SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
F1

SST : •
. JJ ,
l;
. . -'■	‘v*.
? V

}■
* 4.
•» > W* 1
V
t
v
Ш •
.


gft
.
«
•■ •■ r
■



} *•

& a ja ® a
in
E vangel ji
v’
nedelje in prašnike zeliga léta
in vfe dni fvetiga pofla.
Natifiyem po povelji
mdojtivicjci, prejjiejtituja J^inLsa GoJ'poda Gofpoda
Antonja Alojsja,
L j ubij a ni'k igri (Shkofn.
V’ LJUBLJANI.
Jih je nalifnil in saloshil Joshef glasnik.
Jih prodaja Janes Klemens, hukvoves. 1833.
K RA b 11.1
a*
Molitve, Lift i
in
Evangeli
v’
nedelje léta in yfe dni fvétiga polla.
Pervo nedéljo V adventu.
MOLITEV.
Sbudi, prófimo, Gofpod! fvojo mozh, ter pridi, de safliishimo od nevarnofl:, ktére naf savoljo nafhih grehov zhakajo, po tvoji hrambi oteti, in po tvojim refhenji svelizhani hiti. Kteri shivifh in kraljujefh s’ Bogam Ozhćtam, v’ edinofti fvetiga Duha Bog vekoma. Amen.
1 *

0òenlo ió lijta J. ePavla ajiojteljna
do Rimljanov v’ i5. poftavi od n. do i4, verjie.
-^^ratje! vemo, de je ushé ura, de od fpanja vflanemo. Sakaj nafhe svelizhanje je blishji, kakor takrat, ko fmo verni podali. Nozh je prefhla, dan pa fe je perblishal. Versimo le-dej od Tebe dela temè, in obležimo oroshje fvetlobc. Kakor po dnevu pofhteno hodimo, ne v’ poshréfbnolii in pijanofli, ne v’ nezhi-fìolli in n e fra mnofti, ne v’ krégu in nebvalé-shnofti,ampak obležite Gofpoda Jesufa Kriftufa.
^ (jvancjeh Joe tuja jßulc
TTifli zbaf je Jesuf rekel Tvojim u-zhenzam: Snamnja bodo na folnzu in luni in svesdah, in na semlji bo fli-fka med narodi savoljo ftrafhniga fhu-menja morja in valov. In ljudje bodo kopernéli od Itraha in perzhakovanja tiftiga, kar ima zhes vel’ fvet priti; sakaj nebefhke mozhi fe bodo gibale. In tedej bodo vid ili li nu zhlovékoviga priti na oblaku s’ veliko oblaftjo in zhalìjó. Kedar Te bo pa to jelo goditi,
Drugo nedeljo v’ adventu.
\\\	г\лгг\\г\ \г% w\ iv\ г\л m гг^ \г\гп и\\гг% ^.v\ ггги^ ги
poglejte in povsdignite Tvoje glave, Iter vafhe odrefhenje Te perblishuje. In jim je priliko povédal. Poglejte figovo drevo in vTe drevéTa; kedar ushé beril poganjajo, véTte, de je leto blis. Tako tudi vi, kedar bote vidili, de Te to godi, vedite, de je blis Boshje kraljéftvo. ReTmzhno vam povem, de ta rod ne bo preThel, dokler Te vTe ne sgodi. Nebo in semlja bota preThla, moje befinde pa ne bodo preThle.
Drugo nedéljo v’ adventu.
MOLITEV.
Sbiidi, Gofpocl! nafhe Terza, de pot tvojiga Edinorojéniga perprâvljamo; de ti bomo mogli Г pomozhjó njegoviga prihoda s’ ozhifhenim duham flushili. Uteri Г teboj shivi in kraljuje y’ edinofli fvetiga Duha Bog vekoma. Amen.
perilo iđ lijta J- {Pavla apojteljna
do Rimljanov i5, 4
i3.
'ratje! karkoli jepifaniga, je v’ nafhe pod-, uzhenje pifano, de po poterpeshljivofli in
/wxwwxK'WxmwMXW'VwxMww/vwGjw iv» vvi w\ vvv w% iv\ vw ivi
povefeljènji pi£sm upanje imamo. Bog poter-peshljivofti in povefeljenja pa vam daj, de bote med febój ene mifli po Jesufu Kriftufu, de s’ enim ferzam in s’ enimi uftmi zhafl dajete Bogu in Ozhétu Gofpoda nafhiga Jesufa Bri Rufa. Sató fprejémajte fe med febój, kakor je ludi Brifluf vaf fprejél, Bogu v’ zhafl. Rezkem namrezh, do je bil Kriftuf Jesuf flu-shabnik obrése savoljo refnize Boshje, de bi poterdil obljube ozhâkov, pa de bi neverniki Boga savoljo milofti zheftili, kakor je pifano : „Sató te bom, Gofpod, med neverniki hvalil, in tvojimu imenu pél!“ In sopet rezhe: „Vefeli-te fe, neverniki, s’ njegovim ljudftvam !“ In sopet: „Hvalite Gofpoda, vii neverniki, in po-vifhujto ga, vfe ljudflva!“ In sopet rezhe Isa-ija: „Bo korenina Jefetova, in kteri bo vftal zhes nevernike kraljevat, vanj bodo neverniki upali.“ Bog upanja pa naj vaf napolni s’ vfim vefèljem in miram v’ verovanji, de obogatite v’ upanji in mòzhi fvétiga Duha.
►J» Svariceli Jvetnja ^flatevćka
, ' ' 11, 2 ------------ 10.
■ I
Trilli zhaf je Janes, ko je r’ jezhi Kriftufove dela flifhal, dva fvojih u-zhenzoy poflal, in mu je djal: ,,tSi ti, kteri ima priti, ali drusiga zhakamo?“ In Jesuf je odgovoril, ter jima rekel:
Tretjo nedeljo v’ adventu.
w\ w% w\ wv vvvvv* v*v^/wvvvv*vwv%*A wvvv\
„Pojdita, in povéjta Janesu, kar Jfta flifbala in vidila. tSlépi fpregledüjejo, hromi f-hajajo, gobovi fe ozhifhuje-jo, gluhi fpreflifhujejo, mertvi vftaja-jo, in ubogim fe evangéli osnanuje. In blagor mu, kteri fe nad menoj ne bo pohujfhal.“ Redar fta pa odfhla, je Jesuf sazhél mnóshizam govoriti od Janesa: „Roga Ile fhli v’ pufhavo gledat? terfta od vétra majaniga? Ali koga Ile fhli gledat? zhlovéka v’ mehko oblézheniga? Glejte, kteri fe v’ mehko oblazhijo, fo po kraljevih hifhah. Ali koga Ile fhli gledat? preroka?' Prav, vam povem, fhe vezh kakor preroka. Sakaj ta je tilli, od kteriga je pilano: Glej, jas pofhljem fvojiga angela pred tvojim oblizhjem, kteri bo pred teboj perpravljal tvoj pot.“
Tretjo nedéljo v' adventu.
MOLITEV.
J^Taltlòni fvoje uhó, prófimo, Gofpod! 1<’ na-fhim profhnjam, ter rastrelli temolo nafhiga
vV% \/\ЛЛЛЛ	/%/%/\ W	/%/%/% /\ЛЈ\ %X\ /%/\Л/%ЛЛ
duha s’ miloftjo fvojiga obifkanja. Kteri shi-vifh in hraljujefh i. t. d.
do Filipljanov 4, 4 —
SSralje ! vefelite Ге vfelej v’ Gofpodu ; fhe rezhem, vefelite fe. Vaflia pohlévnoft hodi sna-na vfim ljudem; Gofpod je blis. Nizh naj vaf ne fkerbi ; ampak v’ vfaki rezhi naj s’ molitvijo in perporozhanjem in sahvaljenjem vafhe profhnje snane bodo pred Bogam- In mir Boshji, kteri vef um preféshe, varuj vafhe Terza in vafho pamet v’ Kriflufu Jesufu.
/«
oanci
Tifìi zhaf fo Judje is Jerusalema duhovnov in levitov poflali do Janesa, de Го ga vprafhali :	„Kdo fi ti'?“ In
je povedal, in ni tajil, je reliel: „Jas nifim Krifiuf.“ In fo ga vprafhali: „Kaj tedej? fi ti' Elija?“ In je djal: „Nifim.“ „tSi ti' prerok?“ In je odgovoril: „Ne.“ tSo mu tedej rekli: „Kdo fi pa, de jim odgovor damo, kteri fo naf poflali? Kaj pravifh fam od fe-
«ншшгишшш%М1\Л/%^ЛЛ1%ЛЛ^%/%/%М,'%ЛЛ
be ?“ Rezhe : „Jas firn glaf vpijózhiga v' pufhavi : Poravnajte Gofpodov pot, kakor je rekel Isaija prerok.“ In kteri Го kili poflani, Го bili smeđ Fariscjer. In fo ga vprafhali, ter mu rekli : „Kaj teđej kerfhujefh, ako nifi ti' ne Kri-Buf, ne Elija, ne prerok?“ Janes jim je odgovoril rekózh : „Jas kerfhujem v’ vodi; v’ frédi med vami pa Hoji, ki ga vi ne postiate. On je, kteri ima sa menoj priti, kteri je vezhi od mene, kteri mu jas nitim vreden od zhév-ljev jermenov odvesati.“ To fie je godilo v’ Betanii na uni Brani Jordana, kjer je Janes kerfheval.-
Zheterto nedéljo v' adventu,
MOLITEV.
Sbddi, profililo, Gofpocl! iVojo mogdzhnoft, ter pridi, in perttopi nam s’ veliko mozhjó, de bo f’ pomozhjó tvoje milotti, kar nafhi grehi mudò, tvoje persanafldjivo ufmiljenje per-bitélo. Kteri sliivifh in kralj ujefh i. t. d.
10	Zheterto nedeljo v’ adventu.
w wmt-iumuuvumit	%лл мл
Cerilo iđ lijta -j. (Pavla ajiojteljna
do Koi'inzhanov 4, l — 5.
Bratje! imejte naf sa Krillufove flushabnike in delivze fkrivnoft Boshjih. Tukej med de-livzi pa fe ifhe, de je kdo sveli najden. Meni pa je zelò malo mar, de firn od vaf ali od drusiga zhlovéka fojen; pa tudi fam fe ne fo-dim. Sakaj nizh iizèr nimam na vedi : tode v’ tem nifim opravizhen ; Gofpod pa je, kteri me fodi. Ne fodite tedej pred zhafam, dokler Gofpod ne pride, kteri bo rasfvetlil, kar je v’ temi fkriliga, in bo mifli ferz rasodèl, in takrat bo vfak hvalo od Boga imel.
►J* (jvanqe.li jvetuja Pula
5, i — 6.
5®etnajfto leto zefarftva zefarja Tiber-ja, ko je bil Ponzi Pilat oblaftmk v’ Judeji, Herod pa zhetertni oblaftnik v’ Galileji, Filip njegov brat pa zhetertni oblaftnik v’ Itureji in Trahonifhki de-sheli, in Lisänija zhetertni oblaftnik v’ Abileni, pod velikima duhovnama Anam in Kajfam, je Gofpod govoril Janesu, Zaharijevimu finu, v’ pufha-vi. Iti je perfhel na vfo ftran Jor-danfko, ter je osnanovàl kerft pokore

v’ ođpufhenje gréhov, ltakor je pifano v’ bukvah Isaija preroka: „Glaf vpijó-zhiga v’ pufhavi : Perpravite pot Go-fpodu ; ravne mu florite flesé ; vfaka doima naj fe napolni, in vfaka gora in vfak grizh naj fe ponisha, in kar je kriviga, bodi ravno, in kar je o-flriga, gladke pota. In vfe zhlovéfhtvo bo vfdilo svelizhanje Boshje.“
Bog, kteri naf s’ obletnim zhakanjem nafhi-ga odrefhènja ovefelifh, dodeli, de tvojiga Edi-norojéniga, l<i ga Odrefhenika veféli fprejme-mo, tudi fodmka bres flraha priti vidimo, Go-fpoda nafhiga Jesufa Kriftufa, tSina tvojiga, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
S^avl, flushabnik Jesufa Kriftufa, poklizan a p odel j , odložilen v’ evangeli Boshji, kteriga
Predboshizhni dan.
MOLITEV.
do Rimljanov i, i — 6'.
%/%/% Ф%/% %/WW\ <W1 <%/%/% \fk/\\/WW/\ %/%/%. X.W '%%/%'%/%/% %/%/% *w,\ %/\\ ./%/%№%/%,%/%/%
je bil Bog pred obljubil po fvojih prerokih v1 fvétih pifmih od fvojiga tSina, (Uteri mu je bil rojen po mefu is Davidoviga saróda, Uteri je bil (Sin Bosliji fkasan v’ mbzhi, po Duhu pofvezhujozhim, is vftajenja od mertvih,) Jesu-fa Kriftufa Gofpoda nafhiga, po Uterim fmo prejeli miloft in apofteljftvo, de vfe narode sa-voljo njegoviga imena pod pokórfhino vére (pravimo, med kterimi Ile tudi vi, poklizani Jesufa Kriftufa Gofpoda nafhiga.
►J4 /j vem (jeli Jvetija ^Atatevóla
i, i8 — 21.
l^Lriftufovo rojfìvo pa je tako kilo : Ko je kila njegova mati Marija Joshefu sa-rozliena, fe je, preden Ita vkup prifhla, snafhla nofezha od fvétiga Duha. Jo-shef pa njen mosh, ker je kil pravi-zhen, in je ni hotel rasglafiti, jo je hotel fkrivej sapuftiti. Kedar je pa to minil, glej, fe mu je angel Gofpodov v’ fpanji perkasal, rekózh:	„Joshef,
Davidov fin, ne boj fe k’ Teki vseli Marije Tvoje shene; sakaj kar je v’ njej rojeno, je od fvétiga Duha. Rodila pa ko find, in ime Jesuf mu daj ; on
tSveti boshizhni prašnik.	15
\\Л\г\\ЧД	-ЧЛЛЛЛЛ /%ЛЈ\ \1\Л /%/%.%
1)0 namrezh Гуоје Ijudftvo odréihil od njih grehov/*'
,Sveti boshizhni prašnik.
Per mafhi o polnozhi.
MOLITEV.
IBïog! kteri fi to prefvéto nozh s’ rasfvetljè-njem prave luzhi fvetlo fiorii, daj, prófimo, de, zhigar luzhi fkrivnófti fmo na semlji fpo-snali, tudi njegovo vefelje v’ nebéfih vshivaino. Kteri Г’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
(Perilo ió lijta J. (Pavla ajiojtclj,
do Tita 2, n
na
i5.
JÜ reljubi! perkasala fe je milofi: Boga Sveli-zharja nafhiga vfim ljudem, ktera naf uzhl, de fe odpovejmo hudobii in pofvetnim sheljam, ter tresno, prijetno in bogabojézhe shivimo na tem fvélu, zhakajózhi svelizhanfkiga upanja in zhefiilljiviga prihoda véliziga Boga in Svelizharja nafhiga Jesufa Kriftufa, kteri je dal febe sa naf, de bi naf réfhil od vfe krivize, in febi ozhifiil prijetno ljudftvo, vneto sa do-
14	jSveli boshîzhni prašnik.
tiHiAUiiUiMiMwmiwwiwiwiwutiuiMmwuiut
bre dela. To govori in opiminjaj, v’ Kriftufu Jesufu Gofpodu nafhim.
Tidi zhaf je povelje prifhlo od zefa-rja Avguda, de naj fe popifhe vef fvet. (Ta popif je bil pervi pod Zirmam, obladmkam v’ 4Si'rii.) In vfi fo fhli, de fo fe popifali, vfalt v’ Tvoje médq. 4Shel je pa tudi Joshef is Galileje is méfia Nazareta v1 Judejo v’ Davidovo medo, Iti Te imenuje Betlehem, sató ko je bil is hifhe in rodovine Davidove, de fe je popifal s’ Marijo, Tvojo sarozheno sheno, ki je bila nofezha. Pergodilo fe je pa, ko da tam bila, fo fe dnevi dopolnili, de bi porodila. In je porodila fvojiga pervorojéniga fmü, in ga je v’ plemze povila, in poloshila v1 jafli, ker sa-nje ni bilo prodora v’ hifhi. In padirji fo v’ tidi ftrani zhuli, in na ponozhnih drashah bili per fvoji zhe-di. In glej, angel Gofpodov je dal per njih, in fvetloba Boslija jih je obfve-
4Sveti boshizhni prašnik.	15
W X%\ XW Y\\YX\ МДМ\ Vi\W ****** иЛ/ИЛ ил IVI
tila, in fo fe filno sbali. In angel jim je djal : „Ne bojte fe; sabaj glejte, o-snanim vam veliko vefelje, ktero bo vfimu ljuddvu; ker danf vam je rojen Svelizhar, kteri je Krifluf Gofpod, v’ medu Davidovim. In to vam bo snam-nje: Nafhli bote dete v’ plenize povito, in v’ jaflih leshati.“ In sdajzi jih je bilo per angelu mnóshiza nebéfhke vojfke, kteri fo Boga hvalili in rekli: „Zhaft Bogu na vifokófli, in mir na semlji ljudem prave volje I“
,Sveti boshizhni prašnik.
Per sorni mafhi.
MOLITEV.
Daj, prófimo, vfigamogózhni Bog! de, ko fmo od nove luzhi tvoje vzhlovézliene Beféde obfijani, fe to fveli v’ nafhim djanji, kar po véri lije v’ Duhu. Po ravno tem Gofpođu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
16	Sveti fa os h i z h ni prašnik.
(Perdo iđ lijta j. (Pavla ajiojteljna do Tita 3, 4 — 7.
rcljufai ! kedar fe je dobrota in Ijubésen Svelizharja nafhiga Boga perkaeala, naf je, ne is del pravizhnofti, ktere fmo mi fiorili, ampak po Tvojim ufmiljenji svelizhal v’ kopeli prerojènja in ponovljènja fvétiga Duba, kte-riga je v’ naf obilno vlil po Jesufu Kriftufu Svclizhnrji naf hi m ; de s’ njegovo milofijo opra-vizheni deleshniki bomo po upanji vézhniga shivljenja, v’ Kriftufu Jesufu Gofpodu nafhim.
►J» Kvan cjeli Jveticja Pula 2, i5 — 20.
Tifli zhaf Љ paflirji med febój rekli: „Pojdimo do Betlehema, in poglejmo to rezh, ktera fe je sgodila, ki nam jo je Gofpod na snanje dal!“ In fo hite prifhli, in nafhli Marijo, in Joshe-fa in dete v’ jafJi poloshèno. Ko fo pa vidili, fo povedali, kar jim je bilo re-zheno od tega deteta. In vii, kteri fo flifhali, fo fe zhudili temu, kar fo jim paJftirji pravili. Marija pa je ohranila vfe té rezin', in premifhljevala v’
Tvojim Terzo. In paffirji To Te vernili, in To Boga zheflili in hvalili sa vie, har To TliThali in vidili, kakor jim je bilo povedano.
tSveti boshizhni prašnik.
Per veliki maThi.
MOLITEV.
Skodeli, prófimo, vfigamogózhni Bog! de naf, ktere ftara fushnoft pod jarmarn greha dershi, novo po méfu rojftvo tvojiga Edinorojéniga ré-fhi. Po ravno tem Gofpodu nafhim Jesufu Kri-llufu, tSinu tvojim, kteri Г teboj shivi in kraljuje i. t. d.
(Perii
o iÔ
lijta J.
do Hrebrèjev
(Pavla
ajiojteljìia
12.
* elikokrat in po mnogih polih je nékedej Bog govoril ozhakam po prerokih, in sadnjizh tifte dni nam je govoril po tSinu, kteriga je pollavi 1 deléshnika vfih rezhi, po kterim je ftvaril tudi fvét; kteri, ko je fvetloba zhalli, in podoba bitja njegoviga, in vfe s’ bcledo fvoje mozhi
18
(Sveti hoshizhni prašnih.

npflj jo ozhifhenje od grehov opravi], jn fedi n? defnjzi velizluifiva na vifokófti, i jc toliho bpljfhi od angelov, kolikor vifhi ime je memo njih dobil. Sakaj kterimu angelov je ke-dej rekel: „Ti fi moj (Sin, danf fini te rodil?“ In sopet : „Jas burp njemu Ozhe, in on bo meni (Sin“? In sopet, kedar vpelje Pervorojé-niga na fvét, rezhe: „In vfi angeli Boshji naj ga molijo.“ In od angelov fizèr rezke t „Duhove fiori fvoje angele, in plamen ognja fvoje flushabnike.“ (Sinu pa: „Tvoj fedesh, Bog, je od véka do véka ; pâliza pravize je paliza tvojiga kraljéftva ; pravizo ljubifh , in krivizo fovrashifh: sa tega voljo je Bog, tvoj Bog, lebe s’ oljem vefelja bolj pomasal, ko tvoje fo-delesbpe,“ In ; „Ti > Gofpod, fi v’ sazlmtku semljo- uterdil , in nebo je délo tvojih rók, Qna bota prefhla, ti pa ofianefh : in kakor oblazhilo fe bota poftarala, in kakor ogrinjalo ji bofh preménil, in bota premen jena ; ti pa fi srnirej ravno lifii, in tvoje leta ne bodo minule.“
je bila per Bogu, ш Bog je bila Belatila. Ta je bila y’ sazhétUu per Bogu. Vfe je po njej fìorjèno, in bres
oana
i, i — 14.
njé ni nizh ftorjeno, kar je Borjeniga. V’ njej je bilo shivljenje, in shivljenje je bilo luzh ljudi. In luzh v temi freti, in tema je ni sapopadla. Bil je zhlovek poflan od Boga, ki mu je bilo Janes imé. Ta je prifhel v’ prizhe-vànje, de je prizhevàl od luzhi, de bi vfì verovali po njem. On ni bil luzh, ampak de bi prizhevàl od luzhi. Prava luzh je bila, ktera rasfvetli' vfaziga zhloveka, ki pride na ta fret. Na fvé-tu je bila, in fret je po njej ftorjen, in fret je ni fposnal. V’ fvojo lailmo je prifhla, in njeni je nifo fprejéli. Kolikor pa jih jo je fprejélo, jim je dala oblaft Boshjim otrokam bili, njim, kteri verujejo v’ njeno ime; kte-ri nifo is kervi, ne is volje mefà, ne is volje moshà, ampak is Boga rojeni. In Beféda fe je rzhlovézhila, in je med nami prebivala, (in fmo vidi li njeno velizhdflvo, velizhaftvo kakor Edinoro-jéniga od Ozheta>,) polna milofli in refnize.
20	У’ prašnik fvctiga tShtéfana.
%x\ ги ггиг% гг\ vv% гг\гг% гиги иггигмигил гигггилил vvt
V5 prašnik fvetiga cShtéfana
pcrviga muzhénza.
RSOLITEV.
I^aj nam, prófimo, Gofpod! pofnémati, kar zheflimò, de fe tudi fovrashnike uzhimò ljubiti, ker tifliga god obhajamo, kteri je vodil tudi sa preganjavze profili Gofpoda nafhiga Je-sufa Kriftufa, kleri Г’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
i<i djanja
6, 8 — io. in 7, 54 — 59.
TTifle dni je tShtéfan, poln gnade in mozhi, delal velike zhuda in snamnja med ljudmi. Velalo pa jih je nehej is f-hodnize, ktera fc imenuje Libertinov, in Zirenzov, in Alekfan-drizov, in tiflih, kteri fo bili is Zilizije in Asije, prepirat fe P (Shtefanarii ; in nifo mogli obftati pred modrófljo in duham, kteri je govoril. — Kedar fo pa to flifhali, fo fe togoti-li v’ fvojih ferzih, in fo s’ sohmi fhkripali soper njega. Ker je hil pa poln fvétiga Duha, fe je vserl v’ nebo, in je vidil Boshje velizhâftvo, in Jesufa fiati na defnizi Boshji. In je rekel: „Glejte, vidim nebéfa odperte, in tSinii zhlovékoviga fiati na defnizi Boshji!“ Tedej fo savpili s’ velikim glafam, in satifnili fvoje ufhéfa, in vfi
Aerilo
V’prašnik fvetiga 4Shtelano.	21
Vt+MWMVXAiWWWWXAlWXlWXitAIMX/X/M/W/VSAlt/X*
kmali nanj planili. In fo ga pahnili is mólta, in f’ kam n jem pobijali; in prizhe fo poloshile fvoje oblazhila k’ nogam mladenzha, kterimu je bilo ime 4Savl. In fo kamnjâli tShlefona , kteri je klizal, rekózh : „Gofpod Jcsuf, fprej-mi mojo dufho!‘£ In je pokleknil, in s’velikim gl alani vpil, rekózh:	„Gofpod, ne per-
f h té va j jim tega gréha !“ In ko je lo isrékel, je salpai v’ Golpodu.
am
►Î* Svariceli J veti ej a ^jftatevćha 2З, 34 — Зд.
TTifti zhaf je Jesuf rekel pifmoük in farisejem: Glejte, jas ram pofhi-ljam jireróke in modre in pifmouke, in smed njih hote nektere morili in krishali, in nektere bizhali v’ Tvojih T- hodmzäh, in preganjali od méfia do m élla, de pride nad vaf vfa pravizh-na kri, ktera je prelita na semlji, od kervi pravTzhniga Abeljna do kervi Za-harija, fimi Barahijeviga, kteriga fte umorili med tempeljnam in altarjem. ReTnizhno, vam povem, vfie to bo pri-fhlo nad ta rod. Jerusalem, Jerusalem, ki moril h preroke, in jih kamnjâfh, kteri To k’ tebi poflani; kolikokrat fim
hotel shrati tvoje otroke, kakor koklja shira Tvoje pifheta pod penite, in nifi hotel! Glejte, vaTha hifha vam ho pufta pufhena. Sakaj povem vam, ne hote me vidili odTlej, dokler ne pore-zhete: „Pozhefhen hodi, kteri pride v’ imenu Gofpodovim!“
V5 dan fvetiga Joana apo-
fteljna in evangelica.
MOLITEV.
4Svojo zérkev, Gofpod! dobrotljivo rasfvétli, de s’ nauki fvétiga Joana, apofteljna tvojiga in evangelifta, rasfvetljena k’ v e zb ni m darovani doide. Po Gofpodu nafbirn Jesufu Kriftufu sSi-nu tvojim, kteri P teboj shivi in kraljuje i. t. d.
fm.dor fe Boga boji, bo dóbro fiorii, in kdor fe pravizhnofti dersbi, jo bo dofégel, in mu bo naproti prifhla ko zheftita mati. CS’ krubam sbivljenja in ranima ga bo pafla, in s’ vodo sve-
lizhanfke modrodi ga napajala; in fe bo v’ njem uterdila, in fe ne bo ganila. In ga bo obranila, in ne bo oframotèn. In ga bo po-vifhala per njegovih fofédih, in v’ fredi sbira-lifha bo odperla njegove uda, in Gofpod ga bo napolni! s’ duham modrodi in rasiimnodi, in ga bo oblekel f’ zheftitljivim oblazhilam. S’ vefeljem in dobrovoljrrobjo ga bo obogatil, irt mu v’ tlél dal vezimo irne Gofpod nafh Bog.
►J« ovancjeb Jveticji
poetila
-1, 19 — 24*
TFiki zhaf je Jesuf Petru rekel: „Pojdi sa menoj.“ Peter pa Ге je obernil., in je vidi! tikiga uzhénza sadej iti, kleriga je Jesuf ljubil, kteri je per vezhérji tudi na njegovih pérfìh f lo-nel, in je bil reket: „Gofpod, kdo je, kteri te bo skal?“ Mo je tedej Peter tega vid.il, je djal Jesufu:	„Gofpod,
kaj pa ta?“ Jesuf mu rezke: „Ho-zhem, de takó okane, dokler ne pridem, kaj tebi sa to? Ti' pojdi sa menoj !“ Ptasfhlo fe je to govorjenje méd brati, de tiki uzhenez ne umerje. Pa Jesuf mu ni rekel : „Ne mnerje;“ ampak : „1 iozkem , de tako okane, dokler
24 V’ dan nedólshnih otrozhizhev.
/%w %%хх\л xwx\.\ гг« ил\\лгг\ггл%гггглг%\ ггл
ne pridem, kaj tebi sa to?“ To je ti-Ш uzhénez, kteri prizhüje od tega, in je to pifal, in vemo, de je refnizhno njegovo prizhevânje.
V' dan nedólshnih otrozhi-
zhev.
MOLITEV.
55og! kteriga hvalo fo nedólshni muzhenzi danf ne s’ govorjènjem , ampak Г’ fmertj0 prizhevâli, samòri v’ naf vfo hudobo pregreh, de tvojo véro, ktero nafh jesik terdi, tudi shivljenje v’ djanji prizhuje. Po Gofpodu na-fhim Jesufu Kriftufu 4Sinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
nvru^a rado
apojteljna 1.4, 1 — 5.
TPifte dni firn vidil, in glej, Jagnje je ftalo na gori 4Sionu, in s’ njim njih fto fhtiri in fhtirdefet tavshent, kteri fo imeli njegovo imé in (ime njegoviga Ozheta sapifano na Tvojih zhelih, in fim flifhal glaf s’ neba, kakor glaf
Aerilo id Ji
veliko vód, in kakor glaf veliziga groma; in glaf, kteriga firn flifbal, je bii kakor zitra-rjev, kteri na fvoje zitre zitrajo. In fo péli nekako novo pefem pred fédeshem, in pred zhvetérimi shivalmi in pred fìarfhimi, in nih-zhe ni mogel péti péfmi rasun unih Ilo in fbtiri in fhtirdefet tavshent, kteri Io bili odkupljeni s’ semlje. Ti fo, kteri fe nifo s’ shenaini ognjufili; devize namrezh fo. Ti hodijo sa Jagnjetam, kamor koli gré. Ti fo odkupljeni smed ljudi pervine Bogu in Jagnjetu, in v’ njih uftih fe ni nafhla lash; sakaj bres madesba fo pred ftolam Boshjim.
vancje
2, i3 — 18.
zhaf fe je angel Gofpodov Jo-shefu v’ fpanji perkasal, rekózh: „Vfta-ni, in vsemi dete in njegovo mater, ter béshi v’ Egipt, in bodi tam, dokler ti ne porezhem; Herod namrezh bo deteta ifkal, de bi ga konzhàl.“ In je vdal, in vsel déte in njegovo mater po nozhi, ter fe uganil v’ Egipt. In je bil ondi do Herodove fmerti, de fe je dopolnilo, kar je Gofpod govoril po preroku, ki pravi: „Is Egipta km po-
L Jveticja ijflatevòha
klizal fvojiga finu.“ Ko je tedej Herod vidi!, de je od modrih sapeljan; fe je lihio rasferdil, in je poflal in pomoril vfe dézhke, kar jih je bilo v’ Betlehemu in vfih njegovih pokranjah po dve in manj lét Barih, po zhafu, ki ga je bil od modrih isprafhal. Takrat fe je dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii preroku, ki pravi:	„Glaf fe
je flifhal v’ Piami, velik jok in krik; Rahela je jokala po fvojih otrozih, in fe ni dala utolashiti, ker jih ni vezh.“
V' nedéljo pred novim létam.
MOIiITEV.
^^figamogózlini vézhni Bog! vodi nafhe dela po fvoji volji, de safldshimo v’ dobrih delih obogateli v’ imenu tvojiga ljuhiga tSina, kteri Г’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
perilo ió lijta Jl ÇPavla ajiojteljna
do Galazhanov I\, i — 'J-
Bratje! dokler je naflédnik majhen, fe ne raslózhi od lushnja, defiravno je gofpodar

