Dopisi. S Cvena pri LJutomeru. (0 d g o v o r.) Zdi se nam potrebno, nekoliko besedij odgovoriti na dopis s Cvena, katerega je objavila zadnja številka »Slov. Gospodaria.* V Cvenu stanujejo sarai kmeti, kateri si morajo služiti vsakdanji kruh z žuljevimi rokami. Dandanes namreč mora kmet marljivo delati in ne sme nikjer časa tratiti. Saj je znano, kako se pritiska na kmeta od vseh stranij, pomoči pa mu nikdo ne ponuja. Prva skrb kmetova mora biti delo in njegov dom. Šele potem pridejo veselice. Da se pri nas veselice ne prirejajo več tako pogosto, je krivo, ker se vsakokrat komaj stroški pokrijejo, da, mnogokrat smo imeli celo izdatno izgubo. In mi moramo s svojim denariem varčevati, ker ga drugod bolj krvavo potrebujemo. Brizgalnica nas je stala 1000 gld., mnogo nas je stala poprava in shramba za dve brizgalnici, vodnjak na Moti je stal 180 gold. Letos se bo delal vodnjak v gornjem Krapju in bodo stroški prišli čez 200 gld. Kupiti si bomo morali tudi vodovod (hidrofor,) ki bo v spodnjem Krapiu nadomestoval brizgalnico. Za trirazredno šolo imamo tudi mnogo plačil, in komaj letos smo stavbeni dolg večinoma poplačali. Za brambo reke Mure plačuje naša občina na leto čez 100, katerega plačila druge od Mure oddaljene občine ne poznajo. Genjeni čitatelji! Če to vse premislite, se ne boste čudili, ako ne prirejamo pogosto veselic. Casnikov pa si zaraditega bolj pridno ne izposojujemo, ker jih imamo sami toliko, kolikor jih moramo v prostih uricah čitati. To je naš zagovor! Več kmetov. Iz Konjic. («Svoji k svojim!») To geslo prisvojil si je tudi neki tukajšni trgovec. Poslal je namreč v druge občine svoje liste, v katerih ie stalo tudi naše geslo «Svoji k svojimU Kako je neki ta mož prišel do tega, mož, ki je gotovo moral prekobacati pruske meje, ker je tako poln nemške krvi, da ga sili in priganja do raznih sramotilnih izrazov do našega naroda. In vendar se poslužuie sedaj slovenskega gesla! Naše geslo mu pač diši in skuša si na ta način pridobiti kupcev v svojo prodajalnico. Kmetie, ne dajmo se zapeljati od tega tako vrlega sina majke «Germanije!» Saj imamo vendar svojega narcdnega trgovca, ki ima lep slovenski napis: <Martin Ogorevc,» in ki nam more in tudi hoče prijateljsko z vsakovrstnim blagom postreči. Kupujmo in naročujmo le pri tem narodnem trgovcu in pri teh slovenskih obrtnikih: «Josip Stegenšek, gostilničar, Peter Hren in Jakob Kitek, kovača, Karl Miheljak, klepar, Ivan Graok, mizar, Jos. Macuh, krojač. Razun dveh imajo sicer vsi ti nemške napise, toda trdno pričakujemo, da se bodo kmalu ravnali po g. Martinu Ogoreveu, ki ima samo slovenskega. Da si bode naš trg pridobil v teku časa lepše slovensko lice, ostane naj nam vedno naše geslo «Svoji k svojim!» Gornji Kamenščak. (S1 o v e n c i p az i t e !) Zloglasni prusonemški šulverein deluje že veliko let nam Slovencem v kvar in razseva svoje plevelno seme med našo pšenico, kjerkoli more. S tem pa pomaga na noge sovražnikom naše, sicer mnogojezične in mnogonarodne, vendar pa slavne domovine Avstrije in sicer pod geslom dobrodelnosti. V resnici pa ima namen zatreti nas Slovence tukaj na jugu ter spraviti nas kot sluge pod prusovsko piklhaubo. Nalovil