveriti te ljudske modrosti. če bi radi lep, sončen julij (kje je še julij!), držite pesti za soboto. »Ce je Ruperta (27. marec) jasno nebo, bo malega srpana tudi tako.« V soboto in nedeljo se tako toplo in sončno vreme, kot je bilo do začetka preteklega tedna, ne bo vrnilo. Večinoma bo suho, vetrovno, temperature pa bodo od 10 do 12 stopinj. V nedeljo se bo veter še okrepil, posebno burja na Primorskem. Od juga nas bo prekrila oblačnost, spet bo predvsem v južni Sloveniji pričelo deževati. V ponedeljek se stanje še ne bo dosti izboljšalo.