v liga; ampak je pod varhi in ofkerbniki do zhafa, kteri je poftavljen od ozhéta. Tako fmo bili tudi mi, dokler fmo bili majhni, fusbnji pod pervim ukam fvetâ. Kedar je pa prifhlo fpolnjenje zhafa, je Bog poflal fvojiga tSina , rojeniga is shene, in podversheniga pollavi, de bi j ib odréfhil, kteri fo bili pod pollavo, de pofinovljenje prejmemo. Ker Ile pa finóvi, je Bog poflal Duha fvojiga tSina v’ vafbe fer-za, kteri vpije: Aba, Ozhe! Sa tega voljo sdej ni vezh fushenj, ampak fin; ako je pa fin , je tudi delésbnik po Bogu.
zhaf ita fe Joshef in Marija, Je-sufova mati, zhudila nad tem, ltar fe je od njega govorilo. In 4Simeon jih je blagoflovil, in rekel Marii, njegovi materi:	„Glej, ta je pollavljen v’
padez in v’ vfìajenje mnogih v’ Israelu, in v’ snamnje, kterimu Te bo soper govorilo; in tvojo Ialino dufho bo mezh prefunil, de fe mifli rasodénejo is mnogih ferz. In je bila prerokinja, Ana, Fanuelova hzhi, is roda Aserjeviga; ta je bila selo v’ letih, in je po Tvojim
U Danijeli J vel uja 2, 55 — 4o.
devi'fhtvu Г Tvojim moshem federn lét shivéla. In ta vdova je bila per fhtiri in ofemdefetih letih, ki ni fhla od tem-peljna, ter je Г poftam in molitvami iiozh in dan Bogü fiushila. In ona je ravno tiflo uro tje prifhla, in je Go-fpoda zhelh'la, ter od njega govorila vfim, kteri To zhakali Israeloviga odre-fhènja. In ko To vfe dopolnili po sa-póvedi Gofpodovi, To Te vernili v’ Galilejo v’ Tvoje meflo Nazaret. Dete pa je raftlo, in mozhno perhajalo, polno modrófti, in miloll Boshja je bila v’ njem.
V’ dah fvetiga ,Silveftra pa-
pesha.
MOLITEV.
Daj, prófimo, vfigamogózhni Bog! de nam fvetiga tSilveftra, tvojiga ispovedovavza :n papesha, zheftiti god pomnóshi poboshnoft in svelizhanje. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
apojteljna
do Timoteja 4, i — 8.
Preljubi! saprizham pred Bogam in Jesufam Kriftufam , kteri bo fodil shive in mertve v’ fvojim prihodu in Trojim kraljeltvu : osnanuj befedo, ne jenjaj, bodi fi perlosbno ali ne-perloshno, preprizhuj, pròli, Tvari s’ vfim po-terpljenjem in шат. Šakaj priThel bo zhaT, ko sdraviga uki ne bodo terpéli, ampak fi bodo po Tvojih iheljah uzhenike isbirali, kakor jih bodo uThaa Terbéle ; in bodo od refnize ufhéTa odvrazlali, k’ baTnam pa Te obrazhali. Ti pa zhuj, de preterpi, opravi delo evangelija, Tpolni Tvojo Tlushbo, bodi tresem Jas namrezh fimshe darovan, in zhaT moje ras-vése naftaja. Dobro vojTkovanje fim vojTko-vàl, ték dokoizhàl, véro ohranil. Sdej mi je per-hranjena krna pravize, ktero mi bo dal Go-Tpod, pravžhni Todnik, tifii dan ; pa ne le meni, ampk tudi tiftim , kteri ljubijo njegov prihod.
Öl
v an cjeli
Jvetuja
35 — 4i.
Žuli
TPiftizhaf je Jesuf rekel fvojim u-zhén?m:	Vafhe ledje naj bo opafa-
no, i fvetila v’ vafhih rokah gorézhe,
in vi enaki ljudem, kteri zjiakajo fvo-jiga Gofpoda, kedaj fé bo vernil od sheriitnme, de mu, kedar pride in poterna, sdajzi odpró. Blagor tiffim hlapzam, ktere Gofpod, kedar pride, zhuti najde! Refmzhno vam povém, de fe bo opâfal, in jih bo k’ misi po-fàdil, in jim bo grede Öregel. In ako pride ob drugi brasili, ia ako ob tretji flrashi pride, in jih taki najde; blagor tiftim hlapzam! To p* vedite, de, ko bi hi fimi gofpodar vedi', ktero uro tat pride, bi pazh zhul, ii bi gotovo ne pullil v’ fvojo hifho sloniti. Tudi vi bodite perpravljeni; ker ab uri, ko fe vam ne sdi, bo tSin zhl<vékov pri-fhel.
V’ novjga léta dan ali ^ prašnik obresovanja Jesufa Krifcufa - Gofpoda nafhiga.
BZO&ITEV.
Bog ! Uteri fi po rodovitnim devifht, fvete Marije ihlovéfhkimu rodu dodelil dar JZl>ni-
1\
zharj«
de fe oa^
ter tresno,
na teni fvétu ,
nja in zheftitljivv
Svelizharja nafhiga .
lebe sa naf, de bi n
in febi ozhiftil prijetno
bre dela. To govori in opimin^
Jesufu Gofpodu nafhim.
^ Gvancjdi Jvetlcju £utas
2 1.
zhaf, ko je bilo ofem dni dopolnjenih, de je bil otròk obrésan, mu je bilo dano ime Jesuf, ktero je
/la iélih л j kteri
.tìla
j.r je naflédnik majhen, fe ne ,il fushnja , defiravno je gofpodar ampak je pod varhi in ofkerbniki do ia, kteri je pollavi jcn od ozhéta. Tako fmo tìili tudi mi, dokler fmo bili majhni, fushnji pod pervim ukam fvetâ. Redar je pa prifhlo fpolnjenje zhafa , je Bog poflal fvojiga cSina, rojeniga is sbene, in podversheniga pollavi, de bi jih odrefhil, kteri fo bili pod pollavo, de pofinovljenje prejmemo. Ker ile pa finóvi, je Bog poflal Duha fvojiga tSina v’ vafhe ferza,
ajiojteljna
kteri vpije: Aba, Ozhe ! Sa tega voljo sdej ni vezli fushenj, ampak fin ; ako je pa fin , je tudi deléshnik po Bogu.
*
(d v ar ujeli Jv et ( (ja ^/ftatevđlia 2, 19 — 25.
Tifli zhaf, kedar je bil Herod umeri * glej, fe je angel Gofpodov Joshelu v’ Egiptu v’ fpanji perkasal, rekózh: „Vda-ni, in vsemi déte in njegovo mater, ter pojdi na Israelfko semljoj sakaj pomerii Го , kteri fo detetu po shi-vljenji dregli.“ In je vdal, in vsél déte in njegovo mater, in je perfhel na Israelfko semljo. Ko je pa flifhal, de Arhelaj kraljuje v’ Judeji namédi Heroda fvojiga ozheta; fe je bal tje iti, in v’ fpanji opomnjen fe uganil na Galilejfko. In je perfhel, ter prebival v’ medu, kterimu je ime Nazaret, de fe je dopolnilo, kar je govorjeno po prerokih, de bode Nazarej imenovan*
\ : V, A'*’
54 V’ prašnih zheftitiga rasglafhenja Gofpod.
шшш	гг^ггл г%л.ил ггч хх\ \г\гг\\г\мл
V' prašnik zheftitiga rasgla-
fhenja Gofpodoviga, ali v’ IVetih kraljev god.
MOLITEV.
Hog ! h Ieri fi danafhnji dan fvojiga Edinoro-jéniga nerérnikam po predhodu svésde raso-dei; dodéli miloftivo, de bomo, hi fmo te ushé po véri fposnali, do gledanja lepote tvoje vi-fokófti perpeljâni. Po ravno lem Gofpodu na-fhim Jesufu Kriftufu 4Sinu tvojim, hteri f’ tebój sbivi in kraljuje i. t. d.
Aerilo là O'ócuyi preroba
60, i — 6.
^Vflani, Jerusalem! bodi rasfvelljen ; her pri-fhla je tvoja luzh , in zhaft Gofpodova fe nad tebój vs-haja. Sakaj glejte, tema bo semljo pokrivala, in nozh Ijudftva ; nad tebój pa bo Gofpod isfhel, in njegova zhaft fe bo v’ tebi vidila. Naródje bodo v’ tvoji luzhi hodili, in kralji v’ fvetlòbi tvojiga vs-hóda. Vesdvigni fvoje ozhi oholi fehe, in poglej, vfi ti fo fe »brali, in fo h’ tebi prifhli; tvoji finóvi bodo od delezh prifhli, in tvoje hzhere bodo na (tvoji) ftrani srejenc. Takrat bofh vidil, in
bofh poln vefelja; tvoje ferzé fe bo zhudilo in rasfhirilo, kedar fe preoberne mnóshiza primor/,ov k’ tebi, in mozh narodov k’ tebi pride, Kamele te bodo, kakor povodenj, sagerni-le, hitre kamele is Madjana in Efe ; v/i bodo is tSabe prifhli, ter slata in kadila pernefli, in hvalo Gofpodovo osnanovfdi.
►J« Svапcjeli Jveticja %/Hatev<sli
2, 1
1 2.
laedar je bil Jesuf rojen v1 Betlehemu na Judejfkim v’ dneh kralja Heroda; glej, fo modri prifhli is Jutro-viga v’Jerusalem, rekózh : „Kjé je rojen kralj Judovfki? Šakaj ridili fino njegovo svésdo na Jutrovim, in fmo ga prifhli molit.“ Herod kralj pa to flifhati, fe je preftrafhil, in vef Jerusalem s’ njim. In je fklizal vfe velike duhovne in pifmouke ljudllva, in jih je isprafhevàl, kjé hi imel Kri-Ituf rojen hiti. Oni pa fo mu rekli: ,,V’ Betlehemu na Judejfkim; tako nam-rezh je pifano od preroka: In ti, Betlehem v’ semlji Judovi, nifi nikakor nar manjfhi med vojvodi Judovimi ; sakaj
3 *
56 V’ prašnih zhertîtiga rasglafhenja Gofpod.
vumw гглнит»\илшгмши>М1ииш%%« /%/%\
is tebe bo prifhel vojvoda, kteri bo vladal moje ljudftvo Israel.“ Tedej je Herod modre fkrivej poklizal, in jih fkerbno vprafhevàl, kteri zhaf fe jim je svésda perkasala. In jih je poflal v’ Betlehem, ter je rekel: „Pojdite, in fkerbno oprafhujte po détetu, in ke-dar ga najdete, pridite mi nasaj povedat, de tudi jas grem, in ga molim.“ In ko fo bili kralja'saflifhali, fo fhli; in glej, svésda, ktero fo na Jutrovim vidi li, je pred njimi fhla, dokler ni prifhla, in sgorej oßala, kjer je bilo déte. Redar fo pa svésdo ugledali, fo fe filno obvefeHii. In fo fhli v’ hifho, in fo nafhli déte s’ Marijo njegovo materjo, ter fo prednj padli, in ga molili C luke/ fe poklekne;) in fo odperli fvo-je sakldde, in mu darovali slatâ, kadi-la'*in mire. In ko fo v fpanji odgovor prej éli , ne vrazhevati fe k’Herodu; Io fe po drugim potu vernili v’ fvojo de-shèlo.
Pervo nedéljo po rasglafhe-
nji Gofpodovim.
MOLITEV.
P,'.fimo, Gol’pod! fpolni s’ nebéfhkim ufmi-Ijenjem shelje ljudftva, ki porušimo proli, de fposnajo, kaj je doriti, in de bodo rnozbni fpolni li, kar fposnajo. Po Gofpodu nafhim Je-sufu Kriftufu (Sinu tvojim , kteri f’ tebój shi-vi in kraljuje i. t. d.
(Pernio id lijta j. (Pavia ajiojteljna
do Rimljanov 12, 1 — 5.
Škratje! profim vaf per ufmiljenji Boshjim , de fvoje teléfa dafte v’ shiv, fvét in Bogii dopadljiv dar, de bo vafha flushba po pameti. In ne ravnajte fe po tem fvétu, ampak ponovite fe Г ponovljenjem fvojiga urna, de ’fpo-snate, kaj je dobra, dopadljiva in popolna volja Boshja. Šakaj po indolii, ki mi je dana, rezhem vfim , kteri fo med vami : Nikar bolj modrovati, kakor fe fpodobi modrovali, ampak modrovati, kar je prav, kakor- je Bog flé-hernimu podelil mero vére. Šakaj kakor imamo v’ enim teléfu veliko udov, vfi udje pa nimajo ravno tifliga opravila; tako naf je ve-
Hit o eno telo v’ Krifkufu , fléhern pa fmo eden drusiga udje v’ Krillufu Jesufii Gofpodu nafliim.
►J« (jvcmcjeh Jvetuja £ula 2, 42 — 52.
Spedar je bil Jesuf dvanajft lét dar, fo fhli njegovi darf hi po navadi prasnila v’ Jerusalem. In Ito fo po preteklih dneh nasaj fhli, je odal mla-dénizh Jesuf v’ Jerusalemu, in njegovi ftarfhi tega nifo vedili. Menili fo pa, de je per drufhini, in fo prefhli dan hoda, ter fo ga ifltali med forod-nilti in snanzi. In ko ga nifo nal hli, fo fe vernili v’ Jerusalem, in fo ga ifkali. In pergodilo fe je, de fo ga tretji dan v’ tempeljnu nafhli fede ti v Ire-di uzhemkov, jih poflufhati in popra-fhevati. Vfi pa, kteri fo ga flifhali, fo fe zhudili nad njegovim urnam in nad njegovimi odgovori. In ko fo ga ugledali, fo fe savséli ; in njegova mati mu je rekla: „Sin, kaj fi nama tako doril ? Glej, tvoj ozhe in jas fva te s’ shalodjo ifkala.“ In jima rezhe: „Kaj je, de da me ifkala? INida li
vedila, de moram v’ tem biti, bar je mojiga Ozheta ?“ In ona nitìa uméla beféde, ktfero jima je govoril. In je s’ njima fhel, in perfhel v’ Nazaret, ia jima je bil pokoren. In njegova mati je ohranila vfe te rezhi v’ Tvojim ferzu. In Jesuf je radei v’ modrodi in darodi, in v’ milodi per Bogu in per ljudeh.
Drugo nedéljo po rasglafhenji Gofpodovim. ч
MOLITEV.
figamogózhni vézhni Bog! kleri ncbéfhkc in posémeljfke rezhi vladafh, uflifhi ufmilje-no ponishnc profhnje fvojiga ljudllva, ter dodeli fvoj mir v’ nafhih zliafih. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kleri Г’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
Aerilo ió lijta J. {Pavla ajiojtelpia
do Rimljanov 12, 6 — 16.
J5raljc! po milobi, klera nam je dana, imamo rasne darove: ali prerokovanje, po mèri
40	Druga nedeljo po rasglafhenji Gofpod.
W% W% VM W%,W% \\% W% W\ %\J\ \\\ \%/\ %/%/% %%/% >%/%/% tUVU *\Л W%
vére; all flushbo, v’ flushenji; ali kdor uzhi, v’ poduzhenji; kdor opominja, v’ opominjanji; kdor podeluje, v’ priproftofti ; kdor je zhes druge poftavljen, v’ fkerbi; kdor ufmiljenje fka-suje, v’ vefelji. Ljubésen bodi bres hinavfhi-ne; fovrashite hudo, dershite fe dóbriga. S’ bratovfko ljubésnijo fe med febój ljubite; f’ pofhtovânjem pridite eden drugimu naproti» Ne bodite leni v’ ofkerbovânji ; bodite goré-zbi v’ duhu; flusbite Gofpodu; v’ upanji bodite veféli, v’ nadlogi poterpeshljivi, v’ molitvi ftanovitni; v’ potrebah fvetim podelujte, ptuje radi fprejémajte. Dobro jim vofbite, kteri vaf preganjajo; blagoflovite, in nikar ne kolnite. Vefelite fe s’ vefélimi, in jokajte s’ jokajózhimi. Bodite ene mifli med febój; nikar fi vifòzih rezhi ne domifbljujte, ampak k’ niskim fe ponishajte.
%etuja
2 , 1 -- 11.
Tifti zhaf je bila shenitnma v’ Kani Galilejfki, in mati Jesufova je bila tam. Bil je pa tudi, Jesuf porabljen in njegovi uzhénzi na shenitnfno. In ko je vina smanjkalo, rezhe mati Jesufova njemu: „Vina nimajo!“ In Jesuf ji rezhe: „Shena, kaj meni in tebi? Mo-
GJoana
(jvancjeli
Drugo nedeljo po rasglafhen ji Gofpod. 41
w	w% ггим %v\	wum гг%
ja ura fhe ni prifhla.“ Njegova mati rezhe flushabnikam : „Kar koli vam porezhe, Korite!“ Bilo je pa tam fbell kamnénih verzhev poftavljenih po fhe-gi Judovfkiga ozhifhevanja, kteri fo dershali po dvé ali tri mère. Jesuf jim rezhe: „Napolnite verzhe s’ vodo!“ In fo jih napolnili do verha. In Jesuf jim rezhe:	„Sajmite sdej, in nefite
ftarafhmu!“ In fo nefli. Ko je pa Ka-rafhina v’ vino fpreménjeno vodó po-kufil, in ni védil, od kod de je, (flu-shabniki pa, kteri fo vodó sajémali, fo vedili5) poklizhe Karafhma sheni-na, in mu rezhe: „Vfak zhlovek da dobro vino pervizh, in kedar fe napijejo, tedej flabfhiga; ti' pa fi dobro vino do sdej perhranil!“ Ta sazhétik zhudeshev je fiorii Jesuf v’ Kani Ga-lilejfki, in je rasodel fvoje velizhdftvo; in njegovi uzhénzi fo vanj verovali.
Tretjo nedéljo po rasglafhe-
nji Gofpodovim.
MOLITEV.
figamogózhni vézhni Bog! poglej rmlollivo na nafho flaboft, in istégni, de naf obvâru-jcfh, defnizo fvoje fvetlodi. Po Gofpodu na-fhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, It te ri f’ teboj &hivi in Itraljuje i. t. d.
Aerilo té lijta J. ÇPavla ajiojteljna
do Rimljanov 12, 16 — si.
JOïratje! ne bodite fami per febi modri. Nikomur ne vrazhujte hudiga sa hudo; persadé-vajte fi sa dobro ne le pred Bogam, ampak tudi pred vfimi ljudmi. Ako je mogózhe, kolikor je per vaf, imejte mir s’ vfimi ljudmi. Ne delajte fi fami pravize, preljubi! ampak dajte prodor jési. Šakaj pifano je: „Meni gré mafhevânje, jas bom povernil, rezhe Gofpod.“ Temuzh „ako je tvoj fovrashnik lazhen, daj mu jefii ; ako je shéjin, daj mu piti. Šakaj zhe to ftorifh, mu bofh sherjavzo na glavo nofil.“ Ne daj fe h.udimu premagati, temuzh premagaj hudo s’ dobrim.
►i« & v cin n eh Jveticjci ^/j'iatevóiia
8, i — i3.
sL ifli zhaf, kedar je Jesuf s’ gore fhel, je veliko mnóshiz sa njim fhlo. In glej, gobov je prifhel, in ga molil, rekózh: „Gofpod, ako hozhefh, me sa-morefh ozhi'ftiti.“ In Jesuf je istégnil roko, in fe ga je dotaknil, rekózh: „Hozhem, bodi ozhifhen!“ In kar zhilt je bil od fvojih gob. In Jesuf mu je djal: „Glej, nikomur ne povej; temuzh pojdi, fkashi fe duhovnu, in opravi dar, kteriga je Mojsef sapovédal, njim v’ prizhevânje. „Kedar je pa v’ Kapar-naum fhel, je ftótnik k’ njemu /topil, kteri ga je profil, in je rekel:	„Go-
fpod! moj hlapez leshi' doma mertvo-üden, in ga hudo vije.“ In Jesuf mu je djal: „Jas bom prifhel, in ga osdra-vil.“ In ftótnik odgovori in rezhe: „Gofpod! nifim vréden, de grefh pod mojo Itreho; temuzh rezi le befédo, in moj hlapez bo osdravljen. Sakaj tudi jas firn zhlovek, ki fmj pod oblaltjo, in imam vojake pod febój, in rezhem
temu: Idi, in gré; in unimu : Pridi, in pride; in fvojimu flushabniku: tStó-ri to, in dori.“ Ko je pa Jesuf to fli-fhal, fe je sazhudil, in jim je rekel, kteri fo sa njim fhii: „Refnizhno, vam povém, toliko vére nifim v’ Israelu na-fhel! Povém vam pa, de j Ih bo veliko od vs-hoda in sahoda prifhlo, in fedélo per misi s’ Abrahamam, lsakam in Jakobam v’ nebéfhkim kraljéftvu: otrozi kraljéftva pa bodo pahnjeni v’ vnanjo temo; ondi bo jok in fhkri-panje s’ šobim.“ In Jesuf je rekel ftót-niku: „Pojdi, in kakor fi véro val, takó fe ti sgòdi!“ In hlapez je bil osdra-vljen tifto uro.
Zheterto nedéljo po rasgla-
fhenji Gofpodovim.
MOLITEV.
I5og! kteri vefh, de nam v’ tolikanj filnih ne-vârnoftih po zhlovéfhki flabèlli ni obilati, daj nam mozh dufhe in teléfa, de to, kar savoljo
Tvojih grehov terpimò, f’ tvojo pomozhjó premagamo. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu Sinu tvojim, kteri Г’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
pjenio ió lijta j. hPavla ajiojteljna
do Rimljanov. i3, 8 — io.
JBratje! ne bodite nikomur nizh dolshni, ra-sun tega, de fe med Teboj ljubite; kdor nam-rezh blishnjiga ljubi, je pollavo dopolnil. Šakaj to:	„Ne préTheThtvaj, ne ubijaj, ne kra-
di, ne govori kriviga prizhevanja, ne poshèli,“ in zhe je kaka druga sapóved, je v’ lih befe-dah sapopâdena: „Ljubi fvojiga blishnjiga, kakor Tam Tebe.“ Ljubesen do blishnjiga ne dela hudiga. tSpolnjenje pollave tedej je ljubesen.
'vetuja
8, 2 5 — 27.
Tifti zhaf je Jesuf ftopil v’ zhelnizh, in njegovi uzhénzi fo sa njim fhli. In glej, velik vihar je vflal na morji, tako de fo valovi zhelnizh pokrivali ; on pa je fpal. In njegovi uzhenzi fo k’ njemu ftopili, in fo ga sbudili, re-kózh: „Gofpod, otmi naf, poginjamo!“
JŸlatevôfu
(yvan (j eh
/%лл	\лл	tmvwn гг%гг%
In Jesuf jim rezhe: „Kaj fle bojézhi, malovérni?“ Tedej je vdal, in sapo-védal vetróvam in morju, in bila je velika tihota. Ljudje pa fo fe zhudili, rekózh: „Kdo je ta, de fo mu pokorni vetrovi in morje ?“
Peto nedéljo po rasglafhenji
Ohrani, prófìmo, Gofpod! s’ rednim ufmilje-njem fvojo drushino, de bo, ki fe na farno tipanje nebéfhke milobi opira, po tvoji brambi vfelej obvarovana. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu cSinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
J5ratje! obležite, kakor isvoljeni Iîoshji, fvéti, in ljubi, preferzbno ufmiljenje, dobrotljivo!!, ponishnoft, pohlévnoft, poterpeshljivoft. Prene-(ite eden drusiga, in odpufbajte fi med fcbój,
Gofpodovim.
MOLITEV.
do Kolojhanov 3, 12 — 17.
zhe ima kdo zhes koga perloshenje; kakor je Gofpod vam odpuftil, tudi vi! Pred v (im tem pa imejte ljubésen, ktera je vés popolnamofli ,ÿ in mir Kriflufov naj gofpoduje v’ vafbih ferzih*i h’ kterimu (te tudi poklizani v’ enim teléfu; in bodite hvalesbni. Beféda Kriftufova naj prebiva obilno med vami, s’ vfo modróftjo; uzhite in opominjajte fe med febój f’ pfalmi, f’ hvalnimi in duhovnimi pćfmimi, pojte Bogu ve-féli v’ fvojih ferzih. Vfe, kar koli delate, s’ be-fćdo ali v’ djanji, vfe korite v’ imenu Gofpo-da Jesufa Kriftufa, in sahvalite Boga in Ozhe-ta po Jesufu Krifhifu Gofpodu nafhim.
►J« fêvcmcjelji Jvettcja x/Ftatevôha. i3, a/* — 3o.
Tifli zhaf je Jesuf mnóshizam to priliko povedal: Nebéfhko kraljeftvo je enako zhlovéku, kteri je dobro ferne na fvojo njivo ufejal. Redar fo pa lju-djé fpali, je prifhel njegov fovrashnik, in je perfejâl ljuljke med pfhem'zo, in je fhel. Ko je pa selènje sraftlo, in fad fiorilo ; tedej fe je tudi ljuljka per-kasala. Perftopili pa fo hlapzi hifhni-ga gofpodàrja, in fo mu rekli: ,,Go-fpod! ali nifi dòbriga fémena ufejal na
fvojo njivo? od kod ima tedej Ijuljko?“ In jim rezhe: „tSovrasben zhlovek je to fiorii.“ Hlapzi pa Ib mu djali: „IIo-zhefh, de gremo, in jo poberemo?“ In rezhe: „Nikar, de kjé Ijuljko pobiraj e sh’ njo vred tudi pfhemze ne porujete. Pufiite oboje rafti do shétve, in ob zbafu shétve porezhem shenjzam : Poberite pervizh Ijuljko, in jo poveshi-te v’ fnopke, de fe foshgé; pfhemzo pa fpravite v’ mojo shxtnizo.“
«Shefto nedeljo po rasglafhe-
nji Gofpodovim.
MOLITEV.
ï^cdéli, prófimo, vfigamogozhni Bog! de vfe-lej pametno miflimo, in l<ar tebi dopade, v’ govorjenji in v’ djanji ispólnimo. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri f’ teboj sliivi in kraljuje i. t. d.
perilo id 1. lijta J. Pavla apojtelii
do lej'alonizhanov i, 2 — 10.
na
-Bratje! hvalo dajemo vfelej Bogu sa vaf vfe, in vaf imamo neprenéhama v’ fpominu v’ fvò-jih molitvah, in pomnimo djanje vafhe vére j in truda, in ljubésni, in poterpeshljivofti v’ u-panji v’ Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa pred Bogom in Ozhétam nafhim ; ho vemo * ljubi bratje, de je od Boga vafhe isvoljenje, her nafh evangéli ni bil le v’ befédi per vaf, ampak tudi v’ mòzhi, in v’ fvétim Duhu, in v’ velihi obilnolli, hahor véfle, hahorfhni fmo Lili med vami savoljo vaf. In vi fle pòfnémavzi nafhi in Goipodovi podali, her fie befédo fpre-jéli v’ velizih nadlogah , s’ vefeljem fvétiga Duha ; talco üe pódoba pollali vfim vernim v’ Macedonii in v’ Ahóji. Sahaj od vaf fe je rasgla-fila beféda Gofpodova ne le po Mazedônii in po Ahaji, ompah tudi na vfe broje je fhla va-fha vera, htero imate v’ Boga, tohó, dè nam ni tréba hej govoriti. tSej fami od naf ösna-nujejo* halcó fmo bili per vaf fprejéti , in balco liefe od malihov h’ Bogu obernili, flushiti shivimu in provimu Bogu , in zhahati njegovi-ga tSina s’ nebéf, hteriga je od mertvih obudil , Jesufa j kteri naf jo otél od prihodnje jése.
4
►J« (jv cm rj eh Jvetuja jflatevóia i3, 3i — 33.
Tifti zhaf je Jesuf mnóshizam to priliko povedal : Nebéfhko kraljéftvo je enako goruftnzhnimu sernu, ktero je zh lo veli vsél, in na Tvojo njivo ufejal, ktero je lizer nar manjfhi smed vlili temen, keclar pa srafte, je vézhi, kakor vfe sélifha, in je drevo, tako de ptize fpod neba pridejo, in prebivajo na njegovih vejah. Drugo priliko jim je govoril: Nehéfhko kraljéftvo je enako kvafu, kteriga je shena vsela, in med tri polovmke moke omefila, de Te je vfe fkvafilo. Vfe to je Jesuf mnoshizam govoril v’ prilikah, in hres prilik jim ni govoril, de fe je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku, ki pravi: „Odperl hom v’ prilikah fvoje ufta, in hom isrékel fkrito od sazhét-ka fvetâ.“
Pervo pređpepelnizhno nedeljo.	51
/W\ w W VV\ w\ il\ iv\unv\nnvm\ui \V\Vl\VV\VV\U\Vl\Wt
Fervo pređpepelnizhno ne-
deljo.
MOLITEV.
î^ïolitve fvojiga ljudftva, prófimo, Gofpod! u-fmiljeno uflifhi, de bomo, bi fmo savoljo Tvojih grehov po pravizi tepeni, savoljo zhafti tvojiga imena miloflivo réfheni. Po GoTpodu na-Thim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, hteri f’ teboj sbivi in kraljuje i. t. d.
berilo id /. lijta j. & avl a
do Korinzhanov 9, 2 4 — 2 7. in 10, 1 — 5.
Jöratje! ne velie li, de tifti, kteri v’ ograji teko, vii fizèr teko, pa le eden flavo dobi? lako težite, de jo doféshete! Vfak pa, kteri Te na preganjanje fkufha, fe vliga sdershi, in oni lizèr, de flrohljivo krono prejmejo, mi pa neftrohljivo. Jas tedej tako tezbem, ne kakor nepremifhljeno, fe tako bojujem, ne kakor de bi po vetru mahal5 ampak larem Tvoje telò, in v’ fushnoft dévam, de, ko druge u-zhim, Tam ne bom savershen. Nozhem nam-rezh, bratje, de bi ne vedili, de To nafhi ozhé-tje vfi pod oblakam bili, in vfi fkosi morje fhlj, in To bili vfi v’ Mojsefa kerfheni v’ oblaku in v morji, in fo vfi eno duhovno jed jedli, in vfi
4 *