je že ta nebodigatreba veliko število otrok iz naše sredine; zato se rad vgnjezdi med nami, uporablja naše siromaštvo za svoje namene in nam vsiljuje svojo, ne mnogo prida kulturo. Tako je postavil svojo nemško Solo v sosednem Ljutomeru, kamor je nalovil revnih slovenskih otrok iz celega okraja. Da bi pa Se dalje pomagali Nemčiji na noge zmislili so si nekateri ljutomerski pragermani kakor je, slabi Franček, pritlični Maksl, debeli Aleksander i. d. s pomočjo nekaterih Velikonemcev, prav za prav izdajic, ustanoviti še jedno takšno šulvereinsko šolo na Stari cesti; k temu jim pomaga neki Jožek iz Desnjaka. Res žalostno bi bilo, ako bi naši treznomisleči značajni možje na Staricesti šli tem sleparjem na limanice; tega pa nikdar ne pričakujemo, niti nikakor ne mislimo, da bi se spozabili občinski zastopniki Starocestni tako daleč ter šli nekaterim nemškutarskim sleparjem v zajnke, s tera pa metali naSo slovensko deco prusovskemu zmaju v žrelo. Torej Slovenci, še enkrat, pazite! Iz kozjanskega okraja. (Nekaj o nemških napisih.) Gospod urednik! Mnogo mojih tovarišev se je že oglasilo v Slovenskem Gospodarju«, a nobeden še ni poročal o nemških napisih v kozjanskem trgu. Morebiti se bojijo katero ziniti, da bi jih nasprotniki kar žive ne oderli ali pa ne vidijo in ne slišijo nič, kar se okoli njih godi. Nič ne de, bom pa jaz udrihnil s svojo neokretno roko po naših nasprotnikih in nemških napisih. Najprej si poglejmo poslopje, kjer se zbirajo slovenskigasilci in kjer imajo shranjeno svoje potrebno orodje. Nedavno so si dali naslikati napis nad vrata ali žal da čisto nemškega, ki se glasi: »Feuerwehr-Depot«. Zakaj le neki to? Ali niste slovenske krvi? Ali se ne zbirajo tukaj slovenski fantje in možje? Toraj bi bilo lepo in ponosno, da bi se blesketal nad vratmi slovenski napis. Mislim, prej ko bo mogoče, se bo to zgodilo; kajti poveljnik gasilcev je izvrsten Slovenec. Ako se gre dalje po ulici, prikaže se zopet črno-zamodreli napis, ki znači, da tu stanuje pragerman — toda s popolnoma slovenskim imenom: »Franz Wouk, Kleidermacher«. Ako se še gre dalje po trgu in se gleda na levo in desno, svetijo se, kakor žarki jutranje zarije, slovenski ali vsaj slovensko - nemški napisi. Sploh vsi gostilniearji kličejo popotnike in pivee s slovenskimi besedami na dobro kaplico. Samo jeden nemški napis še imamo omeniti in sicer: Anton Wachtschitsch, Schmied. Kaj ne, ta — čič ob koncu se glasi celo nemški? Zato pa je tudi gospod Wachtschitsch ponosen na svoje staro nemško pokolenje. Še nekaj me žalosti in sicer to, da so v kozjanski občini večinoma samo nemške hišne deskice. In tem večja je žalost, ker sem izvedel, da so bile še pred nekaj leti slovenske deskice. Vprašal sem, kdo jih je dal odstraniti? Odgovorilo se mi je, slavni kozjanski župan je zaukazal tako, da se imajo slovenske deskice raz hiše strgati in nadomestiti s čisto nemškimi. Tako so prišle po močni želji županovi nemške deskice na kozjanske hiše. Žalostno je za uboge kmete, da so se dali preslepiti od tega slavnega kulturonosca! Toda hvala Bogu, da ne vsi. Nekaj se jih je hrabro borilo za obstanek slovenskih deskic, to nam kažejo dvojne deskice, slovenske in