MISEL DALJAVE 
Moje lice je temna kri. 
Moje lice je zora Alte in njena 
sleherna dlan. 
Moj spomin prebuja besede v izgovorjavo 
in pušča za seboj tišino nemenja. 
Ali tišina sliši? 
Ciklično prihajanje in odhajanje 
nasmeha, ki boža preprosto zaupanje, 
vzbuja tudi bolečino. 
Roka matere, ki odhaja, ne skriva 
Prinesli ste tudi lesket in sijoče dni. 
Vendar v vas ni ničesar, 
da bi odražalo poljub, ki ostane. 
222