eno duhovno pijâzho pili, Cpili lo pa s’ duhovne fkale, ktera je sa njimi hodila; Tkala pa je bila Kriftuf :) ali njih vezh ni bilo Bogu
TFidi zhaf je Jesuf Tvojim uzhénzam to priliko govoril: Nebéfhko kraljedvo je enako hifhnimu gofpotlarju, kteri je sjutrej sgodej fhel najemat délav-zov v’ Tvoj vinograd. Redar je pa dé-lavzov najél po denarji na dan, jih je poflal v’ Tvoj vinograd. In ob tretji uri je ven fhel, in vidil druge na tergu bres dela dati, ter jim je rekel: '„Pojdite tudi vi v’ moj vinograd, in kar bo prav, vam bom dal.“ In oni To fhli. tSpet je ven fhel ob fhefti in deveti uri, in je ravno takó doril. Okoli enajdih pa je ven fhel, in je nafhel druge podajati, in jim rezhe: „Kaj dojite tukej bres dela vef dan?“ Mu reko: „Ker naf ni nihzhe najel.“ Jim rezhe:	„Pojdite tudi vi v’ moj
vinograd!“ Kedar Te je pa vezhér do-
prijćtnih.
20, 1 --- 16.
Pervo predpepelnizhno nedeljo. 55
ril, rezke Gofpod vinograda fvojimu hifhniku: „Poklizhi délavze, in daj jim plazhilo, sazhénfhi od poflednjih do pervih.“ tSo prifhli tedej, kteri fo bili oUoli enajfte ure najeti, ter fo prejéli vfak po denarji. Ko fo pa tudi pervi prifhli, fe menili, de bodo vezh prejéli ; pa tudi oni fo po denarji prejéli. In prejemaje fo godernjali nad hifhnim gofpodàrjem, relmzh:	,,Lcli
poflednji fo le eno uro délali, in fi jih nam enake fiorii, ki fmo tésho dneva in vrozhmo prenefli.“ On pa je odgovóril, in djal enimu smed njih: „Prijatel, ne délam ti krivfze; ali fe nifi sa denar s’ menoj pogodil? Vsemi, kar je tvojiga, in pojdi; hozliem pa tudi temu poflednjimu dati, kolikor tebi. Ali mi ni li perpufhèno doriti, kar hozhem? Je li tvoje oko hudobno, ker firn jas dober?“ Tako bodo poflednji pervi, in pervi poflednji; sakaj veliko jih je poklizanih, malo pa isvoljenih.
54 Drugo predpepelnizhno nedeljo.
\,\\ w/\ XW W/\ X%/\ \/\Л %%/\ \X\ %W %V\ %Vk W,\	ИЛН1 %/\j%
Drugo predpepelnizhno ne-
deljo.
MOLITEV.
15og! kteri vidifh, de fe na nobeno fvoje delo ne sanafhamo, dodeli milokivo, de bomo po perporozhènji uzhenika nevernikov vfih so-pernok obvarovani. Po Gofpodu nafhim Je-sufu Krikufu 4Sinu tvojim, kteri Г’ teboj shiyi in kraljuje i. t. d.
Aerilo ìó 2. lijta J. ÇPavla ajiojteljna
do Korinzhanov 11, 19 — 33. in 12, 1 — 9.
SSratje! radi prenefete nefpametne, ker Ite fami pametni. Preterpitè namrezh, ako vaf kdo fushnje kori, ako vaf kdo objeda, ako vam kdo jemlje, ako fe kdo povifhuje, ako vaf kdo v’ obras -bije. Po nezhaki rezhem, kakor de bi bili mi flabi v’ tej rćzhi. V’ zhimur fi kdo kej upa, (po nefpameti govorim,) fi tudi jas upam. Ilebrcji fo , jas tudi; Israelzi fo, jas tudi; sarod Abrahamov fo , jas tudi; flushabniki Krikufovi fo, (kakor manj pameten rezhem,) jas fhe vezb : fim bil v’ mnogih nadlogah, vezhkrat v’ jezhah, v’ ranah zhes mero, velikokrat v’ fmerlnih nevârnokih. Od Judov fim jih petkrat po fhtirdefet, eno
man) prejel. Trikrat firn bil f’ fhibami tepen, enkrat kamnjan, trikrat le je s’ menoj barka rasbila, nozh in dan fini bil v’ globozhini morja-, velikokrat na polih, v’ nevarnollih na vodah, v’ nevarnollih med rasbojniki, v’ nevâr-noftih med rojaki, v’ nevarnollih med neverniki, v’ nevarnollih v’ metlu, v’ nevarnollih na famuli, v’ nevarnollih na morji, v’ nevarnollih med lashnjivimi brati; v’ trudu in lerpeshi, v’ mnogim zhuvanji, v’ lakoti in slieji, v’ pogo-flnih pollili, v’ mrasu in nagoti. Sraven tega, kar je sunajniga, imam fvoje vfakdanje opravke in fkerb sa vfe zérkve. Kdo oflabi, in bi jas ne oflabel? Kdo fe pohujfha, in bi mene ne peklo? Ako bi fe hotel hvaliti, fe bom hvalil fvoje flabofti. Bog in Ozhe Gofpoda nafhiga Jesu fa Krillufa, kteri je hvaljen vekoma, ve, de ne lasliem, Naméllnik kralja v’ Damafku je Da-mafhko niello s’ varhî obdal, de bi me vjél; ali fkosi okno lim bil v’ kofhi po sidi fpufhòn , in takó firn ubéshal njegovim rokam. Ako bi fe hotel hvaliti, (kar lizèr nizh ne pomaga,) bom prifhel do perkasen in rasodenj Gofpodovih. Vćm zhlovćka v’ Krillufu, kteri je bil pred fhtirnaj(I lóti (ali v’ teléfu, ali sunej teléfa, ne vćm, Bog vé,) samaknjen v’ tretje nebó. In vem taziga zhlovćka, <le je bil (ali v’ teléfu, ali sunej teléfa, ne vem, Bog vé,) samaknjen v’ raj, in je flifhal fkrivne befćde, kterili zhlo-veku ni perpufhèno govoriti. Tega fe bom hvalil; febe pa ne bom hvalil, rasun fvojih flaboll. Sakaj ko bi fe tudi hotel hvalili, bi
илггг vvtiv»	%vi ггл	vv\ гггггч v*. \ w\ WW
ne bil nefpâmeten, ker bi refnizo govoril ; sder-shim fe pa, de kdo vezh od mene ne mifli , kakor kar na meni vidi, ali kar riifhi is mojih lift. In de fe savoljo veliziga rasodenja ne prevsamem, mi je dano shelo mojiga mefa, flushabnik fatanov, de me bije. Sa tega voljo firn trikrat Gofpoda proli!, de bi odftopil od mene; pa mi je rekel: „Dovolj ti je moja gna-da, ker mozh fe v’ flabèlli popolnama fkashe.“ Rad fe bom tedej hvalil fvojih flaboft, de prebiva v’ meni mozh Kriltufova.
(d\
vancje
8,
Tifti zhaf, Ito fe je filno velika mnó-shiza fofhlà, in fo ïs méfl k’ Jesufu hiteli, je v’ priliki rekel:	tSejaviz je
fhel fejät fvoje ferne; in ko je fejal, ga je nékej padlo na pot, in je Lilo pohojeno, in ptize fpod neha fo ga posobale. In nékej ga je padlo na fkalo, in kedar je pognalo, je u-fahm'lo, ker ni imélo vlage. In nékej ga je padlo med tern j e, in ter-nje je s h’ njim vred raftlo, ter ga sa-dufhilo. In nékej ga je padlo v’ dobro semljo; in je sraftlo, in fiorilo
Drugo predpepelmzhno nedeljo. 57
ftotérin Tad. Kedar je to rékel, je savpìl : „Kdor ima ufhéfa sa poflufha-nje, naj poflufha!“ Njegovi uzhénzi pa fo ga vprafhalî, kaj je ta prilika. In on jim je d jal: „Vam je dano vediti fkrivnófìi Boshjiga kraljéftva, drugim pa v’ prilikah, de gledajózhi ne vidijo, in poflurhajózhi ne uméjo. Prilika pa je to:	,Seme je Boshja be-
féda. Kteri fo pa na poti, fo tifti, kteri jo poflüfhajo; potlej pride hu-di'zh, in vsame befédo is njih ferza, de verujejózhi nifo svelizhani. Kteri fo pa na fkali, fo tihi, kteri, kedar flifhijo, s’ vefeljem fprejmejo befédo; in ti nimajo korenine, ker nékej zha-fa verujejo, in ob zhafu fkufhnjâve odftópijo. Ktero je pa med ternje padlo, fo tifti, kteri fo flifhali, in gredo , in fo od fkerbi in bogaftva in fladnoft shivljenja sadufhèni, in ne obrodé fadü; ktero pa v’ dobro sem-ljo, fo tifti, kteri befédo flifhijo, in jo v’ dobrim in nar boljfhim ferzu ohranijo, in fad obrodé v’ poterpljenji.“
58 Tretjo pređpepelnizhno nedeljo.
<%.%% ич	ui %г\ %/%/% umi tu ui \i%/\ ui ui ui ui -%*/%%%/% w% wi
Tretjo predpepelmzhno ne-
déljo.
MOLITEV.
j^Solitve nafhe, prófimo, Gofpod! ufmiljeno uflifhi, ter naf od vés nafhih grehov ođvćshi, in vfe sópernofli varuj. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriltufu tSinu tvojim, kteri f’ teboj shi-vi in kraljuje i. t. d.
(Perilo id /. lijta J. (Pavla ajiojteljna
do Korinzhanov i3, i — *3.
Ïîïratje ! ko bi zhlovéfhke in angelfke jesi-ke govoril, ljubesni pa bi ne imel 5 bi bil ko buzhezh bron ali svonèzh svònez. In ko bi snal prerokovati, in védil vfe fkrivnofli, in imel vfouzhenóft, in ko bi imel vfo vero, tako de bi gore prebavljal, ljubesni pa bi ne imel; nizh nifim. In ko bi rasdal ubogim v’ shivesh vfe fvoje prcmoshènje, in ko bi fvoje telò dal, de bi sgorel, ljubesni pa bi ne imel ; mi nizb ne pomaga. Ljubésen je poterpeshlji-va, je dobrotljiva; ljubésen ni nevofhljiva, ne ravna napazhno, fe ne napihuje, ni zhabi lakomna, ne ifhe fvojiga, fe ne da rasdrashi-ti, ne mifli liudiga, fe ne vefeli krivize, ve-
Tretjo predpepeimzhno nedeljo.
\г\г^л	ггг ггл \гл ггч ггг 'ivi 4V\ vv\ гг^г\\\гч iit
feli fe pa refnize ; vfe preterpi, vfe véruje, vfe upa, vfe prenefe. Ljubésen nikoli ne mine, ako bodo ravno prerokovanja minnle, in jesiki jenjali, in uzhenóft prefhla. Šakaj le nekoliko fposnamo, in le nekoliko prerokujemo. Kedar bo pa prifhlo, kar je popolnama; bo jenjalo, kar je nekóliziga. Ko (im bil otrok, firn govoril po olrózhje, umel po otrozhje, mifiil po otrozhje; kar firn pa mosh, firn o-puftil, kar je bilo olrózhjiga. Sdej vidimo fkosi serbalo, kakor v’ megli ; takrat pa bomo vidili od oblizhja v’ oblizhje. Sdej fposna'm le nekoliko; takrat pa bom fposnàl, kakor firn bil fam fposnan. Sdej pa oftanejo véra, upanje, ljubésen, to troje; nar vézhi pa med temi je ljubésen.
TilU zhaf je Jesuf dvanajftére k’ Teki Ysél, in jim je rekel: Glejte, gremo v Jerusalem, in vfe fe bo dopolnilo, kar je pifano od tSimi zhlovékoviga po prerokih. Sdan bo namrezh nevérni-kam, in ho saframovan, in bizhan in sapljevân; in po tem, ko ga bodo bi-zbali, ga hodo umorili, in tretji dan bo od fmerli vlial. In oni tega nifo
(K) Tretjo pređpepclmzhno nedeljo.
ллл u%vu	\г\ mwwi ivt wvw* vvt w* wt wvw% w% %W vx\
nizh uméli, in ta beféda jim je bila fkrita, in nifo uméli, kar je bilo re-zheno. Pergodilo le je pa, ko fe je Jerihu perblishal, je neki fiep ledei per potu, ki je vbogajmé profil. In ko je flifhal mnôshizo mémo iti, je vprafhal, kaj bi to bilo. Povedali fo mu pa, de gré Jesuf is Nazareta mémo. In je vpil, rekózh : „Jesuf, fin Davidov, ufmili fe me!“ In fprédej gredózhi fo ga fvarili, de naj molzhi. On pa je fhe bolj vpil: ,,4Sin Davidov, ufmili fe me!“ Jesuf pa je obliai, in ga je rékel k’ febi perpeljati. In kedar fe je bil perblishal, ga je vprafhal, rekózh: „Kaj hozhefh, de ti Borim?“ On pa je rékel: „Gofpod, de vidim.“ In Jesuf mu je djal: „ Spregléj, tvoja véra ti je pomagala!“ In sdajzi je fpreglédal, ter je sa njim fhel, in Boga zhellil. In vfe ljudflvo, ko je to vidilo, je Bogu hvalo dajalo.
Pepelmzhno frédo.	Gl
wunvuit vv% v\\w \г\ил vvV m vu v% \ vvwuvvi vv\
Pepelmzhno frédo.
MOLITEV.
Đođćli, Gofpod! fvojim vérnim, de zhediti podni zhaf P fpodobno pokórfhino perzhnó, in s’ refnizhno pobóshnodjo dokonzhâjo. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kridufu 4Sinu tvojim, Uteri Г’ teboj shivi in kraljuje i. K d.
^Berilo id ČJoela prercla
2,12 — i g.
To rezhe Gofpod: 4Spreobernite fe k’ meni is vfiga fvojiga terza, P poda m, s’ jokam in shalovânjem. In pretergajte fvoje ferza , ne pa Tvojih oblazhil, in fpreobernite Te k’ Gofpodu fvojimu Bogü, ker je dobrotljiv in milodiv, poterpeshljiv in veliziga ufmiljenja, in fe kma-H kfâ tcpenja. Kdo vé, zhe fe ne bo obernil in persanéfel, in fpet dal blagoflov, (de bote mogli pernedi) jédni in pitni dar Gofpodu fvojimu Bogu? Trobile P trobento na tSionu, napovejte pod, poklizhite sbor, sberile ljuddvo, ozhifhujte sbor, sberite dare, perpeljite otroke in fefajózhe; naj gré sbénin is fvojiga hrama in nevéda is fvoje pódelje. Med vratmi in al-tarjem naj plakajo duhovni flushabniki Gofpo-dovi, in rezbejo: „Sanefl, Gofpod, sanefi fvo-
iu\u%wutuuuutu\u\u)w uuu ггч\\л илггл гг\ггл vit
jimu ljudftvu, inné daj fvojiga dela v’safmeho-vânje, de bi jih neverniki gofpodovâli ! Sakaj bi fe med narodi reklo : Kjé je njih Bog?<{ Te-dej fe bo Gofpod sa fvojo deshelo vnel, in bo fvojimu ljudftvu sanéfel. In Gofpod je odgovoril, ter rekel fvojimu ljudftvu: ,,Glejte, jas vam bom pollai silita, vina in olja, in bote nafiteni sh’ njimi ; in vaf ne bom vezh dajal nevérnikam v’ framoto,“ rezhe Gofpod vliga-mogozhni.
eh
G, lG -- 2 1.
Tiffi zhaf je Jes.uT réltel Tvojim u-zhénzam: Kedar Te podile, ne delajte Te shalodnih, kaltor hinavzi; mrazhé n am re zb Tvoje obrase, de bi ljudje vfdili, de Te podijo. PieTnfzhno, vam povem, de To prejeli Tvoje plazhflo. Ti pa, kedar Te podifh, d pomashi glavo, in umi obras, de ne bodo ljudje vfdili, de Te podiTh, ampak tvoj Ozhe, kteri je na Tkrivnim; in tvoj Ozhe, kteri vidi na Tkrivnim, ti bo poverini. Ne Tpravljajte d sakladov na semlji, kjer jih rijà in molj kon-zha, in kjer jih tatjé iskópljejo in u-
►j* Si
van
kradejo; temuzh shirajte fi saklade v’ nebéfih, hjér jih ne konzha ne rijà, ne molj, in kjer jih tatje ne iskoplje-j° in ne ukradejo. Kjer je namrezh tvoj saki ad, tam je tudi tvoje ferzo.
V' zhetertik po pepelnizi.
MOLITEV.
n
-B-aog ! hi te greh rasshali, in pokora potohi-sf*i, osri Te miloftivo na profhnje k’ tebi kli-zhejózhiga ljudftva, in Tlvibe Tvojejése, ki fmo j*b po Tvojih grehih saflushili, od naf odverni. fo Gofpodu nafhini Jesufu Kriitufu tSinu tvo-)lm ? kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
berilo m SF<iatja pr er olia
33, i — 6.
r tei
J“-ifti zhaf je bil Ežekija fmertno bolan, in pride k njemu prerok Isaija, Amosov fin, ter ™.11 rezhe: „To govori Gofpod: Ofkerbi Tvojo ‘ J”’ s_Y!aj umci'l boTh, in ne vezli shivpj "	oberne Tvoj obras v’ fieno, in moli
k Golpodu, tçr rezhe : „Profim, GoTpod! Tpom-
ni fe vfaj, kakó firn hodil pred teboj, v’ refni-zi in f’ prav dobrim ferzam, in firn délai, kar je dobro v’ tvojih ozhéh.“ In Ezekija britko joka. Tedej je Gofpod Isaiju govoril rekózh : „Pojdi, in rezi Ežekrju:	To govori Gofpod,
Bog tvojiga ozheta Davida :	(Sim flifhal tvo-
jo molitev, in vidil tvoje folsé; glej, perdâl bom tvojimu shivljenju pétnajtl lét, in olél is roke Afirfkiga kralja tebe in to metlo, in ga bom varoval,“ rezhe Gofpod vfigamogozbni.
e
8, 5 — i3,
Tifti zhaf, kedar je Jesuf v’ Kapar-naum fhel, je hótnik k’ njemu ftopil, kteri ga je profil, in je rekel:	Go-
fpod! moj hlapez leshi doma mertvo-uden, in ga hudo vije.“ In Jesuf mu je djal: ,,Jas bom prifhel, in ga osdrd-vil.“ In ftotnik odgovori in rezhe: „Gofpod! nifirn vreden, de gréfh pod mojo flrého; temuzh rezi le befédo, in moj hlapez bo osdravljen. Sakaj tudi jas fim zhlovelt, ki fim pod obldftjo, in imam vojake pod febój, in rezbem tému: Idi, in gré; in unimu: Pridi, in pride; in fvojimu flushabnihu: 4Sló-
(dx
Van
V’ pétik po pepel nizi.
<VW%^	V%/\ I\W V%/VW%	%%%%'V% UUVHW wtwtw
ri, in flori.“ Ko je pa Jesuf to fli-fhal, fe je sazhudii, in jim je rékel, kteri Го sa njimfhli: „Refmzhno, таш povém, toliko vére nifim v’ Isfaelu na-fhel ! Povém vam pa, de jih ko veliko od vs-hoda in sahoda prifhlo, in fedélo per misi s’ Abrahamam * Isakam in Jakobam v’ nebdfhkim kraljéftvu : otrozi kraljéflva pa bodo pahnjeni' v’ vnanjo temo; ondi bo jok in fhkri-pdnje s’ sobnu.“ In Jesuf je rekel flót-niku : ,,Pojdi, in kakor fi veroval j tabo fe ti sgòdi!“ In hlapez je bil o-sdravljen tiflo uro.
V5 pëtik po pepelnizi*
MOLITEV.
f^azlieti poli, profimo, Gofpod! po Tvoji dobroti jivofti podpiraj, de pokòrjenje, ktero poi tek;fu na snanje dajemo, tudi v’ ferzu refni-zhno moremo dopolniti. Po Gofpodu nafhim Je-sufu Kriftufu tSinu tvojim, Uteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.

&>enlo lé
58, i — 9.
Sfóttila pr ero la
ГШ
io rezhe Gofpod Bog: Vpij, ne jenjaj; kakor trobenta povesdviguj fvoj glaf, in osnandj mojimu ljuddvu njegove hudobije, in hiflii Jakobovi njene gréhe. Od dné do dné me ifhe-jo, in hozhejo snali moje pota; kakor Ijuddvo, ktero déla pravizo, in sapóved fvojiga Boga ni sapudilo, ifhejo per meni pravizhnih po-dâv, in fe hozhejo Bogu perblishati. Sakaj fmo fe podili, in nili pogledal; ponishali fvoje du-fhe, in ti ni bilo mar? Glejte, v’ dan fvojiga poda delate po fvoji glavi, in difkate vfe fvoje dolshnike. Glejte, v’ pravdah in prepirih fe pódite , in bijete f’ pedjo neufmiljeno. Ne podile fe, kakor do sdej, de bi fe flifhalo na vifokim vafhe vpitje. Je mar to pod, kteriga dm d isvolil, de zhlovek zhes dan fvoj shivòt tare, de fvojo glavo obéfha, na odrim in pepelu leshx ? Bofh li to imenoval pod, in Go-fpodu prijeten dan? Ali ni bolj to pod, kteriga dni d isvolil? Réfhi krivizhno svésane; rasvéshi bremena, ktere teshé; ispiidi poterle, in rastri vfako butaro. Lomi lazhnimu fvoj kruh, in vodi uboge in ubéshne v! fvojo h i f ho ; kedar nasiga vidifh, ga pokrij, in ne sanizhiij fvojiga meß, Tedej bo, kakor sarja, tvoja luzh sâfvetila, in kmali bo prifhlo tvoje sdravje ; tvoja praviza pojde pred teboj, in Gofpodova zhad te bo obdala' Takrat bofh klizal, in Go-
V’ pétik po pepelnizi.	G7
w%	w г%гг\\ iv\m ut ^гиггг tuutwuuu w\wi
fpotl bo uflifhalj vpiI bofh, in porezhe: „Vidi! h, tukej fim ; ker lim ufmiljen, Goipod tvoj Bog.“
^ öl
vanae
T
a
5, 45 — 48- i» G,
A'tatev-óha
\ — 6
Tifti zhaf je Jesuf rekel fvojim uzhén-zam: tSlifhali Ile, de je rezheno: „Ljuti fvojiga blishnjiga, in fovrashi fvojiga fovräshnika.“ Jas pa vam povém: »Ljubite fvoje sopernike; dobro jim florite, kteri vaf fovrashijo, in molite sa-nje, kteri vaf preganjajo in obrekujejo, de bote olrozi fvojiga Ozhéta, ki je v’ nebéfih, kteri da fvojimu foln-zu fi jati na dobre in hudobne, in desiati na pravizhne in krivizhne. Sa-kej ako tifle ljubite, kteri vaf ljubijo; kâkofhno plazhilo bote imeli? Ali ne delajo tega tudi zólnarji? In ako po-sdravljate le fvoje brate, kaj fiorite vi vezli? Ali ne delajo tega tudi nialiko-vdvzi? Bodite tedej vi popolnoma, kakor je valli Ozhe nebéfhki popólnama. Glejte, de fvojih dobrih del ne delate pied ljudmi, de'bi vaf vidili; fizèr ne
5 *
bote imeli plazhila per Tvojim Ozhetu, Uteri je v’ nebelih. Kedar teclej vbo-gajmé dajeTh, rie trobi pred Teboj, ka-lior hinavzi delajo v' T-hodmzah in po tergih, de bi bili od ljudi' hvaljeni. Refmzhiio, ram povem, prejeli To Tvoje plazhilo. Temuzh kedar vbogajmé dajeTh, naj ne ve tvoja levrza, kaj dela tvoja deTniza, de bo tvoja miloThi-nja na Tkrivnim, in tvoj Ozhe, kteri vidi na Tkrivnim, ti bo povernil. In kedar molite, ne bodite, kakor hinavzi , kteri radi po T - hodmzah in na o-glih pot iftojé in molijo, de bi jih ïjudjé vjfdili 5 reTmzhno, vam povem, prejeli To Ivo j e plazhilo. Ti pa kedar móliTh, pojdi v’ Tvoj hram, sapri duri, in mòli Tvojiga Ozheta na Tkrivnim; in tvoj Ozhe, kteri vidi na Tkrivnim, ti bo povernil.
V' fabóto po pepeinizi.
MOLITEV.
Smerdò pi, Gofpod ! nafhirn ponishnim pro-fhnjam, in clodéli, de ta fvéti pod, ki je dufham
V’ fabolo po pepelnizi.	G9
\ЛЛ W\I\W \w vw \WW\W\XWWWWW\W\W\W\W\W\%WW\WJ\
in leléfam v’ ozdravljen je poftavljen, P pobo-shno flushbo obhajamo. Po Gofpodu nafbim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kleri P tebój shivi in kraljuje i. t. d.
berili
0 Id ...
%c
tja pr
eroi
(a
58, 9 — 14,
T
•*- ° rezhe Gofpod Bog: Ako versbefh sbeïésje °tl febe, in jenjafb istegovâti fvoj perft , in go-' oriti ? kar je krivizhno; ako islijefh pred la-zhnim fvoje ferzé, in ftifkaniga nafitifb : ti bo v lemi luzh safvetila, in tvoja lema bo kakor poldan. Jn Gofpod ti bo pokoj dal vfclcj, in Ivojo dufho P fvetlobo napolnil, bo tvoje ko-1 okrepzhàl, ter bofh kakor namózhen vert n kakof tekózh ftudèniz, kterimu vode ne smanj-a’ In od tebe bo fosidano, kar je veliko lét pufto leshâlo; bofh podloge rodovine in rodo-'ine uterdil, ;n jjofli imenovan sagra jâviz ver-se preméniz Aes v’ prebivalifha. Ako od-verr»elh od Ihbóte fvojo nogo, de ne ispolnifh V°i e,,vo^f m°j fyeti dan, in imcnhjefh fabulo s as le.en in Gofpodo pofvezheo zbeltilljiv dan; V°J° PQ^vezbiijefb ? de ne liodifh j)0 fvojih s le jab, in ne ispolnifh fvoje volje, de bi (hudo), go'oril; potlej fe bofh v’ Gofpodu vefelil , le .° P°'ifbal zhes vfe vifokoAi na semi ji, in i a vshivati del Jakoba ozhéta tvojiga, sakaj Gofpodovc ufta fo govorile.
i\IW /%/%/% \\>\	%ЛЈ\	VW X\\ \iW ХЛЈХ \iX\ \X/\ X\J\/VW%/%\ \JV\ %%\ \IW
zhaf, kedar fe je bil vezhér fiorii, je bil zheln na fròdi morja, in Jesuf fam na fuhim. In je vidfl fvo-je uzhénze truditi fe s’ veflanjem, (bil jim je namrezh veter nafproti.) In o zheterli brasili v’ nòzhi je prifhel k’ njim gredózh po morji, in je hotel mémo njih iti. Oni pa, ko fo ga vedili hoditi po morji, fo menili, de je perkasen, in fo savpili ; sakaj vii fo ga vidi li, in fo fe prebrafhili. In sdaj-zi jih je ogovoril, in jim rekel: „Sa-upajte , jas firn; nikar fe ne boj te [“ In je Uopi! k’ njim v’ zheln, in veter je nehal. In fhe bolj fo fterméli, ker nifo uméli od kruhov; sakaj njih ferzo je bilo oflepljèno. In fo fe prepeljali , in prifhli na Genesarefhko sem-ljo, in fo v’ kraj ubâvili. In ko fo bili is zhelna bopili, fo ga prezej fposnali. In fo oblekli vfo libo bran, in fo jeli bolne na póbeljah perna-fhati, bjer fo flifliali, de je. In ka-
J 7 6, 47 — 56.
Pepelnîzhno ali pervo nedeljo v’poilu. 71
w\ ггп\\г^ vmvt ггл гг^гглггггг^ w\ %%/%/%/%/% ww
шог Itoli je fhcl, y1 yafi, ali v’terge, ali y méfia, fo bolnike na bliže polagali, in fo ga profili, de naj fe v^aj robü njegoviga oblazlrila dotaknejo, in kar fe jih ga je dotaknilo, fo bili osdrävljeni.
Pepelnîzhno ali pervo nedé-
ljo v’ poilu.
MOLITEV.
Ц
! kteri fvojo zérkev s’ obletnim fhlirde-fetdânfkim poftam ozhifhüjefh, dodéli fvoji dru-sbîni, de, bar fi Г pertergovdnjem persadéva od tete sadobiti, s’ dobrimi deli doiesho. Po Gospodu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kte-ri P tebój shivî in kraljuje i. t. d.
Oberilo ié 2. lijta J. ÇPavla ajiojle-
Ijna do Korinzhanov 6, i — io.
Ц
* «tje Ï opominjamo vaf, de gnade od Boga nepudania ne prejmete. Govori namrezh: „Ob prijetnim zhafu firn te uflifhal, in v’ dan sve-izbanja fim p0maga].« Glejte, sdej je pri* jetni zhaf; glejte, sdej je dan svelizhanja! Ni-
komur ne dajajmo pohujfhanja, de fe nafha flushba ne sanizhuje; ampak v’ vfih rezhéh fe fkashimo Bosbje flushiibnike v’ velikim poter-pljenji, v’ nadlogah, y’potrebah, v’ difkah, v’ ranah, v’ jézhah , v’ puntih, v’ trudih , v’zhu-vânji, v’ podih, v’ zbidodi, v’ snanji, v’ per-sanafhanji, v’ prijâsnodi, v’ fvétim Duhu, v’ ljubé$ni bres hinavfhine, v’ befédi refnize, v’ mòzhi Boshji, s’ orosbjem pravize na défni in na levi, per zhadi in nezhadi, per nepofhtènji in dobrim imenu, kakor sapeljivzi in vender refmzhni, kakor nesnani in vender snani, kakor umirajózhi, in glejte, shivimò. kakor depèni in vender ne umorjeni, kakor shalodni, vender pa vfelej veféli, kakor ubogi, in vender jih veliko bogatimò, kakor de bi nizh ne imeli, in vender vfe pofédemo.
Tifti zhaf je bil Jesuf od Duha y’ pufhävp peljßn, de bi bil od hudi'zha fkufhan. In ho fe je fhtirdefet dm in fhtirdefet nozhi poffil, je bil po tem lazhen. In fkufhnjayiz je k’ njemu flùidi, in djal : „Ako ß tSin Boshji, rezi, de naj tf kamni kruh bodo/4 On je pa odgovoril in djal : „PiTano je,

4, i
11.
Pepelnîzhno ali pervo nedeljo v’ podu. 75
V^WVV^WWVWVW4
de zhlovek ne shivi le ob kruhu, ampak ob vfaki befédi, ktera is-haja is Boshjih ult.“ Tede] ga vsame hudi'zh lebój v’ Tvéto méflo, in ga pelje na verh tempeljna, ter mu rezhe:	„Ako
fi tSin Boshji, versi Ге doli; šakaj pilano je:	4Svojim angelam je savoljo
tebe sapovédal, in na rokah te bodo nofili, de kje Г’ Tvojo nogo ob kamen ne sadéneTh.“ Jesuf mu je rekel: „ Spet je pifano: Ne TkuThaj GoTpoda fvojiga Boga.“ 4Spet ga hudizh vsame Teboj na filno viloko goro, in mu pokashe vTe kraljéftva Tvetâ in njih velizhaflva, ter mu rezhe: „VTe to bom tebi dal, ako préd-me poklékneTh, in me moliThA* Tedej mu rezhe JesuT: „Poberi Te, Intani sakaj piTano je: GoTpoda Tvojiga naòli, in njemu Tainimu Tlushid4 Tedej ga je hudi'zh popufìil; in glej, angeli perfìopili, in mu Brògli.