nemške na hišah. Skrajni čas je, občani kozjanski, da popravite to spako, v katero ste iz nevednosti privolili. Zahtevajte zopet slovenskih deskic, ki vam gredo po postavi. Potem se bode moglo reči, da ste zavedni, ponosni Slovenci. Tudi naš slavni župan kozjanski ima nemški pečat, in uraduje nemški, sploh pri njemu je vse nemški. Pa tudi na pošto sem poljukal. Glej ga, tudi tukaj je čisto nemški pečat. Slavno slovensko občinstvo, ki zahajaš v Kozje na poSto, vloži prošnjo na c. kr. poštno ravnateljstvo, naj dovoli slovenski poštni pečat. Narodnjaki naši, vzdramite se, odstranite nemške deskice, zahtevajte od župana slovenskega pečata in ravnotako na pošti. Podpirajte domače in nam prijazne trgovce, a ogibajte se nasprotnikov naših! Od Sv. Lovrenca v Slov. goricah. Mlačnost naših občinskih predstojnikov je v narodnem oziru že res prevelika, kajti nekateri so v svojo nemSčino tako zaljubljeni, da se nikakor ne morejo odločiti za slovensko uradovanje. Podobni se mi zdijo ti modrijani majhnim otrokom, katerih ne morejo stariši zjutraj iz postelje spraviti. Ako stojijo stariši zraven, hitro vzdignejo glavice izpod gorke odeje, ko pa odmaknejo pete, se vržejo zopet v naročje sladkega spanja. Poglejmo si danes sakuškega župana! Lani je »Slov. Gospodar« temu županu na srce govoril, nai si omisli slovenski občinski pečat. S pohvalo moramo omeniti, da nas je ubogal ter si omislil slov. pečat. Prva stopinja je torej storjena. In zakaj bi sedaj ne storil sakuški župan tudi druge stopinje ter začel slovenski uradovati? Le pogura, gospod župan! Mislite, da gospoda v Ptuju ne razume slovenskega jezika? In če bi tudi ne umevala, nič ne de! Zakaj pa vlada ne nastavi na sloven- skem Štajerju slovenskih ali vsaj slovenščine zmožnih uradnikov ? Zato pa Vam Se enkrat polagamo na srce, uradujte * slovenski. Saj veste, da so vsako tretje leto nove občinske volitve. Ako nas ne ubogate, glejte, da Vas potem veter pri prihodnjih volitvah ne odnese z Vašim nemškim uradovanjem vred. Iz Ptuja. (P o j a s n i 1 o.) Med mnogimi drugimi se trosi in razširja tudi ta laž, da bi bil jaz za Gregoriča podpisal menico in da sem vse premoženje izgubil. Jaz nisem ničesar podpisal za Gregoriča, in sploh ni človeka na svetu, za katerega bi bil jaz kaj podpisal! Dr. Frane. Jurtela, odvetnik v Ptuju. Iz Celovca. (Rimske izkopnine na Gosposvetskem polju). Marsikateri čitatelj «Slov. Gospodarja» je že gotovo kaj slišal ali čital o staroslavnem Gosposvetskem polju, ki se razprostira severno od koroškega stolnega mesta Celovca; mnogi se še bodo spominjali iz ljudske Sole, kako so nekdaj Slovenci na omenjenem polju, ki je sedaj že skoro vse ponemčeno, vmeščavali svoje kneze, na kar še sedaj spominja kameniti vojvodski prestol, ki se je še tam ohranil. Ne daleč od tega prestola je stalo rimsko mesto Virunum imenovano, o katerem ni dandanes razun nekaterih izkopnin nobenega sledu več. Na njegovih razvalinah širi se sedaj gozd in rodovitno polje. Nedavno pa se raznese novica o dragocenih izkopninah na mestu starega Virunuma. Do tega so prišli po naklučju. Ko so namreč orali na neki njivi, vdere se naenkrat jednemu volu zemlja pod nogami; iz radovednosti