V5 pondéljik po 1. nedélji v'
<C9preoberni naf, Bog, nafh Svelizhar ! in de naf fhtirdefetdanfki poli poboljfha, nafhe du-fhe s’ nebéfhkimi refmzami podiizhi. Po Go-fpodu nafhim i. t. d.
o rezhe Gofpod Bog: Glejte jas fam bom poifkal fvoje ovzé, in jih obifkal. Kakor obi-Ibe partir fvojo zhédo, kedar je v’ frédi Tvojih raskropljenih ovz ; tako bom obifkal fvoje ovzé, in jih réfhil od vfih rtrani, kamor To fc rasgubile oblazhni in temni dan. Ispeljal jih bom smed ljudftev, in is deshél jih sbral, in jih pcrpeljal v’ njih deshèlo, in jih pafel na Israelfkih gorah per potokih in na vfih Telili deshòle. Na nar boljPhih pafhah jih bom palei, in na vifokih gorah Israelfkih bodo njih fpafhniki. Tarn bodo pozhivale po selènih tratah , in po tolftih pafhah Te bodo pafle v’ Israelfkih gorah. Jas bom pafel fvoje ovzé, in jas jih bom pozhivat vodil, rezhe Gofpod Bog. Sgubljéno bom poifkal, sbégano savernil, ra-
poftu.
MOLITEV.
eriio id
0
34, ii — ifi.
uu%\uawhw \v\^v\ %/%/%\1Л it\ шшт VM vi<% г\лгг\
njeno obešal, flabo pokrepzhàl, debelo in mo-zhno varoval, in. jih pafel po pravizi, rezhe Gofpod vfìgamogózhni.
(jvctncjcli Jvetiqa i/PCatevàfia
2Ò, 5l ----------- /|6.
^t^iili zhaf je Jesuf rekel Tvojim uzhén-zam: Kedar pride 4Sin zhlovékov v’ Tvojim velizhaftvu, in vfi angeli s’ njim, takrat Lo ledei na Tédeshi Tvojiga ve-lizhàftva. In sbrali Te Lodo pred. njim vfi narodje, in jih Lo narasen lozhil, kakor paftir lozhi ovze od koslov. in Lo ovze poflavil na Tvojo deiiuzo, kosle pa na levizo. Takrat porezhe kralj ti-ftim, kteri Lodo na njegovi deTnizi: «Pridite, LlagoTlovljeni mojiga ozliéla, poTédite kraljéilvo, ktero vam je per-pravljeno od sazLétka Tveta! Sakaj firn kil lazhen, in lie mi dali jéfti; firn kil shéjin, in ile mi dali piti; firn Li 1 ptujiz, in Le me pod ilreho vséli ; firn kil nag, in ite me oLlékli ; bolan, in de me obiTkali ; firn Lil v1 jézhi, in ile IT meni priThli.“ Tedej m'u Lodo pravizhni odgovorili, rekózh: „GoTpod,
76 V’ pon.déljik po ]. nedelji podu.
ил илилггг w \u%w w ил ггл илггигии гм ил vv\
kedaj fmo le vietili lazhniga, in Гто te nafitili; ali shejniga, in fino te napojili? kedaj Гто te vietili ptujiga, in fmo te pod ftrého vséli? ali nasiga, in lino te oblekli? ali kedaj Imo te vidi-li bolniga, ali v’ jézhi, in fmo k'tebi prifhli ?“ In kralj bo odgovoril, in jim rekel:	„Refmzhno, vam povem, kar
Ite fiorili kterimu tih mojih nar manj-fhih bratov, fie meni fioriliI“ Potlej porezhe tudi tifiim, kteri bodo na le-vîzi: „Poberite fe fpred mene, prekleti, v’ vézhni ogenj, kteri je per-prarljen hudizhu in njegovim ange-lam ! Sakaj firn bil lazhen, in mi nifte dali jéfti; lim bil shéjin, in mi nifte dali pili; firn bil ptuj, in me nifte pod firého vséli; firn bil nag, in me nifte oblekli ; bolan in v’ jézhi, in me nifte obifkali.“ Tedej snu bodo tudi oni odgovorili, rekózh: „Go-fpod, kedaj fmo te vidili lazhniga, ali shejniga, ali plujiga, ali nasiga, ali bolniga, ali v’ jézhi, in ti nifmo poftrégli?“ Takrat jim bo odgovoril, rekózh: „Refmzhno, vam povém, zhéfar
V’ tvorik po i. nedelji v’ poilu.
wui\u\	»лл ut w w	w
nifie fiorili Uteri mu tih nar manjfhih. tudi meni nifìe fiorili.'“ In ti pojdejo v vézhno terpljenje; pravizhni pa v’ vezhrio shivljenje.
V5 tvorik po 1. nedélii V
pofiu.
EtOLITEV.
CVsri fe, Gofpod! v’fvoje ljudllvo, in dodeli, de bo nafh duh pred teboj v’ tvojim poshele-nji lép, ki fe s’ satiranjem mefâ pokori. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Aerilo là Sfótti ja presola,
55, 6 — ii.
^Tille dni je govoril Isaija prerok, rekózh: fihite Gofpoda, dokler fe more najti; klizhite Vanj, dokler je blis. Naj sapulli hudobni fvoj P°t, in krivizhni fvoje naklepe, in naj fe verne k’ Gofpodu, in fe ga bo ufmilil, in k’ nafbi-mu Bogu, ker je veliziga ufmiljenja. Saka j mifli nifo vafhe mifli, tudi vafhe pola nifo moje pota, rezke Gofpod; ampak kolikor je nebo vifhi od semlje, toliko vifhi fo
V’tvoril« po i. nedelji v’ poilu.
l'VV* W\W ^ЛЛЛЛЛ. 4X4	tVl wt \\l% 1\Л Xt% IV. UHi\
moje pola od vafhih pot, in moje mifli od vafhih mifel. In kakor pada desh in fneg od neba, in fe rezb gor ne verne, ampak napoji semljo, in jo namózhi, in flori, de rodi, in da ferne fejavzu , in kruh jédzu: tako bo moja beféda, ktera pride is mojih ufi; ne bo fe vernila prašna k’ meni, ampak bo fiorila, kar koli liozhem, in bo teknila v’ to, sa kar jo pofhljem, rezhe Gofpod vfigamogozhni.
►J* Svctncjeli J veti (j a <УЈlateüôfm
Tim
— 17'
zhaf, kedar je Jesuf v’ Jerusalem fhel, je bilo yfe mòdo po bonzu, rekózh: „Kdo je ta?“ Mnóshize pa ib rekle: „To je Jesuf, prerok is Nazareta na Galilejfkim.“ In Jesuf je fhel v’ tempelj Boshji, in je isgnal rie, kteri fo v’ tempeljnu prodajali in kupovali , in je sverni 1 mise menjâv-zam, in dole tiftim, kteri fo golobe prodajali; in jim je djal : „Pifano je: Moja hifha fe hifha molitve imenuje, vx pa de jo dorili jamo rasbójnikov.“ In perdopili fo k’ njemu v’ tempeljnu Пépi in kruljevi, in jih je osdravil. Redar fo pa vćliki duhovni in pifmo-
V’ frédo po j. nedelji v’polhi.	79
iw\ %\л \\*\%\ ut v v\ uvuHvwM UVwuuгилгч ггл\w	uit
uhi viclili zhudeshe, hlere je délai, in otroke, Uteri Го v’ tempeljnu vpili: rekózh:	„Hosana finu Davidovimu !“
1° fe rasjesili, in fo mu djali : „tSli-fhifih, Uaj ti pravijo?“ Jesuf pa jim rezhe:	„Kaj pa de; ali nifte niUoli
hrali : Is uft otrok in fefajózhih fi fi hvalo napravil?“ In jih je popüftil, in je fhel is mefta v’ Bctanijo, in je tam oflal.
V' frédo po i. nedélji ali kvà-
terno frédo v’ poflu.
MOLITEV.
«fhe profhnje, te prófimo, Gofpod! milo-flivo uflifln, in podaj nam soper vfe nafhe fo-vrashnike fvojo vfigamogózhno defnizo. Po Gospodu nafhim i. t. d.
Menic ic 3. fiulev kraljev-
___	ig 3 -- ß,
rri	J
',Ue dni pride Elija v’ Bersabeo Judovo, in pulti tam fvojiga hlapza, in gré y’ pufhâvo en
dan hoda. Tn kedar tje pride, in fède pod brin, fi shcli umreti, in rezhe: „Dodi mi je, Gofpod! vsemi mojo dufho; ker nifim boljfhi, kakor mojii ozhetje.“ In fe uleshe, in safpi v’ fénzi brina. In glej, angel Gofpodov fe ga dotakne,'in mu rezhe: „Vdani, in jej!“ In fe je oserl, in glej, per njegovi glavi je pod pe-pèlam pezhen kruh in pofoda vodé. Tedej jé in pije, in fpet safpi. In angel Gofpodov le fpet verne, in fe ga dotakne, ter mu rezhe: „Vdani, jéj ; šakaj fhe dolg pot imafh pred fè-bój.“ Ko je vdal, jé in pije, in v’ mòz'hi té jedi hodi fhlirdefet dni in fhtirdefet nozhi do Horeba Boshje gore.
►J« fjvancje.il Jvčticja ^Afatevólici
Tifti zhaf fo eni smeđ pifmoukov in farisèjev Jcsufu odgovorili, rekózh: „Uzhenik, snamnje bi radi od tebe vi-dili!“ On pa jim odgovori, rekózh: „Hudobni in préfhefhtni rod hozbe snamnje! Pa snamnje fe mu ne bo dalo, rasun snamnja Jona preroka. Saka j kakor je bil Jona v’ trebuhu morfkiga foma tri dni in tri nozhi, ravno takó bo fin zhlovékov v’ ferzu semi je tri dni in 4ri nozhi. Nini vi j a-
V’frédo po i. nedelji v’poilu.	81
Л**'^**.W\-W\ %V% \U\tVVKU%\UMM ^V-WV^WVWX'WW** ЛЛЛ WWV*
ni bodo ob fodbi vdali Г tem rodam, in ga bodo obfodili, ber fo le fpoko-rdi na osnanovanje Jonovo; in glej, vezh kakor Jona je tukej ! Rraljiza od juga bo vdala ob fodbi f’ tem rodam, in ga bo obfodila, sató ko je prifhla od kraja semlje pofliifhat Salomonove modrodi ; in glej, vezh kakor Salomon je tukej! Redar je pa nezhidi duh isfhel is zhlovéka, hodi po fu-hih krajih, ifkaje pokoja, in ga ne uajde. Tedej pravi: Vernil fe bom v’ Ivo j o hifho, is ktere firn fhel. In ke-dar pride, jo najde prašno, pometè-uo in ofnashenö. Tedej gre, in fi perderne federn drugih duhov hujfhih od njega, in gredó va-njo, in ondi prebivajo, in poflednja tega zhlovéka je huji kakor perva. Taka bo tudi f’ tem hudobnim rodam.“ Dokler je pa fhe mnóshizam govoril, glej, fo njegova mati in bratje sunej dali, in fo sheléli sh’ njim govoriti. Tedej mu je nekdo djal : ,,Glej, tvoja mati in tvoji bratje dojé sunej, in te ifhejo!“ On pa je tidimu, kteri mu je bil pové-
dal, odgovóril, in djal: „Kdo je moja mati, in lido fo moji bratje?“ In je fvojo rollo istégnil na fvoje uzhén-ze, reliózh:	„Glejte, moja mati in
moji bratje! Saliaj lidor koli flori voljo mojiga Ozheta, literi je v’ nebelih, tifti je moj brat, in feflra in mati.“
V’ zhetertik po 1. nedélji v’
poftu.
MOLITEV.
J^lolilve fvojiga ljudftva, prófimo, Gofpod! dobrotljiv ufliflii, de, bi fe s’ sdershevanjem po telém saliremo, fe f’ fadam dobrih del po dufhi krepzhâmo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Aerile
'erao (ó
Sjjehela prerola
18, i —
Tf\fte dni je govoril Gofpod k’ meni, rekózh: Sakoj imate med febój v’ deshèli Israelfki to priliko v’ pregovor, rekózh: „Ozhétje fo jedli kifel grosd , in otrozi imajo fkomino v’ sobéh?" Kakor refmzhno jas shivina, rezhe Gofpod Bog,
V’ zhetertik po i. nedelji v’ podu.
w twtiwvt vw xw w% nw\v\v\ ггл vivivi\w uuw w\ \/w гг%
vezh ne bo la prilika v’ pregovor na Israclfkim. Glej, vfe dufhe fo moje; kakor je ozhétova du-fha, tako je tudi finova dufha moja: dufha, ktera grefhi, tida bo umerla. Kdor je pravilen, in prav in po p ra vi zi dela, in ne je na gorah, in tvojih ozki ne vesdviguje v’ malike hi-fhe Israelove; ne ofkruni shene fvojiga blishnji-ga, in ne gre k’ sheni o méfzhnim zhafu ; in nikogar ne shali, sadavo dolshniku nasaj da, nizh po lili ne vsame : fvojiga kruha lazhnimu podeluje, in nasiga oblazhi ; na obred ne pofo-duje, in vezh ne jemlje; fvojo roko odvrazha od krivize, in pravizhno fodbo dela med zhlo-vékam in zhlovékam; po mojih sapóvedih hodi, m moje povelja ohrani, de dela po refnizi: on je pravizhen, in bo gotovo shivcl, rezhe Gofpod vdgamogozhni.
►J* Svariceli Jvetuja ^/flatevđla j5, 21 — 28.
Tilii zhaf je Jesuf fhel, in fé uganil v’ kraje Tira in tSidona. In glej, ^ananejfka shena je prifhla is tiftih ltrajev, in je vpila sa njim, rekózh : „Ufmili fe me, Gofpod, fin Davidov! Moja hzhi je selo od hudizha muzhe-na-u On pa ji ni befede odgovoril. In fo perfìopili njegovi uzhénzi, ter ga
6 *
profili, rekózh:	„Odpravi jo, ker sa
nami vpije.“ On pa je odgovoril in djal: „Nifim poflan, kakor le li’ sgu-bljénim ovzam Israelove hifhe.“ Ona pa je prifhla, in ga je molila, rekózh : „Gofpod, pomagaj mi!“ On je odgovoril in djal :	„Ni prav jemati kruha
otròkam, in ga pfam metati.“ Ona pa je djala: „Kaj pa de, Gofpod! fej tudi pfizhki jedo drobtine, ktere padajo od mise njih gofpodov.“ Tedej je Jesuf odgovoril, in ji djal: „O she-na, velika je tvoja véra! Sgòdi fe ti, kakor hozhefh!“ In njena hzhi je bila sdrava od tifte ure.
V' pétik po 1. nedélji ali lava-
temi pétik v’ polhi.
MOLITEV.
.Bodi, Gofpod! ufmiljen fvojimu ljudftvu, in ki ga ftorifh tebi vdaniga, ga miloftivo s’ dobrotljivo pomozhjó podpiraj. Po Gofpodu na fhim i. t. d.

berilo
id /jjeJueh
enlo id (Jieiuela Jirerqla
18, 20 — a 8.
T
•*- o rczhe Gofpod Bog: Dufha, ktera je grechila, lifta bo urnerla; fin ne bo nofil hudobije ozhelove, in ozhe ne bo nofil hudobije finove. Praviza pravizhniga bo nad njim, in kriviza krivizhniga bo nad njim. Ako pa pra-'izhni pokoro ftori sa vfe grehe, ktere je fto-ril, in dopolni vfe moje sapóvedi, in dela prav m po pravizi ; bo gotovo shivel, in ne bo u-nierl. Nobene njegovih hudobij, ktere je fiorii , ne bom pomnil; savoljo fvoje pravize, ktero je delal, bo shivel. Hozhem li fmert hu-dóbniga, rezhe Gofpod Bog, in ne veliko bolj, de fe fpreoberne od fvojih hudih pot in shivi? Zhe pa pravizhni odftopi od fvoje pravize , in dela hudobijo po vfih gnjufòbah , ktere je hudobni vajen delati; bo mar shivel? Nobeno njegovih pravizhnih del, ktere je bil fiorii, fe ne bo pomnilo; savoljo nesveftòbe, ktere je briv, in savoljo njegove pregrehe, ktero je boril, savoljo tih bo umeri. Pa pravite: „Ni pravizhna Gofpodova pot!“ Poflufhajte tedej, hifha Israelova: Ali moja pot ni pravizhna, in nifo le vafhe pota hudobne? Sakaj kedar fe verne pravizhni od fvoje pravize, in ftori hudobijo, bo umeri v’ tem; v’ k rivi zi, ktero je delal, bo umeri. In kedar fe verne hudobni od fvoje hudobije, ktero je delal, 1er dela prav in pravizhno; bo fvojo dufbo per shi-
I\/\I\ w\ vv\ v%\ ХЛЛIWWXWA Vl\ W VV\ UHltUt uuuuumu
vi j en j i ohranil. Ker je namrezh premiflil in sapuftil vfe fvoje hude dela, ktere je delal, bo gotovo shivel, in ne bo umeri, rezlie Gofpod vfigamogózh'ni.
/«
ocina
Tifli zhaf je Lil Judovfki prašnik, in Jesuf je fhel gor v’ Jerusalem. Je pa v’ Jerusalemu Ovzhja kopel, klera fe po hebrejfko Betfajda imenuje, in je iméla pét lop. У’ teh je leshalo velika mnóshiza bolnih, flépih, krü-ljevih, fuhoudnih, kteri fo zhakali pljivkanja vode. Sakaj angel Gofpo-dov je ob zhafih prifhel v’ kopel, in je voda pljivkala. In kdor je po pljiv-kanji vodé pervi v’ kopel ßopil, je osdravel, ktero bolésen koli je imel. Bil je pa neki zhlovek tam, kteri je bil ofem in tridefet lét bolan. Redar je Jesuf tega vidil leshati, in je vé-dil, de je ushé veliko zhafa tak; mu rezhe :	,, Hozhefh osdravljen biti ?
Bolnik mu je odgovoril: „Gofpod! nimam zhlovéka, de bi me, kedar fe
V’pétil< po i. nedelji v’poftu.	87
114 VV'W IWVVWVUvx vv\ v%,\ и^ши%п\ги vvtviuiwnvuw
roda Tkali, v’ kopel djal; sal<aj preden jas pridem, drug pred menoj vanjo ftopi.“ Jesuf mu rezhe: „Vftani, sadeni Tvojo pófteljo, in hodi!“ In tifi' zhlovek je sdajzi osdravel, ter je vsél Tvojo pófteljo, in je hodil. Tifti dan pa je bila Tabóla. Judje To tedej osdravljenimu rehli: „^Sabota je, ne TméTh Tvoje póftelje nofiti!“ Jim je odgovoril: „Kteri me je osdravil, mi je rekel: Sadeni Tvojo pófteljo, in hodi!“ Tedej To ga vpraThali: „Kdo je tifti zhlovek, kteri ti je rekel: Sadeni Tvojo pófteljo, in hodi?“ On pa, kteri je bil osdravljen, ni védil, kdo de je. Sakaj JesuT Te je bil umaknil nmó-shizi, ki je tam bila. Potlej ga je JesuT v’ tempeljnu naThel, in mu je djal: „Glej, fi osdravljen; nikar vezli ne greThi, de Te ti kej hujThiga ne sgodi!“ Tifti zhlovek je Thel, in je Judam povedal, de je JesuT, kteri ца jo osdravil.

V’ fabóto po 1. nedélji ali k va-
terno fabóto v’ poftu.
MOLITEV.
tSvoje ljudftvo, profimo, Gofpod ! ufmiljeno
se odverni. Po Gofpodu nafhim i, t. d.
ï^rofimo vaf, bratje! fvarite nepokojne, ove-felujte maloferzhne, pomagajte flabim, bodite poterpeshljivi s’ vfimi. Glejte, de ne bo kdo komu hudiga sa hudo vrazhevàl; ampak vfelej fe dershfte tidiga, kar je dobro, drug do dru-siga in do vfih. Vfelej bodite veféli; nepre-néhama molite. V’ vfih rezhéh fe sahvalite ; sakaj to je volja Boshja v’ Kriftufu Jesufu do vaf vfih. Duha ne ugafujte; prerokovanja ne sanizhujte., Vfe pa fkufite ; kar je dobro, dex'-shite. Vfe fénze hudiga fe sdershite. tSam Bog miru pa naj vaf pofveti v’ vfih rezhéh, de fe vef vafh duh in dufha in telo bres graje ohrani v’ prihod Gofpoda nafhiga Jesufa Kri-
pogléj, in od njega dobrotljivo fhibe fvoje jé-
5, i4 — 2З.
ftufa.
VV\ VV\ v VA u\	W\ VW\\\Wl МЛ wwiiwiututu
zhaf vsame Jesuf Teboj Petra in Jakoba in Janesa, njegoviga brata, in jih pelje farne na viloko goro. In Te je fpreménil pred njimi; in njegov obras Te je fvétil ko folnze, njegove oblazlrila pa To bile bele bo fnég. In glej, perkasala lia Te jim Mojsef in Elija, in Ha sh1 njim govorila. Peter pa je fpregovóril, in je djal Jesufu: „Gofpod, dobro nam je tukej biti! Ako hozhefh, naredimo tukej tri fho-tore, tebi eniga, Mojsefu eniga in Eliju eniga.“ Je The govoril, in glej, fvitel oblak jih je obfénzhil; in glej, glaf is oblaka, rekózh :	„Ta je moj
ljubi tSin, ki imam dopadènje nad njim, njega poflufhajte !“ In kedar To uzhénzi saflifhali ; To na Tvoj obras padli, in To Te fdno bali. In Jesuf je perhopil, in fe jih je dotaknil, ter jim je djal: „Vftanite, in nikar fe ne bojte!“ Kedar fo pa Tvoje ozhi vesdvi-gnili, nifo nikogar ridili, kakor Je-
*7> 1 — 9-
sufa famiga. In ko fo s’ gore fhli, jim je sapovédal, rekózh: „Nikomur ne pravite té perkâsni, dokler tSin zhlo-vékov od mertvih ne vftane.“
Drugo ali kvaterno nedéljo v'
poftu.
MOLITEV.
Bog ! Uteri vidifh , de fino bres vfe mozhi, varuj naf snotrej in sunej , de bomo na teletu vfih nadlog obvarovani, in na dufhi od hudih mifel ozhifheni. Po Gofpodu nafbim Jesu-fu Kriftufu tSinu tvojim, Uteri f’ teboj shivi in Uraljuje i. t. d.
fJùenlo id 1. lijta do Smejali.
oni j lanov
4, i — 7-
H5ratje! profitno vaf in opominjamo v’ Gofpodu Jesufu , de, UaUor fte od naf prejeli, Uakó de vam gré shiveti, in Bogu dopafti, ta-Uó tudi shivite, de fte zhedaljej bogatéji. (Sej véfte, UâUofhne sapóvetli firn vam dal v’ Gofpodu Jesufu. To namrezh je volja Boshja, vafhe pofvezhènje , de fe sdershitè Uurbanja, de vaf vfak vé fvoje telo ohraniti v’ fvetófti in zha-
fti, ne po gnanji poshelenja, kakor neverniki, kteri Boga ne posnajo ; in de kdo predelezh ne kopa , in fvojiga brata v’ nobeni rezki ne goljfa: ker Gofpod je mafhevâviz vfiga tega, kakor fmo vam pred povedali in prizhali. Sa-l{aj Bog naf ni poklizal k’ nezhiftofti , ampak It’ fvetofti, v’ Kriflufu Jesufu Gofpodu nafhim.
►J* (j vangeli Jveticjci ^yPtatevaha
17 » 1 — 9-
Tifti zhaf vsame Jesuf Teboj Petra in Jakoba in Janesa, njegoviga brata, in jih pelje fame na yilbko goro. In Te je fpreménil pred njimi; in njegov obras Te je fvétil ko folnze, njegove oblazhila pa To bile bêle ko fnég. In glej, perltasala fla Te jim Mojsef in Elija, in fta s’ njim govorila. Peter pa je fpregovóril, in je djal Jesufu: jjGofpod, dobro nam je tukej biti! Ako hozhefh, naredimo tukej tri fho-tore, tebi eniga, Mojsefu eniga in Eliju eniga.“ Je fhe govoril, in glej, Evi tel oklak jih je oblenzhil ; in glej, glaf is oblaka, rekózh:	„Ta je moj
ljubi tSin, ki imam dopadenje nad
njim, njega poflufhajte !“ In kedar fo uzhénzi saflifhali; Co na fvoj obras padli, in fo fe filno bali. In Jesuf je perltopil, in fe jih je dotaknil, ter jim je djal: „Vftanite, in nikàr Ге ne bojte!“ Kedar fo pa fvoje ozhx vesdvf-gnili, nifo nikogar vîdili, kakor Je-sufa famiga. In ko fo s’ gore fhli, jim je sapovédal, rekôzh : „Nikomur ne pravile té perkâsni, dokler tSin zhlo-vékov od mertvih ne vflane.
V' pondéljik po 2. nedélji v'
poftu.
MOLITEV.
ï3odéli, prófimo, vfigamogozhni Bog! de, kar Г (Velim opravdam zheftimò, po ozhifheniga terza fposnanji doféshemo. Po Gofpodu na-fhim i. t. d.
Aerilo ià ^Daniela jzrerola 9, i5 — 19.
JPifle dni je molil Daniel k’ Gofpodu, rc-kózli : Gofpod nafh Bog, kteri fi ispeljal (Yoje
V’ pondéljik po 2. nedelji v’ poftu.
<%/%*■WWWUWMWWWWIM%\l\ W/WWW%
ljudftvo s’ mogozhno roko is Egiptovfke desitele, m (i fi ime fiorii do danafhnjiga dné, grechili fmo; krivizo fmo fiorili, Gofpod, soper vfo tvojo pravizo! Odverne naj fe, profilo, tvoja jésa m tvoj ferd od Jerusalema tvojiga méfia in od tvoje fvete gore. Sakaj savoljo nafhih gréhov in kriviz nafhih ozhétov je Jerusalem in tvoje ljudftvo v’ safmehovânje per vfih, kteri fo okoli naf. Uflifhi torej, nafh Bog ! sdej molitev fvojiga hlapza in njegove profhnje; in poglej miloftivo na fvoje fvetifhe, klero je sa-pufhèno. Savoljo famiga febe. moj Bog ! nagni fvoje uhó , in poflufhaj; odpri fvoje ozhi, in poglej na nafhe rasdjanje in méfio, nad kte-rim fe klizhe tvoje ime. Ne savoljo fvoje pra-vize namrezh, ampak savoljo tvojiga veliziga u-fmiljenja darujemo fvoje profhnje pred tvojim oblîzhjem. Uflifhi, Gofpod; hodi milo-fìiv, Gofpod; poglej in fióri! Savoljo famiga lebe ne odlafhaj, moj Bog! fej fe tvoje ime hlizhe nad mefiam in ljudftvam tvojim, Go-Ipod nafh Bog.
(jvancjeh JvetiCja ^foana
8, 2i — 29.
Tifli zhaf je rékel JesuT JudovThim ynnóshizam: „Jas grem, in ше hote i Tkali, in hote v’Tvojim grehu umerli. hamor jas grem, vi ne morete priti.“
94 V’pondéljik po 2.nedelji v’ poftu.
w w\ WVW x%,\ w\
Judje To tedej rekli: „Ali ko morde fam Tebe umoril, ker pravi: Kamor jas grem, vi' ne morete priti?“ In jim je rekel: „Vi He od sdolej, jas firn od sgorej ; vi He od tega Tveta, jas nitim od tega Tveta. Torej tim vam rékel, de bote umerli v’ Tvojih gréhih; šakaj ako ne vérujete, de fim jas, bote umerli v’ Tvojim grebu.“ Tedej To mu rekli: „Kdo ti ti'?“ JesuT jim je djal: „Sazhetik, kteri ludi s’ vami govovi'm. Veliko imam od vaT govoriti in To di ti ; ali kteri me je poTlal, je reTmzhen, in kar fim jas od njega TliThal, to govorim na Tvetu.“ In oni nifi) uméli, de je rekel, de je Bog njegov Ozhe. JesuT jim je tedej djal : ,,Kedar bote tSimi zhlovékoviga povi-Thali; takrat bote Tposnali, de fim jas, in de Tam od Tebe nizh ne delam, ampak kakor me je Ozhe uzhi'1, to govorim. In kteri me je pollai, je s’ menoj, in me ni Tamiga puTtil ; šakaj jas vTelej to delam, kar je njemu dopadljivo.“
V' tvorik po 2. nedélji V
poflu.
D.
MOLITEV.
'opolni v! naf, prófimo, Gofpod! dobrollji-vo fvetiga polla pomózh, de, 1<аг f’ tvojim rasfvetljenjem fposnamo , de nam je doriti, Г tvojo pomozhjó dopolnujemo. Po Gofpodu na-fhim i. t. d.
Aerilo ió 3. ßuhev kraljev
17, 8 — 16.
dimite dni je govoril Gofpod Eliju Tcsbizha-nu, rekózh : „Vdani, in idi v’tSarepto tSidon-n<0, in odani tam; sakaj tam fim sheni vdovi sapovédal, de naj te redi.“ Vdane, in gre v’ tSarepto. In kedar pride k’ mednim vratam, sagleda vdovo, ktera drevà pobira; in jo po-1‘lizhe, in ji rezke : „Daj mi malo vode v’ Pofodi, de pijem.“ In kedar gré, de bi per-nefla, vpije sa njo, rekózh: „Perneli mi tudi grishljej kruha v’ fvoji roki!“ Ona odgovori: »Kakor refnizhno sbivi Gofpod tvoj Bog, nimam ki uha , ampak le toliko moke v’ pofodi, kar fc je 1 pedjo sagrâbi, in malo olja v’ verzhi. Glej, ravno pobiram dvoje polen, de grem, in kej naredim febi in fvojimu finu, de jeva? preden

umerjeva.“ In Elija ji rezhe:	„Nikar fe ne
boj, ampak idi in naredi, kakor fi rekla ; vender nàr poprej fpezi meni is té mózhize blébzhik pod pepélam, in mi ga perneli, Tebi pa in fvojimu finu bofh potlej naredila. To pa govori Gofpod, Bog Israelov : Moka v’ po-fódi ne bo pofhla, in olja v’ verzhi ne bo smanjkalo do dne, ko bo Gofpod poflal desh na semljo.“ Ona gré , in flori po befédi Elijevi; in je jédel on in ona in njena drushina. In od li (liga dneva moka v’ pofódi ni pofhla, in v’ verzhi olja ni smanjkalo po befédi, kte-ro je bil Gofpod rekel po Elii.
Tifti zhaf je Jesuf govoril ljudftvu in Tvojim uzhénzam , rekózh :	Na flo-
lu MojseTovim Tedé pifmouki in fari-seji. V fe tedej, kar koli vam reko, derelitte in florite; po njih delili pa nikar ne delajte, ker pravijo, pa ne flore. Navesüjejo namrezh teshke bremena, ki jih ni mozh nofiti; in jih nakladajo ljudem na rame, Tami pa jih f’ perfiam nozhejo ganiti. VTe Tvoje dela pa flore, de jih ljudje vidijo; delajo fi namrezh Thirji liflke in vezlii
2З, i — 12.
robove v’ krilu. In imajo radi perve méfia per vezhérjah in perve fédeshe v’ f-hodmzah, in posdravijanja na ter-géh, in de jim ljudjé pravijo gofpod. Vi pa fé ne pulixte gofpodov imenovati; šakaj eden je vafh Gofpod, vfi pa lie bratje. In nikogar ne imenujte na semlji fvojiga ozhéta; šakaj eden je vafh Ozhe, ki je v’ nebéfili. Ne imenujte fe uzhemkov; sakaj eden je vafh Uzhemk, Kriliuf. Kteri je nar vézhi med vami, bodi vafh flushabnik. Kdor fe pa povifhuje, bo ponishan; in kdor fe ponishuje, bo povifhan.
V' frédo po 2. nedélji v poftu.
MOLITEV.
Ц
t^Jvoje Ijudftvo, prófimo, Gofpod! ufmiljeno P°gléj, in ]{er j;m velîfh mefnih jedi sdersha-** 1° ? jim dodéli, de tudi od fhkodljivih prc-g1 éh jćnjajo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Aerilo i'à Su lev {Sformili
i3, 8 — ìi. in i5 — 17.
TTifte dni je Mardohej molil k’ Gofpodu, re-kózh:	„Gofpod Bog, vfigamogózhni kralj ! pod
tvojo oblaftjo jé vfe, in ni ga, kteri bi le mogel vftâviti tvoji volji, ah e lì fklenil Israelze refluii. Ti li Itvaril nebo in sernljo, in kar koli fe pod nébam najde. A lili Gofpod fi, in ni ga, kteri bi fe vlkivil tvojimu veiizhaltvu. In sdej, Gofpod, kralj kraljev, Bog Abrahamov! ufmili fe fvojiga ljudftva, ker naf hozbejo nafhi fo-vrâshniki pogubili, in tvoj dél pokonzhâti. îs'i-kar ne sanizhuj fvojiga dela, kleriga li fi is Egipta refhil : temuzh uflifhi nafho profhnjo, in bodi miloftiv fvojimu ljudftvu, ktero je tvoj del in tvoj odlozhik; in preoberni nafho sha-lolt v’ vefelje, de bomo sliiveli in hvalili, Gofpod, tvoje ime, in ne saprì jim uft, kteri ti hvalo pojejo, Gofpod nafh Bog.
*
<yftatevàli
20, 17 — 28.
Tim ahaf je fhel Jesuf gor v’ Jerusalem, in j,e vsel dvanajfìére uzhénze pofekej k’ fehl, ter jim je rekel: „Glejte, gremo gor v’ Jerusalem, in tSin zhlové-kov 1зо sdan velikim duhóvnam in pi-
\wvwi\\vvu\^ л. \гг vvvtv\ ггг ггл ггл ггг	хх\ vv\ ^ v\ vv%
Tmoukam, in ga Lodo It’ fmerti obTodi-li ? in sdali nevernikom sanizhevati, bizhali in krishati, in tretji dan bo od fmerti vital.“ Takrat je perltopilà k njemu mati Zebedejevih otrok T’ Tvojima Tinama, ter ga je molila, in né-kej profila. On pa ji je rekel:	„Kaj
“hozhefTli ?“ M u pravi: „Piezi, de Tedila ta moja fina, eden na tvoji aeTm-zi, in eden na tvoji levizi v’ tvojim kraljeltvu.“ JesuT pa je odgovoril, in djal : „Ne vèlia, kaj profita! Ali moreta piti kélh, ki ga bom jas pil?“ Mu rezheta:	„Moreva.“ In jima re-
zhe: „Moj kélh bota fizèr pila; fedéti pa na moji de Inizi ali levizi ni moje vama dati, ampak kterim je perprâ-vljeno od mojiga Ozhéta.“ In uni deleteri, ko fo lo Tlifhali, To bili nevoljni nad bratama. JesuT pa jih je ^ Tebi poklizal, inje djal: „Vede, de vladniki nevernikov jih goTpodujejo-, in kteri fo vékfhi, jih imajo v’ oblalìi. Med vami pa ne bodi takó ; temuzh kteri hozhe med vami velik biti, naj bo vafh flushabnik, in kteri hozhe
100 V’ zheterlik po 2. nedelji v’ podu.
гглггл x%\ %w шил ivvvm г\л uvu\ iv\
med vami pervi biti, naj bo vafh hlapez: ravno ltabor tSin zhlovéhov ni prifhel, de bi Te mu ftréglo, temuzh de bi ftregel, in dai Tvoje shivljenje v’ odrefhenje sa njih veliko/4
V' zhetertik po 2. nedélji v’
podu.
MOLITEV.
Urodèli nam, prófimo, Gofpod! pomozh fvoje milofli, de fe polla in molitev, kakor je prav, dershimò, in fovrashnikam dufhe in teléfa odidemo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
■o /d SFeremija
17, 5 — 10.
To reihe Gofpod Bog: Preklet zhlovek, kî sa-upa v’ zhlovéka, in davi v’ mefó fvojo mozh, in od Gofpoda odllopi njegovo ferzé ! Šakaj kakor ref je v’ pufhâvi bç>, in ne bo vidil, kedar dobro pride; ampak bo prebival na fuhòti v’ puf bavi, v’ flani desheli, v’ kteri ne more nih-zhe prebivati. Blagor pa moshu , ki saupa v’
preroka
lic
Gofpoda, in je Gofpod njegovo upanje! On bo kakor drevo , safajèno per vodi, klero v’ mokroti poganja fvoje korenine, in fe ne uflrafhi, kedar pride vrozhina ; in njegov lift bo selen, in ob zhafu fufhe ne bo v’ fkerbi, tudi nikoli ne bo prejenjalo fadd roditi. Hudobno je zhlo-vékovo Terze in neisvédno; kdo ga bo fposnal? Jas, Gofpod, preifhem ferzo, in iskufim obifli; jas ftorim flednjimu po njegovim djanji in po fadu njegovih del, rezke Gofpod vfigamogózhni.
►J* Ö v umjeli Jvetifja £ula 16, 19 — 3i.
Tifti zhaf je Jesuf rekel Judovfkim ninoshizam:	Bil je bogat mosh, ki.
fe je v’ fhkerlat in v’ tanzlnzo obla-zhil, in fe vfak dan imenitno goffil. In je Lil ubóshiz po iménn Lazar, kteri je leshal pred njegovimi vrati poln ran, in fe je shelel nafitili drobilo, ktere fo padale od mise bogatiga, io mu jih nihzhe ni dal ; ampak tudi pfi fo prifhli, in fo lisali njegove rane. Pergodilo fe je pa, de je umeri uk°gi, in je bil nefen od angelov v’ narózhje Abrahamovo. Umeri je pa
If0$ V’ zhetertik po 2. nedelji v’ poftu.
tudi bogati, m je bil pokopan v’ peklu. Povesdvignil je pa> Tvoje ozki, ko je bil v’ terpljenji, in je vidil od délezh Abraharna in Lazarja v’ njegovim na-rpzhji. Iu on je vpil, in rekel: ,,Qzhe Abraham, uTmili Te me, in pòfhlji Lazarja, de pomózhi konez fvojiga perda v- vodo, in ohladi moj jesik, ker gro-sovftno terpim v’ tem plamenu !“ Abraham pa je djal: „tSin ! pomifli, de h prejel dohro v’ Tvojim shivljepji, in ravno tako Lazar hudo ; sdej pa je ta ovefeljèn, ti pa terpifh. In poverili vfiga tèga je med nami in med varni velik prepad podavljen, de, kte-ri: hozhejO od tod k’ vam iti, ne morejo, ba tudi ne od ondod Tem priti/* In je rekel: „Prolim te tedej^, o-zhe ! de ga v’ hifho mojiga ozile ta pofhljeTh, sakaj pet bratov imam; de jim Tprizha, de tudi oni ne pri-, dejo y? tu kraj terpljenja/“' Abraham mu rezhe : „Imajo MojseTa in preroke, n je naj pofJufhajo.“ On pa je djal: „Nikar, ozhe Abraham ! ampak zhe kdo is' mertvih k’ njim pojde, Te bo-
do fpokoriji.“ Rékel ma je pa: „Ako Mojsefa in prerokov ne poflüf'hajo; tudi ne bodo verovali, zite ravno kdo od. meritili vflane.“
V’ petik po 2. nedelji v’ poftu.
MOLITEV.
^^aj, prófimo, vfigamogózhni Bog! de f’ fre-lim podam, ozhifheni Г zbidimi dufJsnmi na prihodnje freie prašnike pridemo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
losi
З7, 6 — 2 2 i
TTida dni je rékel. Joshpf fvojii» b»'>4lom : ,,Po-Ibjfhajle moje fanje, ktere lì m imeli Sdelo fo *ni jp, de fmo na polji fnope rosòli , in de fo je moj fnop vesdrigpil, in [»o konzu podóvil vafhi fnopi pa, kleri fo okoli dali, fo fo pei>-klónjali moj inni fnopu.Ò Njegovi kralje fo/ odgovorilir „Bofh mar nafti kralj? in: Imiuoi podrcrshoni tvoji, ohladi ?“ ■ T.é fanjp tčdej in té heféde fo njih nevofhljivod in firyràfhl.ro jiodshigale. ImeJ jo fho druge; fanje-,, ktere j«-ivojim hratam poyédaR rekozks „^Sim vadil v’
104 V’pétik po 2. nedélji v’ poilu.
Tanjah, kakor de bi fe mi folnze, in luna in enajft svésd perklanjalo.“ Ko je to Tvojimu ozhétu in bratam pravil, ga je pofvâril njegov ozhe, in je djal :	„Kaj hozhejo té Tanje,
ktere fi imel? Ali Te ti bomo jas, tvoja mati in tvoji bratje perklanjali na semlji?“ Torej To mu bili nevoThljivi njegovi bratje; ozhe pa je to rezh na tihim premiThljevàl. In ko To njegovi bratje palli zhédo Tvojiga ozhćta ’ v’ jSihemu, mu je rekel Israel: „Tvoji bratje pafejo ovze v’4Sihemu ; pojdi, te bom k’ njim pollai!u In je odgovoril: „Tukej firn!“ Israel mu rezhe : „Idi, in poglej, ali je vTe prav per tvojih bratih in per shivini, in pridi mi povedat, kaj Te godi.“ PoTlan is doline He-bronTke je priThel v’ cŠihem. In nafhel ga je mosh na polji hoditi, in ga je vpraThal, koga de ilhe. On pa je odgovoril: „tSvojih bratov ilhem ; povéj mi, kjé paTejo zhédo?“ In mosh mu je rekel : „tSo Thli prozh od tega kraja; pa firn jih TliThal rezili : Pojdimo v’ Dotajn.“ JosheT je tedej Thel sa Tvojimi brati, in jih je naThel v’ Dotajnu. Ko To ga od délezh uglédali, preden je do njih prifhel, To ga miTlili umoriti. In To med Teboj djali : „Glejte, Tanjâviz gré! Dajmo, nbimo ga, in versimo v’ ftaro vodnizo, in porezhemo : Divja svér ga je Tnédla; in tedej Te bo pokasa-lo, kaj mu pomagajo njegove Tanje.“ Kuben pato Tlifhati, ga je shelel refhiti is njih rók, in je djal: „Nikar mu shivljenja ne jemljimo, in ne prelivajmo kervi ; ampak versi-
V’ pelili po 2. nedelji v’podu. 105
\\>\	IVVVlt >%/%/\ XX\iX\.\ <%/%/% W%	V%/\^V% %/%/% %*f% W\-W% VV\
te ga v’ to vodnizo, ktera je v’ pufhayi, in ohranite fvoje roUé nedólshne.“ To pa jo rekel, ker ga je hotel oteti is njih rok, in na-saj dati fvojimu ozhétu.
►J* Svariceli Jveticja ^/ftateüô/a 21, 33 — 46.
À ifti zhaf je Jesuf Judovfkim mno-shizam in vélikim duhovnam to priliko govoril: Bil je hifhni gofpodar, ht eri je safâdil vinograd, in ga je Г plotam ogradil, in v’ njem i skop al tlazhi'vnizo, in poftavil ftrâshnizo, in ga je dal krnétam obdelovati* in je, fhel na ptuje. Kedar fe je bil zhaf fadü perblishal, je poflal fvoje hlap-ze do kmétov, de bi prejeli njegov fad. In kmetje fo sgrâbili njegove hlapze, in fo eniga ftepli, eniga ubili, eniga pa kamnjali. Poflal je fpet drusih hlapzov, fhe vezh kakor po-pred, in fo jim ravno tako Borili. Sadnjizh pa je poflal do njih fvojiga fimi, rekózh : „Mojiga fimi bodo fpo-fhtovali.“ Kmetje pa, vidi ti fimi, fo rekli med febój:	„Ta je naflédnik ;
lOfi	V’ péti k po 2. nedelji v’ poftu.
'W* ШVV\YX% Х/КЛ %A.\ W
dajmo, ubimo ga, in bomo iméli njegov del!“ In fo ga popadli, in vergli is vinograda, in ubili. Redar tedej go-fpod vinograda pride, kaj bo fiorii tem limetam? Mn reko: „Hudobne bo hudo konzbal; in fvoj vinograd bo obdelovati dal drugim kmétam, Uteri mu bodo fad opravljali ob Tvojih zha-fih-.“ Jesuf jim rezhe: „Ali nifie nikoli- brali v’ pifmih: Kamen, kteriga fo svergli sidarji, tifii je podal vogelnik? Od Gofpoda je to ftorjeno, in je zhudno v’ nafhih ozhéh. Sato vam povem, de bo od vaf vséto Boshje ltraljéftvo, in bo dano Ijudfivu, Utero bo njegov fad dalo. In ltdor padte nad-tem kamnam, fe bo rasbil; na kogar-pa on pad'e, ga bo fieri.“ In- ko fo-véliki duhovni in fariseji flifhali njegove prilike, fo fposnali, die od njih govork In bi ga bili radi kalio prijeli!; pa fi> fe ljudftva bali, ker fo ga imeli kakor preroka.
V’ fabólo po 2. nedelji v’ poftu. 107
V' fabóto po 2. nedélji v"
poilu.,
MOLITEV.
ï^aj, prófimo, Gofpod! nafhimu poji« dober ték, de radovoljno pokôrj'e.n je mela naflie d.u-fhe osbivi. Po Gofpodu nafbim i. t. d.
Retilo là l. ^A'tojàeJovi! ßulev
27,6 — 4o.
TPifte dni je rekla Rebeka fvojinru finu Jakobu: „(Sim flifhala tvojiga pzhétn govoriti s’Esa-vam, tyojim b ra tam, in mu rezhi: Pornefi mi od fvojiga lova, in naredi mi jéd, de jém, in de, te blagoflovim pred Gofpodarp,, preden u-merjem. Sdej ledej, moj fin! pof-lpfbaj mpjv fvet. Pojdi k’ zhédi, in pernefi mi dva nar boljfhi kpslizba, de naredim is njib tvojimJij oibetu jéd, kiero rad je; potlej mu jo pone,-fefh, in bo jedel, in te blagoflovi!., proden ц-merje,“ In on ji je odgovoril : ,,Yefh , d,o je;, Esav moj brat ko final, in jas gladek. Redar m p bo pofblatal moj ozhe, in to obzhutil; fp, bojim, d,e bi ne menil, de firn ga hotel gol j-fâti , in de bi fi ne nakopal kletve nameni bjagoflova.^ Ma 1 i mu replie: „Nad me naj, pride ta kletev, moj fin! Le flufhaj mojp Ro-
108 V’ fabóto po з. nedelji v’ polki.
/%v% г^л мл гг\ ггл ггхггг гглггл umu т%иги%«\т/«иш %лл
fedo, in pojdi, ter pernefi, kar firn rekla.“ Je fhel, in pernéfel, ter dal materi, in je naredila jéd, kakor je vedila, de ima rad njegov ozke. In ga je oblekla s’ Esavovimi nar boljfhi-mi oblazbili, ktere je per febi doma imela, in mu je s’ koslinama roke ovila, in goli vrat pokrila. In potlej mu je dala jéd, in srozhila kru-he, ktere je bila fpekla. In je to néfel, in rekel: „Moj ozhe!“ On pa je odgovoril: „tSli-fhim ; kteri fi ti, moj fin?“ In Jakob je djal: „Jas firn tvoj pervéniz Esav; firn fiorii, kakor fi mi u kasa 1. Vftani, fedi, in jéj od mojiga lova, de me blagoflovi tvoja dufha.“ In Isak je fpet rekel fvojimu finu: „Kakó fi mogel takó hitro najti, moj fin?“ Je odgovoril: „Volja Boshja je bila, de mi je hitro naproti prifhlo, kar firn hotel.“ In Isak je djal: ,„Slopi léfem, de te pofhlatam, moj fin! in fkufim , ali fi ti moj fin Esav ali ne?“ On je ftopil k’ ozhétu, in Isak ga je pofhlatal, 1er je rekel: „Glaf je fi-zèr Jakobov glaf, pa roke fo Esavove roke.“ In ga ni posnal, ker fo k olmate roke podobo fta-rjiga imele. Tedej ga je blagoflóvil, in je re-kel :	„Ali fi ti moj fin Esav?“ Je odgovoril:
„Jas firn.“ On pa je rekel : „Pernefi mi jéd od fvojiga lova, moj fin! de te blagoflovi moja dufha.“ Mu jo je pernéfel, in ko jo je bil pojédel, mu je pernéfel tudi vina. In ga je pil, in mu rekel: ,„Stopi k’ meni, in kufhni me, moj fin!“ Je ftbpil, ih ga kufhnil. In ko jç zhutil ‘lépi duh njegoviga oblazbila, ga je blagoflóvil, in je rekel: „Glej, duh mojiga fi-
V’ fabóto po 2. nedelji v'pofiu. 100
vv% ivHUiwvvwu ил vu vv\ mvvA %%/%	w\ vi\%v\ w гг<
n ii je kal<or duh rodovitne njive, ktero je bla-goflóvil Gofpod! Bog ti daj od rofe nebéfhke in od mafhòbe sémeljfke obilno shita in vina in olja; flushijo naj ti narodje, in rodovi naj fe ti perkhinjajo! Bodi gofpod fvojih bratov, in fintivi tvoje matere naj fe ti uklanjajo! Kdor te bo preklinjal, naj bo fam preklet; in kdor te bo blagoflóvil, naj bo s’ blagoflovi napolnjen!“ Komcj je Isak nehal govoriti, in Jakob odfhel; je Esav prifhel, in fkuhano jéd perné-fel ozhetu, rekózh: „Vflani, moj ozhe, in jéj od lova fvojiga finii, de me blagoflovi tvoja dufha!“ In Isak mu je rékel: .,Kdo fi pa ti?“ Je odgovoril : „Jas fim tvoj pervorojéni fin Esav.“ Isak je oftermel, in fe filno prellrafhil, in fe je sa-vsél bolj, kakor fe more verjeti, ter je rekel: „Kdo je tedej uni, kteri mi je poprej vjeto divjâzhino pernéfel, in fim od vfiga jedel, preden fi ti prifhel, in fim ga blagoflovi!, in bo blagoflovi jen ?“ Ko je bil Esav saflifbal beféde ozhétove, je s’ velikim vpitjem sarjul, in pre-ftrafhen rekel:	„Blagoflovi tudi mene, moj
ozhe!“ On pa je djal:	„Prifhel je tvoj brat
s’ svija'zho, in je prejel tvoj blagoflòv.“ Esav pa je daljej rekel :	„Ni sallonj imenovan Ja-
kob ; sakaj vdrugizh shé me je ogoljfàl. Poprej je is mene pervénftvo fpravil, in sdej mi je vsél fhe moj blagoflòv:“ In rezhe fpet ozhe-tu: „Ali nifi nizh blagoflova meni perhranil?“ Je odgovoril Isak: „Tvojiga gofpoda fim ga po-fiâvil, in vfe njegove brate fim podvergel njegovi fushnofti. V’ poféftvu shita in vina in olja fim ga
110	-V’ fabòlo pö 2. nedelji v’ polhi.
w wx m г\гг\л %,%% гг\ г\г\гигл w% ггл m ггл г\\ггл ггл х%\ гг%
ulerdil, in kaj hozhem po tem tebi fioriti, moj fin?“ Esàv mu je odgovoril:	„Ali imafh le en
bìa'goflòv, ozhe? Profim te, blagoflòvi tudi mene!“ In ko je filno vpil in jokal, je bil Isak oniezhcn, in mu je rekel:	„v5 mafhobi serii-
Ije in V’ roli nebéf bodi tvoj bìagoflòv!“
Tifo zhaf je Jesuf farisejem in pi-Fmoukam to priliko povedal: Neki zhlo-vek je imel dva fina; in mlaji sifted nju je djal o'zhétu:	.„Ozhe, daj mi
del blaga, ktéri sadéne mene!“ In jima je rasdćlil premoshènje. In malo dni potlej je manjfhi fin vfe pobral, ter fe je *v’ daljno desitelo podal, in je tam sapravil fvoje premoshenje s’ xasusdânim shivljenjem. Po tem pa, ko je bil Vfe sadjal, je vftala velika lakota v’ tifti desheli, in on je sazhél pomanjkanje terpéti. In je fhel, in fe prijel nekiga métìnjana tiftiga kraja. In ga je poflal na fvojo prillavo fvinje patì. In je skelel fvoj trebuh napolniti s’ Otrobi, ktere fo fvinje jedle; in
V’ fiabóto po 'г. nedelji v’ poilu. 411
w twtii ил vwuuvA vvt iv\ vvt vu vv\ ш \v\ \1л 11л ггл W\
nihzhe mu jih ni dal. .Shel je pa fam V le, in je dj-al: „Koliko najémuikam v hifhi mojiga ozhéta kruh prebiva, jas pa tukej lakote poginjam! V esd vigni I fe bom, ter pojdem Id fvojimu o-zhétu, in mu porezhem : „Ozhe, gre-fhil fim soper nebela in soper .tebe ! Vezh nilim vreden tvoj fin imenovan bili; Ilóri me kakor eniga Tvojih najemnikov!“ In fe je vesdvignil, ter je prifhel IT Tvoji mu ozhetu. Ko je pa The delezh bil, ga je nagledal njegov ozhe, in fe mu je milo Korilo, ter je pertékel, in fe ga je oklenil okoli vra-tii, in ga kufhnil. In fin mu je djal: „Ozhe, grefhil fim soper nebéfa in soper tebe! Vezh ni fim vreden tvoj fin imenovan biti.“ Ozhe pa je rekel Tvojim hlapzam: „Bersh pernefite nar bolji obla zbalo, in obležite ga, in dajte mu perflan na roko, in zhévlje na noge; in perpeljite pitano tele, in sa-koljite, in bozhemo jéfli, in dobre volje biti! Sakaj ta moj fin je bil mer-tev, in je sopel oshivel ; je bil sgu-bljen, in je najden!“ In fo jeli dobre
112 V’ fabóto po 2. nedelji v’ poilu.
m vvx гггггг vv» vvì гг^ ггхгггггигчмл %ј\Л1\лј\
volje biti. Njegov Ttarji fin pa je bil na polji, in ko pride, in fe perblisha hifhi, je flifhal pétje in pléf. In je eniga smeđ hlapzov poklizal in po-prafhal, kaj de je to. On pa mu je djal: „Tvoj brat je prifhel, in tvoj ozhe, je saldai pitano tele, ker ga je fpet sdraviga nasaj dobil.“ Ujésil fe je pa , in ni hotel noter iti. Tedej je njegov ozhe ven fhel, in ga je jel profiti. On pa je odgovoril, in djal fvojimu ozhétu:	„Glej, toliko lét ti
flushirn, in nitim nikoli tvojiga povelja prejftópil, in nikedar mi nifi dal koslizha, de bi bil Г Tvojimi prijatli dobre volje ! Ko je pa prifhel ta tvoj fin, ki je Tvoje premoshenje Г kurbami sapravil, fi mu saldai pitano tele.“ On pa mu je djal: „Sin, ti fi smirej per meni, in vfe moje je tvoje. Dobre volje pa biti in fe vefelTti. Te je Tpo-dóbilo, ker je ta tvoj brat bil mertev, in je sopet oshivel; je bil sgubljen, in je najden.“
Tretjo nedeljo v’ poftu.	115
w	vviwtvuwnw тгиш гг^гглггл tv\ w\ ut ut%u%u
Trétjo nedéljo v' poftu.
MOLITEV.
^Prófimo, vfigamogózhni Bog! osri fe na she-Ije ponishnih, in istégni defnizo Tvoje fvetlófti k’ naThi hrambi. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri Г’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
berilo id lijta J. (Pavla ajiojtelina
do Efeshanov 5, i -— 9.
ISratje! bodite pofnémavzi Boshji, kakor preljubi otrozi, in hodile v’ ljubesni, kakor je tudi Kriftuf naf ljubil, in fe sa naf dal v’ dar in klâvfhino Bogii v’ prijeten duh. Kur-banje pa in vfa nezhiftoft ali lakomnoft fe fhe ne imenuj med vami , (kakor fe fpodobi fvé-tim,) ali neframnoft, ali nefpametne ali gerdé * beféde , kar fe ne fpodobi ; ampak sahvaljenje veliko bolj. To namrezh vedite in premiflite, de nobèn kurbir, ali nezhiftnik , ali lakomnik (kar je malikovanje,) nima dela v’ kraljéftvu Kriftufovim in Boshjim. Ne dajte fe nikomur sapeljati f’ prašnimi befedami, ker savoljo tega pride jésa Boshja nad otroke nepokorfhine. Ne bodite tedej njih deléshniki ! Sakaj bili fte nékedej tema, sdej pa fte fvellòba v’ Gofpodu.
8
Kakor otrozi fvetlòbo hodite; her fad fvcllòbc je v’ vfi dobroti, in pravizi, in refnîzn
►J* (jvancjeli Jveticja £ula
i4
Tmi zhaf je Jesuf hud/zha isganjal, in ta je bil mutali. In Ito je bil hu-dizha isgnal, je mutiz govoril, in mno-shize fo fe zhudile. Eni smed njih pa fo reltli : ,,S’ Belzebubam, vifhim hu-dlzhev, isganja hudizhe.“ In drugi fo ga fkufhali, in fo ifkali snamnja s’ neba od njega. On pa, ker je vidil njih mifli, jim je djal: „Vlako ltra-Ijéftvo, ktero je farno soper febe ras-deljèno, bo rasdjano, in hifha bo na hifho padla. Ako je pa tudi fatan fam soper febe rasdeljen, kako bo oblialo njegovo kraljeltvo? ker pravite, de s’ „ Belzebubam hudizhe isganjam. Zhe pa jas s’ Belzebubam hudizhe isganjam, Г kom jih vafhi otrozi isganjajo? Sato bodo oni vafhi fodmki ! Zhe pa f’ peritam Boshjim hudizhe isganjam, je réf Boshje kraljeltvo k’ vam prifhlo. Hedar mozhân v’ oroshji fvojiga dvo-
ra varuje $ je v’ miru njegovo premo-shenje. Zhe pa mozhnéjfhi kakor on nad-nj pride, in ga jjrcmaga; bo vfe njegovo oroshje pobral, na ktero fe je sanafhal, in bo delil njegov roji. Kdor ni s’ menoj, je soper mé; in kdor ne pobira s’ menoj, rastrelli. Redar ne-zhifti duh is zhlovéka pride, hodi po fuhih krajih, in iflie pokoja, in ker ga ne najde, pravi: Vernil fe bom v’ fvojo hifho, od koder firn isfhël. In ko pride, jo najde pometeno in ofnà-shend. Tedej gré, in 11 jiërtsame federn drusih duhov, hujfhih kot on, ter gredo vanjo, in prebivajo tam. In poflednje tifliga zhlovéka je hùjfhi, kakor pervo.“ Pergodilo fé je pa, ko je to govoril, je jioVesdvignila néka she-na glaf smcd mnóshize, in mu je rekla: 5JBlagor teléfu, ktero je tebe nofilo, in perfam, kter'e fi fefàl !a On pà je rékel : „Pazh, blagor tiftim , kteri po-flufhajo Boshjo befédo, in jo ohranijo! «
116 V’ pomleljil« po 3. nedelji v’ poflu.
\v\ vv* w гг\ Vil ггл vv> vv*	ггл \v\\v> гг\ гг1 г!ч
V’ pondéljik po 3. nedélji V
polla.
MOLITEV.
\Г'	'	.
V nafhe ferza, prodmo, Gofpod ! fvojo mi-lofl dobrotljivo vlij, de, kakor fe mefnih jedi sdcrshujemo , tabo tudi fvoje pozbulke fhko-dljive nesmernofii obvarujemo. Po Gofpodu na-fhim i. t. d.
TPifte dni je bil Nama n , poglavar vojakov tSirfkiga kralja, velik mosh per fvojim gofpodu in zhefhen ; sakaj po njem je dal Gofpod smago tSirji. Bil je pa mozhan in bogat mosh, tode gobov. Takrat je bilo fhlo is Si rje nekej vojakov na rop, in fo bili perpeljali is Israelfke deshele déklizo vjéto, ktera je bila v’ flushbi per Nâmanovi sheni. Ta rezhe fvoji gofpéj :	„0, de bi bil pazh moj gofpod
per preroku, kteri je v’ tSamarii ; gotovo bi ga osdrâvil od gob, ktcre ima !,( Nâm a n gre tedej k’ fvojimu gofpodu, in mu pové, rekózh: „Tako m takó je govorila dekliza is Israelfke dcehele.“ In mu rezhe tSirfki kralj: „Pojdi,
V’ pohdéljik po 3. nedelji v’poflu. 117
poflal bom lift Israelfkimu kralju.“ Gre, in vsame Teboj defet talentov Trebra, in Theft tavshent slatov, in deTét prashnjih oblazhi! ; in perneTe lift IsraelTkimu kralju teh beTéd : „Ke-dar prejmeTh ta lift5 vedi, de tim poTlal k’ tebi Nâmana Tvojiga Tlushabnika, de ga o-sdravifh od njegovih gob.“ Ko je IsraelTki kralj lift prebral, preterga Tvoje oblazhila, in rezhe: „tSim jas mar Bog, de bi mogel umoriti in oshiviti, ker je on do mene poTlal, de bi osdravil zhloveka od njegovih gob? l\a-sumejtein poglejte, kako perloshnofti iThe soper mene!“ Ko je Tli Thal Elisej, mosh Boshji, de je namrezh IsraelTki kralj pretergal Tvoje oblazhila, pofhlje k’ njemu, rekózh: ,,Sakaj fi Tvoje oblazhila pretergal? K’ meni naj pride, in svć-dil bo, de je prerok v’ Israeli!.“ Nâman te-dej pride T’ konji in s’ vosmi, in obftoji pred vrati Elisejeve hiThe. In Elisej poThlje k’ njemu Tporozhit in povedat: „Pojdi, in Tkòplji Te fédemkrat v’ Jordanu, in bo osdravélo tvoje telo, in boTh ozhiThen.“ Nâman Te rasjesi in oberne, rekózh:	„tSim miTlil, de bo ven. k’
meni prifhel, in Te uftopil, ter klizal v’ ^mć Gofpoda Tvojiga Boga, in de Te bo T’ Tvojo voko gob dotaknil, in me osdravil. jSifo li Imljfhi Abana in FarTara, reke DamaTlike, od vfib vod v’ Israelu , de bi Te v’ njih kopal , in Te ozhiftil ?“ Ko Te je tedej obernil,' in je Tcr-dit Thel, kopijo k’ njemu njegovi hlapzi, in mu reko: „Ozhe, ko bi ti bil tudi kej teshki-ga prerok nalosbil, bi bil to' gotovo fiorii 5
118 V’ ponđćljik po Л. nedelji v’ poßu.
koliko bolj, ker ti je sdej rékel: tSkòplji fe, in bofh ozhifben!“ Na to gre, in fe fkoplje v’ Jordanu fedemkrat po befédi Boshjiga moshâ; in njegovo telo je sdravo, kakor telo majhniga o-troka, in je ozhifben. Tedej fe je vernil k’ Bo-shjimu moshu s’ vfo fvojo drushino, in pride, in ftoji pred njim, ter rezhe: „Sdej vem, de ni dru-siga Boga na vii semi ji kakor le v’ Israel ul“
►J« Svariceli Jvetnja £ula 4, 2З — 3o.
Tifti zhaf je rekel Jesuf farisejem: „Kaj pa, de mi bote rekli ta pregovor: Sdravnik, osdravi Tam febe ! Koli-korfhne rezhi Trno TliThali, de fi jih delal v’ Kaparnaumu, jih delaj tudi tukej v’ Tvojim kraji I“ Rekel je pa: „Refnizhno, vam povem, de noben prerok ni prijeten v’ Tvojim kraji. V’ refnizi vam povem: Veliko vdov je bilo v’ dneh Elijevih v’ Israelu, ko je bilo nebó saperto tri leta in Theft mcTzov, in je bila vftala velika lakota po vfi desheli; in k’ nobeni njih ni bil Elija poTlan, ampak le v’ tSa-repto na tSidonTlcim k’ sheni vdovi. Tudi je bilo veliko gobovih v’ Israelu
ob zhafu Eliseja preroka; in nobeden njih ni bil ozhifhen, ampak le Naa-man tSiriz.“ In vii v’ f-hodmzi to fli-fhati fo bili polni jése. In Ib vftali, in fo ga isgnali ven is méfta, in ga peljali na rob gore, na kteri je bilo njih méfto sidano, de bi ga doli fu-nili. On pa je grede po fredi njih v’ ftran fhpl,
V’ tvorik po 3. nedélji v’
poftu.
MOLITEV,
Uflifhi naf, vfigamogózhni in ufmiljeni Bog! in dodeli nam milodivo sdrave sdershnodi da-i'i. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Çfyenlo id 4- éukev kraljev
4, i — 7,
ГЖУџ
ide dni jc neka sliena vpila Eliscju preroku, rekózh : „Tvoj hlapez moj mosh je umeri, in ti vefh, de fe je tvoj hlapez bal Gofpoda. la glej, pofojevaviz je prifhel, in lmzlic vseli
moja fina, de bi mu flushila.“ Elise j ji re-7,he: ,,Kaj hozhefh, de ti dorim? Povej mi, kaj imafh v’ fvoji hifhi?“ Ona pa odgovori: „Jas tvoja dekla nimam drusiga v’ fvoji hifhi, kakor malo olja, P kterirn fe mashem.“ Ji rezhe:	„Pojdi, fpròfi na pófodo od vfih Tvo-
jih,Xofédov veliko prašnih pofód. In pojdi noter, in sakleni fvoje duri, kedar bofh ushé notri ti in tvoja fina, in vlij ga v’ vfe lide po-fode, in ko bodo napolnjene, jih podavi na dran.“ Gré tedej shena , ter sapre duri sa fe-bój in sa Tvojima Tinama ; ta ji pofódo dajeta, in ona naliva. In kedar To bile pofóde polne, rezhe fvojimu finu : „Pernefi mi The eno pofódo!“ In on odgovori:	,,Je	nimam.“ Te-