so začeli zemljo preiskovati, in glej, nekako 2 m. pod površjem se prikaže na mah prekrasen tlak iz mozajika (t. j. iz raznobarvanih kamenčkov sestavljen tlak), kateri se mora prištevati najkrasnejšim, ki so se ohranili do današnjega časa. Do sedaj so odkopali dva prostora neke bogate rimske hiše. Prvi je 7 m. 65 cm. dolg in 6 m. 50 cm. širok; tu vidimo v sedemnajsterih delih v mozajiku raznovrstne podobe, kojih barvno lepoto mora vsakdo občudovati, in ki pričajo, da jih je sestavila zares umetniška roka. V sredini vidimo na čveterooglatem polju v zraku plavajočo golo moško podobo ki ima okrog ramen ogrnjen vihrajoč plašč in drži v roki palico; ta podoba najbrže predočuie kakšnega pastirskega boga. Okrog te podobe se vrstijo nadalje štiri plesoče podobe (mogoče štiri letni časi), in nazadnje v oklepajočih trikotnikih podobe pavov; manjša polja vmes pa krasijo raznobarvani ptički. Ta raznoogelna polja ločijo krasni, pleteni in zaviti vpletki, ki so sestavljeni iz rožnatih, rumenih, kostanjastih, sivkastih in črnih kamenčkov. Okrog te skupine pa se vije v istih barvah sestavljen dvojnat svitek (meander) s štirimi Meduzinimi glavami (Meduza je bila rimska boginja s kačjimi lasmi) na voglih; oklep pa dela širok iz macedonskih ščitov sestavljen okvir. Na severu se dotika tega prostora drugi, ki še ni popolnoma odkopan, in katerega loči od prvega 73 em. debel prag. Po mozajiku tega drugega prostora se sodi, da se razprostira do sedaj odkrito posiopje proti severu in izhodu. V stenah prvega prostora sta Se dva druga praga, jeden proti zahodu, drugi proti izhodu. Pod mozajikom so ozki obokani predori, kjer se je najbrže kurilo, bodisi že da so bili ravno popisani prostori kakšno pokopališče ali kakor nekateri mislijo, stanovalna hiSa s svojimi pripadajočimi hišnimi deli. Nadaljno odkrivanje bode slvar natančneje razložilo. Poleg tega so se našle še sledeče stvari: rimljansko pisalno orodje iz brona (stilus), svetilnice, skledice, ilnate posode itd. starih Rimljanov. Zelo zanimiv pa je zlat prstan s podobo cesarja Kaligula, ki \e vdelana v rudeč dragocen kamen. Ti slednji predmeti se hranijo pri bližnjem kmetu, ki se na zahtevanje morejo videti. — Umevno je, da hodi vsaki dan na stotine ljudstva ogledovat si zanimivosti. Vstopnina znaša 10 kr. Morebiti rai bode v kratkem mogoče poročati o nadaljnih izkopninah. Iz Prage. (Slovanski praznik.) Dne 14 rožnika letošnjega leta bode ravno 100 let, ko se je narodil v Hodslavicah, mali moravski vasi, slavni zgodovinar češki, Frančišek Palacky, katerega je iraenovala hvaležna udanost češkega naroda po pravici >očetom narodovim«! Fr. Palacky je bil celega pol stoletja voditelj duševnega razvitka češkega in si je pridobil za narod s svojim znanstvenim in političnim delovanjem neumrljivih zaslug. Mestni zbor kralj. glav. mesta Prage, v katerem mestu je živel in deloval in katerega častni občan je bil, smatra v prvi vrsti za svojo dolžnost in nalogo, da dostojno počasti sporain velika Ceha; zato je sklenil počastiti stoletnico rojstnega dne Frančiška Palackega z veliko slavnostjo, dostojno njega spominu in narodu, s slavnostjo, pri kateri se položi temeljni kamen spomenika