dej jenja olje tezhi. Ona pa gre, in pové Boshjimu moshu. In on rezhe: „Pojdi, prodaj olje, in verni fvojimu pofojevâvzu; ti pa in tvoja fina shivite od odanka.“
(jvancjeL Jvetiaa ^jflatevdha
18, i5 — 22.
TiAi zhaf je Jesuf rekel Tvojim uzhén-zam : „Ako bo grefhil soper tebe tvoj brat; pojdi, in poTvari ga med Teboj in med njim Tamim. Ako te poTJuThr, fi Tvojiga brata perdobil. Ako te pa ne pofiufha; vsemi Teboj The eniga ali dva, de v’ uftih dvéh ali treh prizh
ftoji тГа rezh. Ako jih pa ne poflu-fha, povej zérkvi. Zhe pa zerkve ne poflufha, naj ti Lo kakor nevernik in zolnar. Piefnizhno, vam povem, kar koli bote savesali na semi ji, bo save-sano tudi v’ nebelih; in kar koli bote rasvesali na semlji, bo rasvésano tudi v’ nebelih. cShe vam povem, de, ako le dva med vaf sedmita na semlji, fe jima bo, sa ktero rezh koli profita, sgodila od mojiga Ozheta, kteri je v’ nebelih. Sakaj kjer fta dva ali kjer fo trijé sbrani v’ mojim imenu, tam firn jas v’ fredi med njimi.“ Takrat je perflopil k’ njemu Peter, in je djal: „Gofpod, kolikokrat bo grefhi'1 soper mene moj brat, in naj mu odpuflïm? do fédemkrat?“ Jesuf murezhe: „Ne rezhem ti do fedemkrat, ampak do ledemdefetkrat fedemkrat.“
V' frédo po 3. nedélji v'poftu.
MOLITEV.
|1|
M>Podćli nam, prófimo, Gofpod! de s’ sdra-vim portam boljfhani gréha fe sdershimò, in
гг\	ггл ivt	ггчигггл ил ггл mumuwutuui\ vi\
tvoje ufmiljcnje loshej doféshemo. Po Gofpo-du nafhim i. t. d.
m
J- o rezhe Gofpod Bog: ,,4Spofhtuj fvojiga ozhéta in fvojo mater, de bofh dolgo shivel na semlji, ktero ti bo dal Gofpod tvoj Bog. Ne ubijaj, ne préfhefhtuj, ne kradi; ne govori soper fvojiga blishnjiga kriviga prizhevâ-nja; ne shèli fvojiga blishnjiga hifhe, tudi ne shèli njegove shene, ne hlapza , ne dékle, ne vola, ne ofla, ne zhefa, kar je njegoviga.4* Vfe ljudttvo pa je flifhalo grom in glaf trobente, in je vidilo blifk in goro s’ dimani pokrito , in fo od Itrahii in trepeta vii prevséti od dé-lezh Itali, in rekli Mojsefu:	„Govori nam ti,
in te bomo poflufhali ! Nikar noj nam ne govori Gofpod, de ne umerjemo!“ In Mojsef je djal ljuditvu:	„Nikar fe ne bojte; sakaj
Bog je le prifhel, de bi vaf fkufil, in de bi bil njegov Urah per vaf, in de bi ne grefhi-H.“ In ljudllvo je od délezh Ralo. Mojsef pa je fhel v’ meglo, v’ kteri jp bil Bog. Rekel je Gofpod Mojsefu fhe: „To povej Israclo-vim otrokom: Vadili Ite, de firn vam s’ neba govoril. Ne delajte lì frebernih in slatih bogov. (Storite mi altar is periti, in darujte na njem fvoje shgavne in hvalne darove, fvojo
là
20, 12 — 34.
dróbnizo in govedino na vfakmi kraji, kjer bo fpomin mpjiga imena.“
►J* Qvancjeii j veh ja ^/ftalevQia
i5, i — ii.
Tifti zhaf pridejo k’ Jesufu is Jeru-salema pifmouki in fariseji, rekózh : ,,Šakaj prefìopajo tvoji uzhénzi srozhi-lo Barih? Ne umivajo fi namrezh rok, kedar kruh jedo.“ On pa je odgovoril, in jim djal: „Sakaj prefìopate tudi vi' sapoved Boshjo savoljo fvojiga srozhi-la? Rekel je namrezh Bog: tSpofhtuj ozhéta in mater; in: Kdor kolne o-zhéta ali mater, naj цтпегје. Vi pa pravite:	Kdor koli rezhe ozhétu ali
materi: Daritev je, Г zhimur koli hi fe ti dajo od mene pomagati; ne bo fpof h lovai fvojiga ozhéta ali fvoje matere. Tako Be sapoved Boshjo v’ nizh Borili savoljo fvojiga srozhila. Hinavzi! prav je prerokoval od vaf Isai'ja, rekózh: To ljudftvo me zhelli s’ uflmi, njih ferzé pa je delezh od rnepe. Pa safìonj me zjiefìé, ker uzhé ulte in sa-póvedi zhlovéfhke.“ In je mnóshize k’
124 V’ zheterlikpo 3. nedelji v’ poku.
wt vv% m w w% ггг гм w\ w\ ггл ггл w% w/\/%.л vv% w\ iv» vw m
febi poklizal, in jim rekel: „Poflufhaj-te in uméjte! Kar gre v’ ulta, ne o-gnjuli zhlovéka; ampak kar gré is ult, to ognjufi zhloreka.“
V' zhetertik po 3. nedélji v’
poftu.
MOLITEV.
ï^ovelizhaj te, Gofpod! fveti prasnil« tvojih fvetnikov Kosma in Damijana, v’ kterim (i njima vezli n o flavo in nam pomózh po nefkon-zhni previdnofti dodelil. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
a
7, i — 7.
^Tifle dni mi je govoril Gofpod, rekózh : ,nStoj med vrati Gofpodove hifhe, in osna-nuj tam to befédo, in rezi: Poflufhajte befédo Gofpodovo, vii Judovi, kteri hodite fkosi té vrata Gofpoda molit! To rezhe Gofpod voj-fknih trum, Bog Israelov : Poboljfhajte fvojc pota in'fvoje déla, in bom prebival s’ vami
Aerilo 10 ^fe
eremi
pr er 0 lia
na tem medu. J\e sanafhajte fe na lashnjive beféde, in ne rezilc: Tempelj Gofpodov, tempelj Gofpodov, tempelj Gofpodov je! Sal<aj zbe poboljfhate fvoje pota in fvoje dela; zhe flonlè pravizo med moshem in njegovim bli-slinjim; zhe ptujzu in firoli in vdovi ne florite brivize, tudi nedolshne bervi ne prelivale na tern medu, in SR ptujimi bogovi ne bodite fami febi v’ fhbodo : bom prebival s’ vami na tem medu, v’ desheli, btero firn dal va-fhim ozhétam, od vćba do vćba,“ rezhe Go-fpod vfigamogózhni.
*
(jvancjeli Jvetiaa
4, 38 — 44*
Tifti zhaf fe je vcsdvignil Jesuf is f-ho-dmze, in je fhel v’ hifho ^Simonovo. Tafha 4Simonova pa je imela hudo merslizo, in fo ga sa njo profili. In je üopil k’ njiin sapovédal merslizi, in jo je popuflila. In sdajzi je vflala, in jim Ilregla. Redar je pa folnze sa-fhlo, fo yfi, kteri fo imeli kolnike s’ mnogoterimi kolesnimi, jih k’ njemu perpeljali. On pa je na fleherniga roke poloshil, in ga je osdravil. cShli fo pa hudizhi is mnogih, ter fo vpili
in rekli: „Ti li cSin Boshji!“ in jim je popertil, in jih ni puftil govoriti, ker fo vedili, de je on Krifiuf. Ke-dar fe je pa dan Boril, fe je podal, in je fhel v’ puli kraj, in mnóshize fo ga ifkale* in fo prifhle do njega, in fo ga dershale, dé bi ne fhel od njih. On pa jim je djal: „Tudi drugim méflarn moram osnanovati Boshje kraljeflvo, ker firn pofJan sato.“ In je osnanovàl v’ f-hodmzah po Galileji.
V' pétik po 3. nedélji v’ poftu.
MOLITEV.
TVafh polt, prólimo, Gofpod! dobrotljivo fprej-mi, de, kakor fe po telefu jedi sderšhujemo, tako fe po duhu grehov pollimo. Po Gofpo-du nafhim i. t. d.
berilo id 4-' iSPlojjóeftìvìA Sulici)
20, 2 — ï3.
TPifte dni fo fe shrali Israelovi otrozi soper Mojsefa in Arona, in fo fe fpunlali, in rekli:
V’ pétik po 3. nedelji v’ podu. 127
„Dajta nam vode, de pijemo!“ — In Mojsef in Aron ila mnóshizo odpravila, in fhla v’ fhotor savése, in fe na semljo vcrgla, in ila k’ Gofpodu vpila, in rekla: „Gofpod Bog, uflifhi vpitje tega ljudltva, in odpri jim fvoj saklad, ftudèniz shive vode, de fe napijejo, in nehajo mermrâti !“ In perkasalo fe je ve-lizhaltvo Gofpodovo nad njima. In Gofpod je govoril Mojsefu, rekózh : „Vsemi pâlizo, in fkli-zhi ljudilvo ti in tvoj brat Aron, in govorita fkali pred njimi, in ona ho vodo dala. In bofh vodo is fkale perpravil, in bo pila vfa mnóshiza in njena shivina.“ Mojsef je ledej vsél pâlizo, ktera je bila pred Gofpodam , kakor mii je bil sapovedal. In je fklizal mnóshizo k’ fkali, in jim je rekel: „Poflufhajte, puntarji in neverni ! Ali vam bova mogla is té fkale vode dobiti?“ In je vesdvignil Mojsef roko, in f’ pâlizo dvakrat udâril na fkalo, in je pervrélo veliko vode is nje, tako de fe je napilo ljudilvo in shivina. Iri Gofpod je rekel Mojsefu in Aronu: „Ker mi nilla verjela, de bi me bila povelizhala pred Israelovimi otrozi; ne bota peljala teh ljudi v’ dcshelo, ktero jim bom dal.“ To je voda prerekanja, kjer fo Israelovi otrozi Gofpodu prerekali, in je bil po-velizhan med njimi«
luuuwüiw '%%. vwt ггггглггл ггггглгг m % ггхгггггггг^гггги
TPifti zhaf pride Jesuf v’ tSamarifhko méfto, ktero fe imenuje (Sihar, blis priftave, ktero je dal Jakob Joshefu fvojimu finu. Bil je pa tam Jakobov ftudeniz. Jesuf tedej, truden od pota, je tako fedel na lludenzu. Bilo je o-koli fhefte ure. Pride shena is Samarije vodo sajémat. Jesuf ji rezhe: „Daj mi piti!“ (Sakaj njegovi uzhénzi fo bili v’ mélìo odfhli, de bi jéfli kupili.) Piezhe mu tedej ta tSamarifhka shena:	„Kako ti, ker fi Jud, mene
piti profifh, ki firn tSamarifhka shena ?“ (Sakaj Judje fe ne pezhajo Г tSa-marijani.) Jesuf je odgovoril, in ji djal : „Ako bi posnala dar Boshji, in kdo de je, kteri ti pravi: Daj mi piti! bi bila ti njega morde profila, in bi ti bil dal shive vode.“ Shena mu rezhe: „Gofpod, fej nimafh f’ zhem sajeti, in ftudeniz je globok; od kod imafh tedej shivo vodo? Ali fi ti vezhi kakor nafh ozhe Jakob, ki nam je
o an a
4, 5 — 42.
dal fludeniz, in je is njega pil on, in njegovi finovi in njegova shivina?“ Jesul je odgovoril, in ji djal:	„.Sle-
dnji, kteri pije od te vode, bo fpet shéjin: kdor pa pije od vode, ktero mu bom jas dal, ne bo shejin vekoma ne; ampak voda, ktero mu bom jas dal, bo v’ njem fludeniz vode is-virajozhe v’ vezimo shivljenje.“ Shenä mu rezhe: „Gofpod, daj mi te vode* de ne bom shejna, in de ne bom hodila femkej sajémat!“ Jesuf ji rezhe: „Pojdi, poklizhi fvojiga mosha, in pridi femkej !“ Shena je odgovorila in djala : „Nimam mosha!“ Jesuf ji rezke: „Prav fi rekla: Nimam mosha! Pet mosh namrezh lì imela, in kteriga sdej imafh, ni tvoj mosh. To fi prav rekla!“ Shena mu rezhe:	„Gofpod! vi-
dim , de fi ti prerok. Nafhi ozhaki fo na tej gori molili; in vf pravite, de v’ Jerusalemu je kraj, kjer fe mora moliti.“ Jesuf ji rezhe:	„Shena, ver-
jemi mi, de pride ura, ko ne hote ne na tej gori, ne v’ Jerusalemu molili Ozhéta. Vi molite, zhefar ne velie:
150 V’pélik po 3. nedelji v’poilu.
w\\v\\v\ vv\ w г\л г\л ггч vv\ wvvvt \v>
mi molimo, kar vemo; ker svelizha-nje je is Judov. Pa pride ura, in je slie sdej, ko bodo pravi molivzi Ozhe-ta molili v’ duhu in re Inizi ; ludi O-zhe namrezh hozhe take molivze. Bog je duh, in kteri ga molijo, ga morajo v’ duhu in refmzi moli ti.“ Slična mu rezke:	„Vem, de Mefjja pride,
(kteri fe imenuje Kriftuf:) kedar te-dej on pride, nam bo vie osnanil.“ Jesuf ji rezke: „Jas firn, ki govorim Г’ teboj.“ In med tem fo prifhJi njegovi uzhénzi, in ib fe zhudili, de je s’ sheno govoril. Vender pa nobeden ni rekel: „Kaj vprafhafb, ali kaj go-vorifh sh’ njo ?“ Popuflila je tedej she-na fvoj verzh, in je fhla v’ méfìo, in rezke tifìim ljudem:	„Pridite, in po-
glejte zhlovéka, kteri mi je vfe povedal, kar koli firn Borila, ali je on KriBuf.“ tShli fo tedej is méBa, in prifhli k’ njemu. Med tem fo ga profili uzhénzi, rekózh :	„Uzhemk, jéj!“
On pa jim je rekel: „Jas imam jéd jéfii, ktere vi ne véfie.“ Uzhénzi fo tede; rekli med febój : „Mu je li kdo
V’ pelili po 3. nedelji v’politi.	J 51
%*%\ЛЛUUin\UltU\UUltUniUl\W Ш VV\ Ш VtA w
jćfii pernéfel?“- Jesuf jim rezke: „Moja jed je, de ftorim yoljo tifiiga, kleni me je poflal, in de dopolnim njegovo delo. Ali ne pravite v/, de je The fhtiri méfze, in shćtev pride i* Glejte, vam povem: Povesdv/gnite Tvoje ozili, in poglejte polje, de je shć belo sa shćtev! In kdor shanje, prejme plazhilo, ili shira fad v’ vezimo shivljenje, de le vi: upe j veleli là, lileri Teje, in kteri shanje. Sakaj v’ tem je pregovor refnizhen: Drug Teje, in drug shanje. Jas firn vaf poflal shet, zhe-far vi nifle obdelali ; drugi Љ obdelali, in vi Ite v’ njih delo ftopilh“ Is li-Itiga méfia pa je veliko ^Samarijanov va-nj vérovaio savoljo govorjenja she-ne, ktera je prizhevàla: „VTe mi je povedal, kar koli firn fiorila.“ Ko Ib ledej .Samarijani le’ njemu prifhli, Ib ga profili, de bi per njih prebil. In je prebil ondi dva dni. In veliko vezli jih je va-nj verovalo savoljo njegovi-ga govorjenja; in Љ rekli sheni : „Sdej vezh ne verujemo savoljo tvojiga govorjenja; sakaj farni lin o flifhali, in
v%/%	w% ut	ttttttvvt tvt	ttttttttt vtt ш	t\t tvt
vemo, de je on refmzlmo S vel/z h ar fvetâ.“
V' fabóto po 3. nedélji v'
poflu.
MOLITEV.
.■dodeli, prólimo, vfigamogózhni Bog! de, -kteri Ге mefó satirâje jedi sdershujcjo, pravi-zhnoft nafledvaje, krivize fc podijo. Po Go-fpodu nafhim i. t. d.
id ^Daniela prercla
i3, i — 62.
T£\de dni je shivel v’Babilonu mosh, Joakim po iménu, in je vsel sa sheno Helzijevo hzlier po imenu ^Slišano, bino lépo in bogabojézho. Njeni darfhi namrezh, kteri fo bili pravizhni, Љ uzhili fvojo hzher po Mojsefovi podavi. Bil je pa Joakim selo bogat, in je imel faden vert blis fvoje hifhe; in Judje fo fe per njem f-hajali, salo ko je bil vfih nar zheditljivfhi. In da bila fodnika podavljena dva dara smed ljuddva tido leto, od kakorfhnih je govoril Gofpod : „Je fhla hudobija is Babilona od
V’ fabóto po 3. nedelji v’ poilu. 133
/%/%Л VMWtVVt НЛ W\ %\Л
ftarih fodnikov, od kterih fe je menilo, devlada-jo Ijudhvo.“ Ona da sahajala v’ Joakimovo hifho, in hodili fo k’ njima vii, kteri fo tosbbé iméli. Kedar je bilo pa ljudllvo odfblo okoli poldneva, je ibla 4Susâna na vert fvojiga mosha, in fe je fprehajala. In harza lia jo vidila vfak dan vanj iti , in fprehajati fe ; in vnelo fe je v’ nju poshelenje do njé. In ila prevernila fvoj um , ter uklonila fvoje ozhi, de bi ne vidila neba, in fe ne fpómnila pravizhnih fo-deb. Pergodi fe pa, kedar pasita perloshen dan, pride 4Susana, kakor poprejfhnje dni farno s’ dvema deklama na vert, in fe hozhe kopati; vrozhe namrezh je bilo. In nikogar ni bilo tam, rasun dveh flarzov, klera Ha fkrita, in jo ftresheta. Kezhe tedej deklama : „Pernefite mi olja in lepó difhézhiga mašila, in vrata na vert saprile, de fe fkopljem.“ Kedar he pa dekli odfhle, vftaneta llarza, in tezheta k’ njej, in rezheta: ,.Glei, vrata na vert fo sa* klénjene, in nihzhe naf ne vidi, in imava poshelenje do tebe; savoljo lega nama pervòli, m fe nama vdaj. Ako nozhefh, bova prizhala soper tebe, de je bil mladénizh per tebi, in de li sató dekli od febe poflala.“ tSusana sdirne in rezhe: ,,V’ llifkah fin» od vflh hrani: sakaj zhe to horirn, mi je umreti; zhe pa ne kori m, ne bom^ubeshala vajnim rokam. Vender bolje mi je bres greha vama v’ roke palli, kakor grefhiti vprizho Gofpoda.“ In tSusana je savpila s’ velikim glafam. Savpila ha pa tudi llarza proti njej, in eden je hékel k’ vra-
154 V’ fabulo po 3. nedelji v’ poftu.
WVUUtlV(Uti«UUU%iUl%4U«tU%nUtiUU(UltUtH%U4
tam na vert, in jih je odperl. Ko fo bili pa domazhi hlapzi saflifhali krizhanje s’ verta, fo planili fkosi sadnje vrata vanj, de bi vidili, I<aj de je. Kedar fta pa ftarza povedala, je bilo hlapze selb fra m, ker fe ni nikoli kej taziga flifhalo od Susane govoriti, fn drugi dan, kedar fe je ljudftvo per Joakimu njenim moshi sbralo, pridela tudi ftarza polna krivizhnih naklepov soper tSusano, de bi jo umorili. In rezheta vprizho Ijudftva: „Pofbljite po ^usano, Helzijevo bzhér, Joahimovo sbeno !*• In po-f hi jejo jaderno. In pride f’ fvojimi ftarfhi, in s’ olrozi in s’ vfo fvojo rodovino. Tedej jokajo njeni in vfi , kleri fo jo posnali. .Starza pa vftaneta v’ fredi Ijudftva, in poloshità fvoje roke na njeno glavo. Ona pa plaka, in fe vsre proli nébu; sakaj njeno ferzé je saupalo v’ Gofpoda. In rezheta ftarza: „Kedar fva fe farna na vertu prehajala, je ona vanj prifhla s’ dvema deklama, in je saklenila vrata na vert, in od febe pofiala dekleta. In je perfhel k’ njej mladénizh, kleri je bil fkrit, in je le-sbal sh’ njo. Mi dva pa fva bila v’ nekim kotu na vertu, in viditi pregreho, fva tekla k’ njima, in ji лidila v’ nezliiftim djanji. In njega fizèr nifva mogla udershati , ker je bil mozhnejfhi od noju, in je vrata odperl in sletel. ISjo pa fva prijela in vprafhala, kdo de je mladénizh , in nama ni hotla povedati. Tega fva prizhi. Verjela jima je mnóshiza k.* kor ftarafhinama in fodnikama Ijudftva, in fo jo k’ fmerti obfodili. tSusana pa savpije s’ ve-
V’ fa bolo po 5. nedelji v’ poilu.
W% VVIWW VV\VV\VV\VV\VV\VV\ VA/\VV>W\ W4 vuwvuwvuu^
liki m gl a fa m, in rczhe : „Vézhni Bog, ki postulili vfe f kri to, in véfh vfe, preden fe sgodi! ti véfh, de lia kririzhno prizhala soper me; m gléj , umerjeni, ako ravno nilim nizh Ao-1’ila lega, kar Aa una hudobno fpletla soper mé.“ In Oofpod je uflifhal njen glaf. In bo jo péljejo k’ fmerti, obudi Gofpod fvétiga duha v’ mladénzhi, kterimu je imé Daniel ; in savpije s’ velikim glafam : „Nedolshen (im jas nad njeno kervjó!" In oberno fe vfe ljudAvo vanj, in rezhe: „Kaj je to, kar ii govoril?“ .Stojé v’ fredi njih rezhe : „Nefpametni otrozi Israelovi! kako Ae, deli niAe isprafhali in fposna-li, kaj je ref, obfodili Israelovo hzhér? Vernile fe na fodifhe , sakaj krivo Aa prizhala soper njó 1“ DjudAvo fe je ledej jaderno vernilo, in Daniel jim rezhe: „Odlozhite ji delezh nârasen, in ji bom isprafhevàl.“ Ko Aa bila tedej lo-zhena drugi od drusiga, poklizhe nju cniga, in mu rezhe: „SaAarani v’ hudobii! sdej fo prifhli na dan tvoji grehi, ktere fi popréd délai, ko fi po krivim fodil, nedolshne salirai, in krivizhne ispufhal, ako ravno Gofpod govori: Nedolshniga in pravfzhniga ne mòri. Sdej tedej, zhc fi jo vidil, povéj, pod kterim dre-véfam fi ji vidil pogovarjati fe med febo j ?“ On odgovori: „Pod mirtvikam.“ Daniel pa re-zhe : „Prav v’ fvoje pogubljenje li fe slegai; sakaj gléj, angel Gofpodov, kteri je od Boga povelje prejél, te bo rastergal na dvoje.“ In ko fo ga jjji; odpeljati, je ukasal uniga perpe-ljati, ter mu rezhe:	„Sarod Kaminov in ne
'VVt %/%/% XX\ XXX XX\ XXA	XXX UU1Ì	VV^VU
Jiidoy! lepota te je omamila, in poshelenje je Tpazhilo tvoje Terze, Takó Ita delala Israelovim hzheram, in oné To vama is flrahu pervolile; ali Judova hzhi Te ni vdala vajni hudobii. Sdej mi tedej povej, pod klerim drevéTam fi ji dobil pogovarjati Te med Teboj?“ On odgovori: „Pod zheTminam.“ Daniel pa mu rezhe : „Prav fi Te slegai tudi ti Tam v’ Tvoje pogubljenje ; sakaj zhaka te angel GoTpodov s’ mezhem, de te preTéka po Iredi, in vaji umori.“ Tedej sa-vpije vTa nmóshiza s’ velikim glaTam, in hvalijo Boga, ki jih ohrani , kleri va-nj saupajo. In Te vesdvignejo soper dvoja Ttarza, (sakaj Daniel ji je bil preprizhal is njunih uft, de fia krivo prizbala,) in jima fiore, kakor fta ona hudobno delala soper Tvojiga blishnjiga, ter ji umore. In otéla je bila nedolshna kri tifii dan.
Tifti zhaf je fhel Jesuf na oljfko goro. In sjutrej sgodej je fpet prifhel v’ tempelj, in yfe ljudftvo je prifhlo k’ njemu; in jih je fede uzhil. Perpélje-jo mu pa pifmouki in fariseji sheno, ki fo jo bili y’ prefhefhtvu dobili; in fo jo v’ fredo podavili, in fo mu dja-li: „UzhemkI ta shena je bila sdej v’
8, i — ii.
préi'hefhtvu najdena. V’podavi pa nam je Mojsef sapovedal lake kamnjati. Kaj tedej ti' pravifh?“ (To fo pa rekli, ker fo ga fkufhali, de ki ga mogli satodiiti.) Jesuf pa fe je perpognil, in je Г perdam pifal na tla. Ko pa nifo jenjali ga vprafhati, fe je fklonil, in jim je rekel:- „Rteri vaf je kres greha, naj pervi verske kamen v njo!“ In fe je fpet perpognil , in je pifal na tla. Redar fo pa to flifhali, fo drugi sa drugim ven filli, nar pervizh darfhi ; in je odal Jesuf fam, in shena , ki je v’ fredi dala. Jesuf pa fe je fklonil, in ji je djal:	„Shena! kjé fo lidi, kteri
fo te toshili? Te li ni nokeden okfo-dil?“ Ona je rekla: „Nokeden, Gofpod!“ Jesuf pa je rekel: „Tudi jas te ne kom okfodil; pojdi, in nikar vezli ne grefhi!“
Zheterto nedéljo v’ poftu.
MOLITEV.
D odeli, prófimo, vfigamogózhni Eog! <le, ki po saflushenji fvojiga djanja nadloge tcrpimo,
fe po rasvefeljènji tvoje milodi oddahnemo. Po Gof])odu nafhim Jesufu Kridufu sSinu tvojim, Uteri Г’ teboj shivi in hraljuje i. t. d.
do Galazhanov 4> 22 — 3i.
ISratjc! pifano je, de je imel Abraham dva fina; eniga od fushinje, in cniga od prode. Pa Uteri je pil od fushinje, je bil po mefu rojen; Uteri pa od prode, po obljubi. To pa je po drugazhnim pomenu rezheno. To da liam-rezb dva savéta ali tedamenta: eden na gori tSinajfUi, Uteri v’ fusbnod rodi, in ta je Aga-ra ; saUaj gora tSinajfUa je v’ Arabii, in fe der-shi tide, Ujcr je sdej Jerusalem, in flushi f’ fvojimi otrozi. Eden j>a, Uteri je gornji Jerusalem, je proda in nafha mati. SaUaj pifano je: „Vefèli fe, neporódna, Utera no rodifb; sauUaj in savpij , Ulera nifi na porodu: Uer sa-pufhena ima veliUo otróU, vezli Uo ta, l:tera ima mosha.“ Mi pa, bratje! fmo po IsaUu o-trozi obljube. Ali UaUor je taUrat lidi, Uteri je bil po mćfu rojen, preganjal uniga, Uteri je bil po duhu; taUó tudi sdej. Ali Uaj govori pifmo :	,,Issheni fiishinjo in njeniga fina; sa-
Uaj fin fushinje ne bo naflédniU f’ linam prode,u Tedej, bratje! nifmo otrozi fushinje, ampak prode, f’ Utero prododjo naf je Kriduf prode ftoril.
Zheterto nedeljo v’podu.	1Л9
vv% vv% w 1г' vv' vu vv\ w \\t w/\ w\ w\ w\ vv\ w%	ггл v%\
ncjeL Jv et {tja Jen
6, i — i5.
(j v aru
roana
^T^ifii zhaf je fhel Jesuf zhes Galilejsko morje, ktero je Tiberijafhko. In 1 hla je sa njim velika mnôshiza, ker fo vidili njegove zhudeshe, ki jih je délai nad bolniki. Jesuf je fhel tedej na goro, in je tam fédel Г fvojimi u-zhénzi. Bila je pa blis velika nozh, Judovfki prašnik. Ko je tedej Jesuf ozki vesdvignil, in je vidil, de je filno velika mnôshiza prifhla k’ njemu, je djal Filipu : „Od kod bomo kupili kruha, de bi ti jedli?“ (To pa je rekel, ker ga je fkufhal; sakaj on je védil, kaj bo fiorii.) Filip mu je odgovoril: „Sa dvé fio denarjev kruha jim ni dofli, de bi vfakteri kej maliga dobil.“ Mu rezhe eden njegovih uzhénzov, Andrej, .Simona Petra brat: „Je mladénizh tu-kej, kteri ima pét jezhménovih kruhov in dvé ribi; ali kaj je to med tolikanj ?*< Jesuf pa je djal: „Režite ljudem féflûî“ Bilo je pa tamkej veliko trave. tSo tedej lédli, okoli pét tav-
shent mosh Thtevi'la. Teđej je Jesuf vsél kruhe, in je sahvalil, ter jih ras-délil med Tedézhe; ravno takó tudi rih, kolikor Го hotli. Ko Го kili pa naffteni, rezhe Tvojim uzhénzam: „Poberite koTze, kteri To oliali, de Te ne Tpridijo.“ ßo tedej pobrali, in napolnili dvanajfi koThev T’ koTzi, ki To o-fiali od petih jezhménovih kruhov lihim, kteri To jedli. Tedej To ljudje, ko To vidili zlmdesh, kteriga je bil Je-suT fiorii, rekli: „On je refmzhno prerok, kteri ima na Tvét priti k4 Ko je tedej JesuT Tposnal, de hozhejo priti, in ga po fili vséti, de bi ga kralja fiorili; je Tpet on Tam sbéshal na goro.
V' pondeljik po 4. nedelji v'
poflu.
MOLITEV.
ÏJodéli, prófimo, vfigamogózhni Bog! de, l<i fveli polt vlako leto poboshno obhajamo, ti po lelefu in po duhu dopademo. Po Gofpodu na-fhim i. t. d.
utu\u\	г\л vvi ггч %*л w\ w% n.%.%	га*%*л<г.чл.
. dni de perfide dvé sheni h’ kralju tSa-lomonu, in dopile pred-nj. In rezke njih ena: „Profim, moj Gofpod! Jas in ta shena ftanujeve v’eni hifhi, in /im porodila per njej v’ hramu. Tretji dan po mojim porodu pa je tudi ona porodila; in fve vkupej bile, in rasun naju ni kilo nikogar drusiga per naju v’ hifhi. V’ no-zhi pa je fin té shene umeri, v’ fpanji namrezh ga je sadufhila. In vfiane po nozhi, ko je bilo vfe tiho, vsame mojiga finii od mene, tvoje flushâbnize fpijózhe, in ga poloshi k’ febi; fvo-jiga fina pa, kteri je bil mertev, poloshi k’meni. In ko firn sjutrej vdala, de bi dala mleka fvojimu finu, najdem, de je mertev; ko ga pa per fvellim dnevu bolj na tanko pogledam, vidim, de ni moj, kteriga firn rodila.“ Druga shena pa je rekla: „Ni tako, kakor govorifh ; ampak tvoj fin je mertev, moj pa shivi.“ Na-fproti je una rekla: „Lashefh; sakaj moj fin shivi, tvoj fin pa je umeri.“ In tako de fe prepirale pred kraljem. Tedej rezhekralj: „Ta pravi: Moj fin shivi, in tvoj fin je umeri ; in una odgovori : Ni tako, ampak tvoj fin je umeri, moj pa shivi. Per-nefite mi mezh!“ Inko fo mezhpernefli kralju, rezhe: „Rasfekajte otroka shiviga na dvoje, in dajte polovizo tej, in polovizo uni.“ Shena pa, ktere fin je bil shiv, (njej namrezh fe je njen fin v’ ferze fmilil,) rezhe kralju: „Profim,
id
3, 16 — 28.
Gofpod , dajte uni otroka shiviga, in nikar ga ne umorite!“ Nafproti pa una rezhe : „Ne bodi ne moj ne tvoj, ampak rasdeli naj fe.“ Kralj odgovori, in rezhe:	„Dajle pervi otroka shi-
viga, in nikar ga ne umorite; sakaj la je njegova mali.“ In vel* Israel je flifhal fodbo, kle-ro je fiorii kralj, in fo fe hali kralja, ker fo vietili, de je modroft Koshja v’ njem fiorili pravizo«
Ci'ancjeli Jveticja potimi
l3 --- 2Ò.
Tifti zhaf je bila blis Judovfka velika nozh, in Jesuf je fhel gor v’Jerusalem. In jih je ilafbel v tempelj-nu, kteri fo prodajali vole in ovze in golobe, in menjâvze fedéli. In je naredil, kakor tepéshnizo is molósov, in je vfe isgnal is tempeljna, tudi ovzé in vole; in je menjâvzam denarje is-iul, in mise prevenni. In tilìim, kteri fo golobe prodajali, je rékel: „. Spravite to od tod, in ne delajte is hif’he mojiga Ozhéta hifhe kupzhije!“ Nje-govi uzhénzi pa fo fe fpómnili, de je pifano: „.Seni sa tvojo hifho me sjéda.“ Judje fo tedaj odgovorili, in
V’pondćljik po 4- nedelji v’ poflu. 145
tVMVt WA V\H1^VV1 UUV\ VV\ Ul WA WA Ш V VA AAAAAA WA AAA VVAVVA
mu djali : ,,_S’ kâkofhnim zlnideshem nam fkàshefh, de fméfh to delati?u Jesuf je odgovoril, in jim djal:	„Po-
derite ta tempelj, in v’ treh dneh ga bom poflavil.“ Tedej fo Judje rekli: ,,Shélt in fhtirdefet lét fe je sidal ta tempelj, in ti ga bofh v’ treh dneh poftavil?“ On pa je govoril od tem-peljna fvojiga teleta. Redar je tedej od mertvih vflal, fo fe (pomnili njegovi uzhénzi, de je to govoril; in fo vérovali pifmu in hefédi, ktero je Je-suf govoril. Ro je pa kil v’ Jerusale-mu o veliki nozhi v’ prašnik, jih je veliko verovalo v’ njegovo ime, ker fo vidili njegove zhucleshe, ki jih je delal. Jesuf pa fe jim ni saupal fa-miga, sató ko je on vfe posnal, in ko ni potreboval, de bi kdo prizhe-vàl od zhlovéka; sakaj on je védil, kaj je v’ zhlovéku.
144 V’ tvorek po 4. nedelji v’podu.
<w4k ч/г-г %x\ /%.%/% 14. \гг \x\	гггггг хлл \x\ w хлл xx\ /ххх ххх
V' tvorek po 4. nedelji v
poflu.
MOLITEV.
Strofinio, Gofpodï naj nam fvétiga zhafa poli lepiga shivljenja raft in tvojiga ufmiljenja vedno pomozli dodeliije. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
&>erilo id 2.	<У.floióejovl! ßulev
З2, 7 — 14.
ГЕП
JL ifte dni je Gofpod Mojsefu govoril, rekózh : „Pojdi s’gore; šakaj grefhilo je tvoje ljudftvo, ktero fi ispeljal is Egiptovfke deshele. Odftopi-li fo hitro Г pota, kteriga fi jim pokasal, in fo fi slili tele, in Го ga molili, in mu darovali, rekózh :	Ti fo tvoji bogovi, Israel, kteri fo te
ispeljali is Egiptovfke deshele !“ In Gofpod je fpet rekel Mojsefu:	„Vidim, de je to ljudftvo
terdovralno: pi'ifti me, de fe vname moja jćsa nad njimi, in de jih potréhim, in bom ftoril tebe v’ velik narod.“ Mojsef pa je molil k’ Gofpodu fvojimu Bogu, rekózh: „Gofpod! šakaj fe je tvoj ferd vnel soper tvoje ljudftvo, klero fi ispeljal is Egiptovfke deshele s’ veliko krepóftjo in mozhno roko? Naj ne reko Egipzhani: Svijâzhno jih je ispeljal, de bi jih pomoril v’ gorah, in istrébil is semlje! Ulési fe tvoja jésa, in bodi imloftiv hudobii fvojiga
V’ tvorek po 4- nedelji v’ poilu. 145
vv\xv*	m\\t vt\ %w w w www
Ijuddva. 4Spomni fe Abrahama, Isaka in Israe-la, Tvojih hlapzov, kterim fi perfégel Tam per Tebi, rekózh : Bom pomnóshii vafh sarod , kakor svésde na nebu, in vfo to deshelo, od ktere firn govoril, bom dal vafhimu sarodu, in jo bote v’ lall imeli vekoma.“ In Gofpod le je dal potolashiti, in ni pollai IVojimu ljudllvu nefrézbe, od ktere je govoril, in le je ufini-Ш fvojiga ljudllva Gofpod nafh Bog.
Gvcincjeli Jvetuja ^foana 7, 14 — 3i.
Tifti zhaf, kedar je bil prašnik ushé napol minul, je The! Jçsuf v’ tempelj, in je uzhil. In Judje Го Ге zhutlili, nekózh: „Kakó urne on pifma, ker Ге ni uzhil?“ Jesuf jim je odgovoril, in djal: „Moj uk ni moj, ampak tiftiga, kteri me je poflal. Ako hozhe kdo njegovo voljo Koriti, bo fposnal is u-ka, ali je is Boga, ali jas Tam is fe-Be govorim. Kdor Tam is febe govori, ijhe Tvoje zhafti; kdor pa ifhe zhafti' Bkiga, bteri ga je poflal, on je re-nizhen, in v’ njem ni krivize. Yam li ni Mojsef dal poftave? In nobeden val ne fpolni poftave ! Sakaj me ifhe-
10
]4fi V’ Ivorcli po 4- nedelji v" podu.
гм г\л tv\ г\\ v»1' глл ггл vv-ч \v» \гл \гл v-чл w\ w* мли\ ггч w ггл
te umoriti ?“ Mnóshiza je odgovorila, in rekla:	„Hud izba imaPli, kdo te
ifile umoriti?“ Jesuf je odgovoril, in jim rékel:	„Eno dòlo firn ftóril, in '
vii Ге zhüdite ! Poglejte, MojseP vam je dal obréso, (ne de bi bila od Moj-sePa, ampak od ozhakov;) in v’ Pabó-to obresujete zhloveka. Also zblovek obreso prejme v' Pabóto, de Pe Mojse-fova podava ne prelomi; sakaj ‘ Pe nad menoj hudujete, de firn zéliga zhlové-ka osdravil v’ Pabóto ? Ne Podite na ozbi, ampak Podite pravizhno!“ Piekli Po tedej nekteri is Jerusalema: „Ni li ta tifli, kteriga iPhejo umoriti? In glejte, ozhitno govori, in nizh mu ne rekó! Ali Po viPhi réP Pposnali, deje on KriftuP? Ali tega posnamo, od kod je; kedar pa KrifluP pride, ne ve nih-zbe, od kod je.“ JesuP je tedej v' tem-peljnu uzhijozh savpil, in rekel: „Po-snale me, in véPte, od kod firn! In Pam od Pebe nifim priPhel ; ampak rePnizhni je, kteri me je poPlal, kteriga vi ne posnate. Jas ga posnam, ker firn od njega, in me je on poPlal.“
Ifkali fo tedej ga prijeti, in nihzhe ni rok na-nj polóshil, ker fhe ni bila prifhla njegova ura. Veliko is mnó-sliize pa jih je va-nj vérovaio, in fo rekli: „Ali bo Kriftuf, kedar pride, Vezh zhudeshev delal, kakor jih ta dela ?“
V frédo po 4. nedélji v’ poftu.
MOLITEV.
Bog ! kteri pravizhnim plazhilo saflushènja., in gréfhnikâm savoljo poda miloft dddclujefh, ufmili fe, te prófimo, de nam ispoved nafhe kri vize odpufhenjé moie sadoiiiti. Po Gofpodu tiafhim i. t. d.
'o là kJćCUJCI
1, 16 — 19.
-I o rezke Gofpod Bog: Umite fe, ozhiftile fe ; [pravite hudobijo fvojih del fpred mojih ozki, jenjaju hudobno delati 5 uzhite fe dobro borki, ifbite pravizhnolti, pomagajte satirariimu, korite pravizo firóti, ponelite fe sa vdovo: tedej pridite, in fe pravdajte s’ menoj, rezke Golf) *
148 V’ fròdo po 4. nedelji v’ poilu.
ггл w\ г\,% vv\ ггл г\\ vv\ vil \\лгп vv\ ггл vv\ ггл гг\ г\\ wt vit
fpod. Ako fo vafhi gréhi kakor fhkerlât, bodo bèli kakor fnég ; in ako Го rudézhi kakor bagor, bodo kakor volna bèli. Ako me hozhe-te poflufhati, bole dobrote desitele vshivali, rezhe Gofpod vfigamogózlmi.
e
9,	1 — 38.
ifìi zhaf, Ito je fhel Jesuf memo, je vidil od rojftva flépiga zhlovélta. In fo ga yprafhali njegovi uzhenzi: „Uzhemk ! kdo je greflril, on ali njegovi fìarfhi, de je ilép rojen?“ Jesuf je odgovoril:	„Ni grefhil ne on,
ne njegovi fìarfhi; temuzh de fe ra-sodénejo Boshje déla nad njim. Jas moram delati dela tifiiga, kteri me je poflal, dokler je dan; pride nozh, ko nihzhe ne more delati- Dokler lim na fvétu, firn lnzh fveta.“ Ko je bil to rekel, je pljunil na tla, in fiorii blata is pljunka, in je pomasal s’ blatam njegove ozhi, in mu réltel : „Pojdi, umij fe v’ kopeli tSiloamfki (kar fe preftavi poflan.)“ Tedej je fhel, in fe je umil, in je prifhel vidijózh. 4So-
►J« (j v cin
h J've tuja ^o cina
V’ fròdo po 4* nedelji v’ polhi. 149
fédje tedej, in kteri fo ga poprej ridili, de je bil berazh, fo rekli:	„Ali
ni ta lidi, kteri je fedel, in vbogaj-me profil?“ Eni fo rekli:	„On je ;“
eni pa:	„Nikakor, ampak podoben
mu je.“ On pa je rekel: „Jas lim.“ Tedej fo mu rekli:	„Kako fo fe li
odperle ozhi?“ Je odgovoril:	„Tifli
zhlovek, ki fe imenuje Jesuf, je blata fiorii, in je pomasal moje ozhi, in mi je rékel : Pojdi h’ kopeli tSiloam-fki, in umij fe. In tim fhel, in fe umil, in vidim.“ In fo mu rekli: „Rje je tilli?“ Je djal:	„Ne vém.“
Peljejo ga, kteri je bil fleji, k’ fari-sejem. Bila je pa fabóla, kedar je Jesuf blata fiorii, in odperl njegove ozhi. Tedej fo ga fpét tudi fariseji vprafhali, kako je fpreglédal. On pa jim je rekel:	„Blata mi je djal na
ozhi', in lim fe umil, in vidim.“ Rekli fo tedej nekteri smed farisejev : „Ta zhlovek ni od Boga, ker fabóte ne derslu'.“ Drugi pa fo rekli: „Rako more zlilovek grćfhnik take zhu-deshe delali?“ In je bil raspor med
150	V’ (Vocìo po 4. nedelji v’potku
vv-г гглггл mivxivn %w %v\ /у\/% \г\ ггч ггч г\л w%
njimi. Reko tedej fpet flépzu: „Kaj ti pravi f h od njega, kteri ti je odperl ozhi?“ On pa je djal :	„Prerok je.“
Judje tedej nifo verjeli od njega, de je bil flép, in de je fpreglédal, dokler nifo poklizali ftarfhev tega, kteri je bil fpreglédal. In fo jih vpra-fhali, rekózh: „Jeli to vafh fin, od kteriga vi pravite, de je bil flep rojen? Kako tedej sdej vidi?“ Njegovi Harf hi fo jim odgovorili, in rekli: „Vemo, de je ta nafh fin, in de- je bil flép rojen: kako pa sdej vidi., ne vémo; ali kdo je odperl njegove ozhi, mi ne vémo. Njega vprafhajle; je dodi dar, naj fam govori od febe.“ To fo rekli njegovi darfhi, ker fo fe Judov bali; sakaj Judje fo bili ushé fklenili, de, zhe kdo rezhe, de je on Kriduf, naj bo od f-hodn/ze odlozhen. Savoljo tega fo njegovi darfhi rekli: „Je dodi dar, njega vprafhajte.“ Tedej fo vdrugizh poklizali zhlové-ka, kteri je bil flép, in fo, mu djali: jjZhèdi Koga! Mi vémo, de je ta zhlo-vek gréfhnik.“ On jim je tedej rekel:
Vr’ frćclo po 4- nedelji r’ poftu.
\v\ VV4 vv\ u\ w% v\\ VV4 ииишмл w\ ггл w%\vt \г\ гг\ г\л ил
„Ali je gréfhnik, ne vém ; famo to vém, de firn bil flép, in de sdej vidim. {< So mu tedej rekli:	„Kaj ti je
Boril? Kakó ti je odperl ozhi?“ Jim je odgovoril: „Sim vam ushé povedal, in fle flifhali; kaj hozhete fpet lli-fhati? Ali hozhete tudi vi njegovi u-zbénzi biti?“ Tedej fo ga kleli, in rekli; „Ti bodi njegov uzhéniz, mi pa fmo Moj sefovi uzhénzi! Mi verno, de je s’ Mojsefam Bog govoril; od lega pa ne vemo, od kod de je?“ Je odgovoril tifli zhlovek, in jim djal : „To je zhudno, de vi ne véfle, od kod de je; in je odperl moje ozhi! Vemo pa, dé gréfJmikov Bog ne uflilhi; ampak zhe kdo Bogti flushi, in njegovo voljo flori, njega uflifhi. Kar fvet Boji, fe ni flifhalo, de bi bil kdo fleporojenimu odperl ozhi. Ko bi ta ne bil od Boga, bi ne bil mogel nizh Boriti.“ So odgovorili, in mu rekli: ,,V’ gréhih fi rojen vef, in li naf uzlnfih?“ Bi fo ga isguali. Jesuf je flifhal, de lo ga isguali, in ko ga je bil nafhel, mu je rékel: „Vérujefh ti' v’ tSinii Bo-
shjiga?“ On je odgovoril, in djal : „Gofpod, lido je, de vérujem va-nj ?“ In Jesuf mu je réliel : „Vidil fi ga, in Uteri Г teboj govori, on je.“ On pa je djal:	„Gofpod, vérujem!“ In je
prednj padel, in ga molil.
V' zhetertik po 4. nedélji v’
podu.
MOLITEV.
ïîodéli, prófimo, vfigamogózhni Bog! de, ki naf radovóljni polt pokori, naf ludi fvéta po-boshnoll rasvefeliije; de, l<er posémeljfke she-Ijé krotimo, loshej , kar je nebéfhkiga, sashe-limò. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Aerilo lé 4- ßulev kraljev
4, s5 — 38.
4Pifte dni jc fiala 4Sunamfka shena k’ Eliseju na g;oro Harmelfko. In kedar jo je bil saglé-dal mosh Boshji proti lebi iti, je rékel Giezju fvojimu hlapzu:	„Glej jo tSunamko! Tezi
ji naproti, in rezi ji:	Je li mir lebi in Ivo-
V’ zhelertik po 4. nedelji v’podu. 155
<%%/\ tit w\ vv\ ui W4 w u\\v\ ггл w w гг\ tvi m vv\ iv\ iv» w\
jimu moshu in tvojimu finu?'“ Ona je odgovorila:	„Mir.“ Kedar je bila pa perfhla k’
moshu Boshjimu na goro, fe je oklenila njegovih nog; in Giezi je perfiopil , in jo je hotel odriniti. Mosh Boshji pa je rékel:	„Piidi
jo; sakaj njéj je brilko per ferzu, in Gofpod mi ni rasodèl, in mi ni povedal.“ Ona pa mu je rekla: „4Sim H profila fimi od fvojiga Go-fpoda? Ti nifim li rekla: Nikar mi ne legaj?“ In on je rekel Giezju: „Opafhi fvoje ledje, in vsemi mojo palizo v’ Tvojo roko, ter idi. In ako te kdo frézha, ne posdrâvljaj ga; in ako te kdo posdrâvi, ne odgovarjaj mu. In polòshi mojo palizo otroku na obras.“ Na to je rekla mati otrokova: „Kakor refnizhno shivi Gofpod, in shivi tvoja dufha, te ne puftim!“ Tedej fe je vesdvignil, in je fhcl sa njó. Giezi pa je bil pred njima odfhel, in je bil palizo polo-shil otroku na obras ; in ni bilo glafu, ne ob-zhutenja. In fe je vcrnil njemu naproti, in mu je povedal, rekózh: „Otrok ni vdal.“ Eli-sej je fhel tedej v’ hifho, in otrok leshi mer-tev na njegovi pódelji. In ko je bil vanjo per-fhel, je saperi duri sa febój in sa otrokam, in je mòlil k’ Gofpodu. Tedej fe je vesdvignil, in je legel na otroka, in je djal fvoje uda na njegove uda, fvoje ozhi na njegove ozhi, in fvoje roke na njegove roke; in fe je rasproderl nad njim, in fe je ogrelo otrokovo telo. In on je vdal, in fhel enkrat po hifhi femtertje; in je fpet fhel, in fe ulegel na-nj, in otrok fé-demkrat saséva, in odpre ozhi. On pa je po-
154 V’ zhelerük po 4- nedelji v’ poilu.
tvi	vuvvi vvi	iuwi«u ггг\гл\гл vv\vv\ гишгм %%%
klizal Giezja, in mu rekel:	„Poklizhi lo tSu-
namko.“ In poklizana ftopi noter k’ njemu. Ji rezke: „Vsemi fvojiga fina!“ Ona je perfida, in padla k’ njegovim nogam, in fe mu perdonila do tal ; in je vsela fvojiga fina, infida. Elisej pa fe je vernil v' Galgalo.
a
7 , ii — 16.
Tifti zhaf je fhel Jesuf v’ niello, ki fe imenuje Naj m, in sh’ njim fo fjbli njegovi uzhénzi in velika mnóshiza. Ko fe je pa metinim vrafam perblishal, glej, fo merh'zha nefli, edmiga fimi fvo-je matere, in ta je bila vdova : in sh’ njo je bilo veliko ljudi is mélla. In kedar jo je Gofpod vidil, fe mu je v1 ferze fmilila, in ji je rekel: „Ne jokaj!“ In je perftopil, in fe par dotaknil, (kteri fo pa liofili, fo obliali;) in je djal: „Ylladénizh, rezhem ti, vtia-ni!“ In merlizh je ledei, in jél govoriti. In ga je dal njegovi materi. Vfe pa je lirah obfhel, in fo flavi li Boga, re-kózh : „Velik prerok je vlial med nami, in Bog je obifkal fvoje Ijudftvo!“
£iJu
►J« (j vanj eh J veti
V’pétik p.o 4* nedelji v’poftu. 155
V' petik po 4. nedelji v' poftu.
MOLITEV.
ISog!' kteri s’ nesapopadljivimi fvétimi fkriv-noftmi fvét prenavljafh , dodeli, prófimo, de tvoja zerkev po vézhnih poftavah rafte, in fe ji zhafna pomozh ne odvsame. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
ÿfàenlo ió Ö. ßulcv kraljev
17, 17 — 24.
TPifte dni je sbolel fin gofpodinje, in kolesen je bila takó Ulna, de ni bilo v’ njem vezh Tape. Je rekla tedej Eliju: „Kaj je meni in tebi, mosh Boshji? tSi li salo k’ meni prifhel, de pridejo moje pregrehe v’ fpomin, in de umorifh mojiga fina?“ In Elija ji je rekel: „Daj mi fvojiga fina!“ In ga je vsel is njeni-ga narózhja, in nefel v’ górnjizo, kjer je on prebival, in ga je poloshil na fvojo pófteljo. In je klizal v’Gofpoda, ter djal: „Gofpod moj Bog! fe ii hudujefh nad to vdovo, per kteri las prebivam, de fi umoril njeniga fina?“ In Ie je raspél, in trikrat podolgama na otroka ulegel, in je klizal v’ Gofpoda, ter rekel: „Gofpod moj Bog! profim, naj fe verne dufha tega otroka v’njegovo telo.“ In Gofpod je ufli-
X%\ ХЛЛ VV\ IVI %J%% Vil \i*,\ V%\ WlUUUUW Vit iii iViVVHit W\W\ Ut
fhal Elijevo profhnjo, in vernila fe je dufha v’ otroka, in je oshivel. In Elija je Vsel otroka, in ga je néfel is górnjize v’fpodnjo hifho, in dal njegovi materi, in ji rekel:	„Vidifh,
tvoj fin shivi!“ In shena je rekla Eliju: „Sdej is tega fposnam, de fi mosh Boshji, in de je beféda Gofpodova v’ tvojih uftih refnizhna.“
^ (jvancjeli Jvetnja ^fucina
.11,1 — 45.
Tifti zhaf je bil nekdo bolan, Laza?* is Betdnije, is terga Marije in Marte njene fellre. (Marija pa je bila, klera je Gofpoda s’ masilam masala, in mu otirala noge Г Trojimi lafmi; in njen brat Lazar je bil bolan.) Njegove felire tedej Ile poflale do njega, rekózh: „Gofpod, glej, kteriga ljubifh, je bolan !“ Ko je pa Jesuf to flifhal, jim je rékel: ,,Ta bolésen ni k’ fmerti, te-muzh je k’ zhalli Boshji, de bo tSin Boshji po njej povelizhan.“ Jesuf pa je ljubil Marto in njeno fejftro Marijo in Lazarja. Ko je tedej flifhal, de je bolan, je fhe dva dni oliai na tifti m méfia. Po tem pa je djdl Tvojim uzhen-zam: „Pojdimo fpet v’ Judejo !“ Uzhén-
V’pelili po 4-nedelji v’ podu.	157
*лл w илилил w m\wwt vv\ w%^ww\ m w% unitivi %%* ^
zi mu relìó: „Uzhemk ! sdej fo Judje ifittili te kamnjati, in gréfh fpet tje?“ Jesuf je odgovoril: „Ni li dvanajft ur v’ dnevu? Ako kdo po dnevu kodi, le ne fpodtakne, ker vidi luzh tega fvetâ; ako pa po nozhi hodi, fe fpodtakne, ker ni luzhi per njem.“ To je govoril, in po tem jim je rekel: „Lazar, nafh prijate!, Ipi; pa grem, de ga is fpanja sbudim.“ Njegovi uzhénzi fo tedej rekli: „Gofpod! ako fpi, bo osdra-vel.“ (Jesuf pa je bil rekel od njegove fmerti ; oni pa fo menili, de od nàvadniga fpanja govori.) Takrat tedej jim je Jesuf raslozhno rekel: „Lazar je umeri. In velel firn savoljo vaf, de nifim bil tam, sató de verujete; pa pojdimo k’ njemu!“ Tomash tedej, ki je imenovan Dvojzhizh, je rékel fo-uzhénzam : „Pojdimo tudi mi, de sh’ njim umerjemo!“ Jesuf je tedej prifhel, in ga je nafhel ushé fhtiri dni v’ grobu leshati. (Belanija pa je bila blis Jeru-salema okoli pétnajft tezhajev hoda.) Veliko Judov pa je bilo prifhlo li’ Marti in k’ Marii, de bi ji tolashili savoljo
j 58	V’ pelile po 4. nedelji v’ poftu.
\v\\v\	vv\ ггх г\л ггл гг\ vv\ гиплшш m w
njuniga brata. Ko jo tedej .Marta fli-fhala, de Jesuf pride, mu je naproti fhla; Marija pa je doma fedéla. Marta je tedej rekla Jesufu : „Gofpod , ko bi bil ti tukej, bi moj brat ne bil u-merJ ! Pa tudi sdej vém, de, kar koli bofb Boga profil, ti bo Bog dal.“ Jesuf ji rezhe: ,,Tvoj brat bo vital.“ Marta mu rezhe: „Vem, de bo vital ob vltajenji, poflednji dan.“ Jesuf ji je djäl: „Jas firn vftajenje in shivljenje; kdor v’ me veruje, bo shivel, ako ravno umerje. In kdor koli shivi, in v’ mé veruje, ne bo umeri vekoma ne. Vérujefh to?“ Mu rezhe: „Kaj pa de verujem, Gofpod, de fi ti Kriltuf, tSin shiviga Boga, ki fi na ta fvét pri-fhel!“ In ko je bila to isgovorila, je fhla, in je poklizala na tihim Marijo fvojo feltro, rekózh:	„Uzhenik je tu-
kej, in te klizhe!“ Ona, ko je to fli-fhala, vftane hitro, in gré k’ njemu. (Jesuf namrezh fhe ni bil prifhel v' terg; ampak je bil fhe na tiftim mé-Itu, kjer ga je bila Marta frézhala.) Judje tedej, kteri fo bili per njej v’
V’ péli!« po 4» nedéiji v’ poflu.
w m ггл w\ w\ г\л w* гг^ v%a илггл \лј\ %гл ггл v\\ ггг ггл
hifhi, in Го jo tolashili, ko Љ vi di Ji, de je Marija hi Iro vdala, in ven fhla, fo filli sa njó, rekózh : „K’ grobu gré, de bo tam jokala.“ Ko je tedej .Marija tje prifhla, kjer je bil Jesuf, in ga je vidila; mu je k’ nogam padla, in mu rezhe: ,,Gofpod, ko bi bil ti tukej, bi moj brat ne bil umeri!“ Jesuf tedej, ko jo je vidil jokati, in jokali Jude, kteri fo bili sli’ njo prillili, fe je sgrosil v’ duhu, in fe u-shalil. In je rekel: „Kam de ga polesini i ?“ Mu reko: Gofpod, pridi, in poglej!“ In Jesuf fe je sjokal. Judje fo tedej rekli:	„Glejte, kako ga je
ljubil!“ Eni smed njih pa fo rekli: ..Ali ni mogel ta, ki je ozhî odperl fleporojenimu, tudi doriti, de bi ta ne bil umeri?“' Jesuf fe je tedej fpet lam v’ lebi sgrosil, in pride lf grobu. Je bila pa jama, in kamen je bil poloshen zhes njó. Jesuf rezhe: „Odvalite kamen!“ Marta, fedra mertvi-ga, mu rezhe: „Gofpod! ushé fmerdi, sakaj zhveterodiiéven je.“ Jesuf ji rezhe: „Ali ti nifi m rekel, de, ako ve-
IGO V’, fabóto po 4. nedelji v’ polhi.
«uu\uiw	илшиг гиил ггигл u\w\u
rujefh, bofli yx'dila zhaft Boshjo.“ Te-dej fo karm?n odvalili. Jesuf pa je o-zhi nakvifhko vesdvignil, in je rékel: „Ozhe, sahvalim te, de fi me ufli-fhal! Jas pa firn védil, de me vfelej nflifhifh ; tode savoljo ljudftva, ki o-koli ftoji, firn rékel, de vérujejo, de fi me ti poflal.“ In ko je bil to isré-' kel, je s’ velikim glafam sa vpil : „Lazar, pridi ven!“ In kteri je bil umeri, je sdajzi ven prifhel, povésan na rokah in nogah Г povoji, in njegov o-bras je bil v’ pert savit. Jesuf jim rezhe : „Rasvéshite ga, in puflite ga iti!“ Veliko Judov tedej, ki fo bili prifhli k’ Marii in k’ Marti, in fo vi-dili, kar je Jesuf fiorii, je va-nj verovalo.
V’ fabóto po 4. nedélji v’ poftu.
MOLITEV.
l^faj, Gofpod! prófimo, po tvoji milofti fad rodi nafha ferehna poboshnoft, ber nam tabrat pomaga nafh polt, zhe je tvoji milofti prijeten. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
\глмл M\w\tv\mtuwuwutm«um w
4g, 8 — i5.
To rezhe Gofpod: Ob prijetnim zhafu fini te uflifhal, in v’ dan svelizhanja firn ti pomagal ; firn te ohranil, in te dal v’ savéso ljudlivu, de po-vesdvignefh deshelo, in pofédefh sapufhene dele, de rezhefh jetnikam: „Isidite!“ in tiftim, kteri fo v’ temi: „Pridite na fvetlobo!“ Na potih le bodo pafli, in na vfih planjavah bo njih pa-fha. Ne bodo lazhni, ne shejni, tudi jih ne bo pekla vrozhina in folnze; ker njih ufmilje-nik jih bo vodil, in k’ ftudenzam vod jih peljal. In bom fiorii vfe fvoje gore v’ pot, in moje ftese bodo povifhane. Glej, oni bodo od đćlezh prifhli, in glej, eni od leverja in od morja, drugi od jushne deshele! Ukajte, nebela, in veleli fe, semlja; gore, pojte hvalo! Šakaj Gofpod je povefélil fvoje ljudftvo, ih fe u-fmilil fvojih firomakov. Ali tSion rezke:	„Sa-
pullil me je Gofpod, in Bog me je posabil.“ More li mati posahiti fvoje dete, de bi fe ne ufmilila fimi fvojiga teléfa? In ko bi ga ona posabila, jas vender tebe ne bom posabil, re-zhe Gofpod vfigamogózhni.
Tifti zhaf je Jesuf govoril Judovfltim mnóshizam, reltózh; „Jas fim luzh
11
oana
8, 12 --- 2 0.
1G2 V’ Caboto po 4. nedelji v’ podu.
IVI W Vl\ VW Ul 1V\ *ЛЛ \1Л WA vvt V\\ %ЛЛ vv\ 1V\ и\Ш«IVA w\\v\
fvetà; lidor sa menoj hodi, ne hodi po temi, ampak ho imel luzh slavljenja.“ Fariseji fo mu tedej rekli :	„Ti
(am od febe prizhüjefh, tvoje prizhe-vanje ni refmzhno.“ Jesuf je odgovoril, in jim djal: „Zhe tudi jas fam od febe prizhüjem, je moje prizhevd-nje vender refmzhno:	ker vém, od
kod firn prifhel, in kam grém ; vi pa ne vétte, od kod pridem, in kam grém. Vi po métti fódite, jas nikogar ne fodim. In ako jas fodim, je moja fodba rettiizhna; ker nifim Tam, ampak jas in Ozhe, kteri me je pofiàl. In v’ vafhi pollavi je pilano, de dvéh zhlovékov prizhevanje je refmzhno. Jas firn, kteri (am febi prizhüjem; in Ozhe, ki me je pofiàl, prizhuje od mene.“ Tedej fo mu rekli: „Kjé je tvoj Ozhe?“ Jesuf je odgovoril: „Ne posnate ne mene, ne nnojiga Ozhéta ; ako hi mene po-snali, bi pazh tudi mojiga Ozhéla posna! i.“ Té beféde je Jesuf govoril v’ zerkvéni hrambi, ko je v’ tempeljnu iiztül; in nihzhe ga ni prijél, ker fhe ni prifhla njegova ura.
1G5
Peto poftno ali tiho nedéljo.
MOLITEV.
Ï^rofimo, vfigamogózhni Bog! pogléj rmlofti-vo na fvojo drushino, dc ho Г tvojo mozhjó na teléfu vladana , in po tvojim ohranjenji na dufhi obvarovana. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriûufu tSinu tvojim j kleri f’ lebój shivi in kraljuje i. t. d.
berilo iâ lijta J. (Pavla ajiojleljha
do Hebrejec 9, 11 — 15.
55ralje ! Krifluf je pèrfiòpil. kakor veliki duhoven prihodnjih dobrot, fkosi vékflii in veliko boljfhi fholor, kleri ni s’ rokó ftorjèn, to je, ne tega dvorjenja; tudi ni f’ koslovfko ali telézhjo kcrvjo, ampak je1 s’ lahno kervjó enkrat v’ prefvetifbe fhel, in je vezimo odrefhe-nje nafhel. Sakaj zbe kri koslov in junzov in potréfeni telizhni pepel ognjufbcne pofvcti v’ teléfno zhilloll ; kolibo bolj bo kri Kriftufa, hteri je po fvelim Duhu febc bres madesba Bogu dal, nafho véft ozhidila od mertvih del, de bomo flushili sbivimu Bogu! In salo je Irédnik nove savése, de f’ fmerljo obljubo odrefhenja od tiflib pregreh, ki fo bile pod poprejfhnjo savéso, prejmejo, kleri fo poli *
hlizanj U’ vézhnimu délu v’ Kriilufu Jesufu Gofpodu nafhim.
►J« Svariceli Jvcttcfa jfoana 8, 46 — 5g.
TPifti zhaf je rékel Jesuf Judovfkim mnóshizam : „Kdo smed vaf me Lo greha preprizhal ? Ako vam refm'zo govorim, šakaj mi ne verujete? Kdor je is Boga, Leféde Boshje poflufha; sa tega voljo vi ne poflufhate, ker nifte is Boga.*" Judje Го tedej odgovorili, in mu d j ali: „Ali ne govorimo mi prav, de lì ti ^Samarijan, in imafh hudizha?“ Jesuf je odgovoril : „Jas nimam hudi-zha; ampak zheftim fvojiga Ozhéta, in vi fte mi zhalt odvséli! Pa jas ne ifhem fvoje zhafti'; je, kteri je ifhe, in fodi. Piefnizhno, refmzhno, vam povem, ako kdo mojo befédo dopolni, ne bo fmer-ti vidil vekoma ne.“ Judje fo tedej rekli: „Sdej fmo fposnali, de imafh hu-dizha! Abraham je umeri in preroki, in ti' pravifh: Ako kdo mojo befédo dopolni, ne bo fmerti okufil vékoma ne. tSi li ti vezhi, kakor nafh ozhe
V’ pondéljik po tihi nedelji	165
Abraham, hi je umeri? in preroki fo umerli. Roga Tam Tebe délafh?“ Jesuf je odgovoril: ,,Zhe jas Tam febe zhefìi'm, moja zhaft nizh m'; moj Ozhe je, Uteri me zhefti, od Uteriga vi'pravile, de je vafh Bog. In ga ne po-snate, jas pa ga posnam. In alio re-zhem, de ga ne posnam, bom lashnik, kakor vi; ali posnam ga, in dopolnim njegovo befédo. Valli ozhe Abraham fe je filno vefeh'1 viditi moj dan; vidil ga je, in je bil velel.“ Judje fo mu tedej rekli :	„tShe pétdefét let ni-
mafh, in fi Abrahama vidil?“ Jesuf jim je rekel:	,,Refm'zhno, refmzhno,
vam povem, preden je bil Abraham, firn jas.“ Tedej fo pobirali kamnje, de bi vanj luzhali; Jesuf pa fe je fkril, in je fhel is tempeljna.
V' pondéljik po tihi nedélji-
MOLITEV.
I^ofvéti, prófimo, Gofpod! nafh polt, in dodeli nam miloftivo odpufhenje vfih kriviz. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
IGG	V’ pondéljik po tihi nedelji.
m m w\ vu vu vu uuu vuvuuuuvuvuvu VUUVVUVVVVU
ffierilo f'i 3ona ji r er o la
3, 1 — 10.
ide dni je govoril Gofpod vdrugizh Jonu preroku, rekózh: „Vdani, in idi v’Ninive, veliko médo, in osnaniij v’ njem, kar fim ti jas rekel osnanovati.“ In je vdal Jona, in fhel v’ Ninive po defedi Gofpodovi. Ninive pa fo bile médo tri dni hoda veliko. In Jona je fhel en dan hoda v’ médo, ter je vpil, in rekel: „tShe fhlirdefet dni, in Ninive bodo rasdjane!1'-In Ninivljani fo verovali v’ Boga, in fo napovedali pod, ter fo oblekli odre oblazhila od nar vćkfhiga do nar manjfhiga. In perfhla je defeda do kralja Ninivfkiga, in je vdal f’ Ivo-jiga dola, in vergei fvoje oblazhilo f’ febe, in fe oblekel v’ odro oblazhilo, ter fédel na pepel. In je bilo oblizano in rezheno v’ Ninivah po povelji kralja in njegovih knésov tako: „Nizh naj ne okiifijo ne ljudje, ne shivina, ne govedo, ne dróbniza; tudi naj fe ne pafejo, in vode naj ne pijejo. In naj fe oblézhejo v’ odre oblazhila ljudje in shivina, in naj klizhejo v’ Gofpoda na vfo mozh. In flehern naj fe oberne od fvojiga hudiga pota in od krivize fvojih rok. Kdo ve, morebiti fe bo Bog obernil, in bo sa-néfel, in odjenjal od fvojiga grosniga ferda, in ne bomo-lionzhani.“ In Bog je vidil njih dela, de fo fe obernili od fvojiga hudiga pota, in ufmilil fe je fvojiga ljuddva Gofpod nafh Bog.
V’ por.détjik po tihi nedelji.	167
ггл\w	xx\ \гч г\\ xw хххххх хх\ ххл ххх хххххх хх\ x\j\ хх\хллх>%.х
►Ј* (j varuj eh jveticja ^focaia 7, З2 — З9.
Tiüi zhaf fo vifhi in la ri seji poflali hlapzov, de bi Jesufa prijeli. Jesuf jim je tcdej rébel :	,, 8he malo zhafa
lìm per raf, in grém k’ njemü, kte-ri me je poflal. Ubali me bote, in ne nafhli; in kjér firn jas, vi ne morete priti.“ Judje io teđej rekli med Teboj:	„Kam rnifli ta iti, de. ga ne
borno nafhli? Ali pojde med raskro-pljene nevernike, in bo nevernike lizini? Kakofhno govorjenje je to, ker je rekel: Ifkali me bote, in ne nafhli; in kjer lim jas, vi ne morete priti?“ Poflednji veliki dan prašnika pa je Jesuf vftal, in v pil rekózh : „Ako je kdo shéjin, naj pride k’ meni, in naj jiije I Kdor v’ mé veruje, polekó, kakor pifmo* pravi, potoki shive vode is njegoviga oferzhja.“ (To pa je rekel od Duha, kteriga bodo prejeli vanj verujózhi.)
\\\	гм w vv\ w ггл	v\\ ггг vv\ ггл г\г v\a \%% w vi\ vva w vix
V' tvorik po tihi nedelji.
MOLITEV.
afh poA, Gofpod! profitno, ti bodi prijeten, kleri naj naf ozhifhevâje tvoje milotli vredne Aori, in k’ vézhnimu sdravilu perpélje. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
TPiAe dni fo fiopili Bahilonzhani pred kralja, in fo rekli : „Isdaj nam Daniela, ki je Bela ras-djal, in drakona umoril; fizer bomo pomorili tebe in tvojo drushino!“ Vidil je tedej kralj, de fo selo vanj tifhali; in perfiljen jim je isdal Daniela. Vergli fo ga v’ levfko jamo , in tam je bil fheA dni. V’ levnjaku pa je bilo fédem levov, in dajali fo jim na dan po dvé trupli in dvé ovzé; ali sdej fe jim ni nizh dalo, de bi posherli Daniela. Bil je pa prerok Habakuk v’ Judeji, in on je bil fkuhal podmet, in nadrobil kruha v’ lonez; in je fhel na polje, de bi nefel shenjzam. Tedej je rekel angel Gofpodov Habakuku: „Neli obed, ki ga imafh, v’ Babilon Danielu, kteri je v’ levnjaku.“ In Habakuk je rekel: „Gofpod! Babilona nifim vidil, in sa jamo ne vém.“ In ga je prijel angel Gofpodov verhi glave, in ga néfel sa lafe njegove
14, 28 — 42.
glave; in ga je poftavil v’ Babilon nad jamo f’ fvojo hitro mozhjó. In Habakuk je savpil re-kózh : „Daniel, flushabnik Boshji, vsemi obed, kleriga ti je Bog pollai!“ In Daniel je rekel: „^Spomnil fi fe me, Gofpod Bog! in jih nifi sapuftil, Uteri te ljubijo.“ In Daniel je vftal in jedel. Angel Gofpodov pa je Habakuka bersh poftavil na njegovo mélio nasaj. tSedmi dan te-dej je prifhel kralj , de bi obshalovàl Daniela, in je ftopil k’ jami, ter va-njo pogledal, in glej, Daniel fedi v’ fredi levov. Takrat je savpil kralj s’ velikim glafam, rekózh : „Velik fi, Gofpod, Bog Danielov!“ In ga je potegnil is levnjâka; tifte pa, kteri fo ga hotli pogubiti, je vergei v’ jamo, in fo bili posherti per tej prizhi pred njim. Tedej je kralj rekel : „Boje naj fe vfi prebivâvzi po vfi desheli Danielo-viga Boga; ker on je odrefhenik, ki dela sna-mnja in zhudeshe na nebu in na semlji, ki je réfhil Daniela is levnjâka.“
*