in katera bo ohranila trajen spomin prihodnjim vekom. V ta namen je pozval mestni svet skupno z mesti v okolici veliki slavnostni odbor, da naj izvrši to svojo nalogo kolikor mogoče častno in slovesno. Slavnosti se bodo vršile 18., 19. in 20. rožnika 1.1. v Pragi. Vabimo k terau dostojnemu izrazu hvaležnosti češkega naroda napram njegovemu velikemu probuditelju vse drage brate po širnih krajih slovanskih, da bi prišli in z nami proslavili spomin velikega Geha in Slovana in s tem tudi spomin probujenja češkega naroda in ideje slovanske. Z odkritosrčno in iskreno udanostjo širimo Vam naproti svoje roke in Vas vabimo h gostoljubnemu svojemu ognjišču, v kraljevsko, zlato, slovansko našo Prago, in Vam kličemo nasproti presrčni »Na zdar!» Iz Vranskega. (Slovenskopevsko društvo) «Vranska Vila» je priredilo v nedeljo dne 1. maja svoj prvi javni koncert, odkar ima potrjena pravila. Ta pomladni koncert se je vršil v brodeškem hrastovju tik državne ceste. Prostor sam na sebi je jeden najlepših in najpripravnejSih v take namene. Obširna, z mahom obrastena ravan pod senčnatimi starimi hrasti nudi občinstvu na nekoliko vzvišenem griču najlepši razgled na trg Vransko in na drugi strani po celi dolini proti 2alcu in Celju. Ni toraj čuda, da se je prijetni prvi maj zbralo v tem zelenem gaju na stotine ljudij. Koj po treh popoldan prikorakala ie »Vranska Vila» zgodbo na čelu po državni cesti proti Brodecu, kjer jo je sprejel topičev strel. Hiše in drevesa so nosila vihrajoče slovenske in cesarske zastave. Dohajati so začeli gostje iz vseh krajev. Vsi kraji so bili častno zastopani, a najbolj Celje. Ko so pridrdrali v dolgi vrsti celjski kolesarji z gg. dr. Serncem, dr. Vrečkotom, P. Majdičem itd. na čelu, nismo mogli verjeti, da bi bilo Gelje nemško mesto, kajti nemško mesto nikdar ne more imeti toliko slovenske inteligence, kakor jo je ta dan prihitelo iz Celja na Vransko. Namen koncerta je bil blag. Prvič pokazati domačemu občinstvu milobo in lepoto slovenske pesrai in drugič pripomoči, da se bode letos v prosiavo cesarjeve petdesetletnice nabavila druStvena pevska zastava. Doseglo se je v polni meri oboje. Mnogobrojno občinstvo z vsemi našimi grajščaki, kateri sicer niso naše gore listi, se ni moglo načuditi naši pesmi, in velikodušnost slavnega občinstva, posebno tujih gostov, je pripomogla in zasigurala lepo društveno zastavo, katera ne bode ponos samo Vrančanom, temveč celi savinjski dolini. Pri pevcih videlo se je sicer, da so še začetniki, a z ozirom na kratek čas društvenega obstanka, reSili so svojo nalogo povsem častno. Rešili in zadovoljili pa bi bili slavno občinstvo še bolj, če bi bili peli na pravilno pokritem odru in ne na praznih tl6h. Konečno pripomnim, da je imel ta koncert tudi v moralnem oziru mogočne posledice. Petje upliva vedno bolj in bolj na pojedince, kakor v obče na tukajšnje ljudstvo sploh. Kako vendar uplivajo taki nastopi na naše sosede Nemce, pa kaže sledeče: Koj drugi dan po koncertu prejelo je pevsko društvo «Vranska Vila> jako laskavo pisemce od neke tukajšnje visoke aristokratinje, Nemke, v kojem izraža veselje nad društvora in pošilja v nadaljne pevske namene — prav čeden «metuljček».