o an a
Tifti zhaf je Jesuf po Galileji hodil; sakaj po Judeji ni hotel hoditi, ker fo ga Judje ifkali umoriti. Bil je pa blis Judovfki prašnik selénih fhoto-rov. Piekli fo mu pa njegovi bratje: „Idi od tód, in pojdi v’ Judejo, de tudi
170	V’ tvorih po tihi nedelji.
www \w\w w%\w \w iw w\ w\ w\ %%л пнпиатилшш
tvoji uzhénzi vidijo tvoje dela, ktere délafh. Šakaj nihzhc ne dela kej na fkrivnim , kteri ifhe ozhiten biti; zhe to délafh, daj fe na snanje fvélu.“ (Tudi njegovi bratje namrezh nifo vanj verovali.) Kezhe jim tedej Jesuf: „Moj zhaf fhe ni prifhel; vafh zhaf pa je vfelej perpravljen. Vaf fvét ne more fovrashiti; mene pa fovrashi, ker jas prizhiijem od njega, de fo njegove dela hude. VI pojdite na ta prašnik; jas pa fhe ne grem na ta prašnik, ker moj zhaf fhe ni dopolnjen.4*' Ko je bil to rekel, je on obal v’ Galileji. Ko fo bili pa njegovi bratje odfhli, takrat je tudi on na prasnile fhel, ne ozhitno, ampak nekako na fkrivnim. Judje fo ga tedej ifkali oh prašniku, in fo rekli:	„Kje je oni1“
In med ljudmi' je bilo veliko govorjenja od njega. Sakaj nekteri fo rekli: „Dober je;“ nekteri pa fo djali: „Ni tako, temuzh ljudi' sapeJjuje.“ Vender pa nihzhe ni ozhitno od njega govoril savoljo bralni Judov.
iw vv%	wi\\4wn vit ггчww ггл гг\ www wwti
V' fredo po tihi nedélji.
ï^ofvéli ta pofi, Bog! in ufmiljen ferza Tvojih vernih rasfvetli, in ki jim dafh ferzhno po-boshnoft, njih molitve po Tvoji milofii dobrotljiv uflifhi. Po GoTpodu nafhim i. I. d.
TTifte dni je govoril Gofpod Mojsefu, rekozh: „Govori vfimu sboru Israelovih otrok, in rezi jim: Jas firn Gofpod vafh Bog. — Ne kradite, ne legajte, in nihzhe naj ne goljfâ Tvojiga bli-shnjiga. Ne perfégaj krivo v’ mojim imenu, in ne ofkrunjaj imena Tvojiga Boga 5 jas firn GoTpod. Ne delaj kri vize Tvojimu blishnjimu, in ne sa-tiraj ga T’ filo; naj ne ofiaja plazhilo tvojiga najemnika per tebi do drusiga dne. Ne kolni gluhiga, in Tlépimu ne poftavljaj Tpodtikljeja; ampak boj Te GoTpoda Tvojiga Boga, ker jas firn GoTpod. Ne fióri nizh krivizhniga, in po kri vizi ne Todi, Ne glej liza ubosiga, in ne fpofhtuj obrasa mogózhniga; Tódi Tvojiga bli-shnjiga po pravizi. Ne bodi opravljiviz, ne pod-pihovâviz med ljudftvam; ne podftopi Te soper kri Tvojiga blishnjiga: jas fim Gofpod. Ne fo-vrashi Tvojiga brata v’ Tvojim ferzu , ampak o-
MOLITEV.
V’ fròdo po lihi nedelji.
V%/% VVI VWtV» WWU\ V«*
zhitno ga pofvâri, de nimafh greha savoljo njega. Ne ifhi mafhevanja, in ne fpornni fe kri-vize fvojih fofédov; ljubi fvojiga blishnjiga kakor fam febe : jas fim Gofpod. Moje sapóvedi fpolnujle, sakaj jas fim Gofpod vafh Bog.“
►J« /jvancjelc Jveticja ^Joana IO, 22 ----------- 38.
Tifli zhaf je bil prašnik pofvezhevâ-nja v’ Jerusalemu, in sima je bila. In Jesuf je hodil v’ tempeljnu po tSa-lomonovi lopi. Judje Го ga tedej ob-fuli, in fo mu rekli: „Dokléj naf v’ nevédnofìi ptißifh? Ako fi ti Krifìuf, povéj nam na ravnofi !“ Jesuf jim je odgovoril: „Vam pravim, in ne verujete. Dela, litere jas delam v’ iménu fvojiga Ozhéta, té prizhûjejo od mene. Tode vi' ne verujete, ker nilte is mojih ovz. Moje ovzé moj glaf po-flufhajo; in jas jih posnam, in hodijo vfléd mene. In jas jim dâm vé-zhno shivljenje, in ne bodo pogubljene vekoma ne, in nihzhe mi jih ne bo istergal is roke. Moj Ozhe, kteri mi je dal, je vezhi kakor vlij in n ih-
V’ fréclo po tihi nedelji.	175
zhe ne more istergati is roke mojiga Ozhéta. Jas in Ozhe fva eno.“ Judje ib tedej kamnje pobirali, de bi ga kamnjali. Jesuf jim je odgovoril: „Veliko dobrih del iim vam pokasal od fvojiga Ozhéta, savoljo kteriga téh del me kamnjate?“ Judje fo mu odgovorili: „Savoljo dobriga dela te ne kam-njamo, ampak savoljo bogokletftva, in ker fe, ki fi zhlovek, Boga délafh.“ Jesuf jim je odgovoril: „Ni li pifano v’ vafhi pollavi: Jas firn rekel, bogovi Ile? Ako je tille imenovala bogove, kterim je bila beféda Boshja govorjena, in pifmo ne more oversheno biti; kakó njemu, kteriga je Ozhe pofvétil, in na fvét poflal, vi rezhete :	Prekli-
njafh, ker firn rékel: tSin Boshji firn? Ako ne delam del fvojiga Ozhéta, mi nikar ne verjemite. Ako jih pa dé-lam, in ako meni nozhete verjéli; verjemite délam, de fposnate in vé-rujete, de je Ozhe v’ meni, in jas v1 Ozhetu.“
У’ zheterlik po lilii nedelji.
W/V W/VWWW VW VW UVVM WVW4 VW WWW VW WWW VW VW VW VW
V' zhetertik po tihi nedélji.
MOLITEV.
J^odéli. prófimo, vfigamogózhni Bog! de vréd-noft zhlovéfhkiga Itami, s’ nesmérnoftjo ranjena, f’ fkerbjó sdrave sdershnofii osdravi. Po Go-fpodu nafhim i. t. d.
Aerilo tó ŽDaniela pretoka 3, 34 — 45.
Tide dni je molil Asarija k’ Gofpodu, rekózh : Gofpođ nafh Bog! prófimo, ne saversi naf vékoma savoljo fvojiga iména, in ne rasderi fvoje savése. Ne odtegni, nam fvojiga ufmilje-nja savoljo Abrahama fvojiga ljubiga, Isaka fvojiga flnshabnika, in Israela fvojiga fvétiga, kle-rim fi govoril in obljubil , de bofh pomnósbil njih sérod, kakor svésde na nébu in kakor pé-fik ob kraji morja. Šakaj smanjfhali, Gofpod! fmo fc sdej bolj ko vfi narodje, in fmo poni-shani po vfi semlji savoljo fvojih grehov. In nimamo sdej knésa, ne preroka, ne vojvoda, ne shgavniga, ne klavniga, ne jédniga darvi, ne kadila, tudi ne méfia, ti darovati pervine, de bi mogli najti tvoje ufmiljenje; pa savoljo polerliga ferza in ponishniga duha naf fprejmi. Kakor shgavni darovi ovnov in junzov in ve-
%%\ tu vu UUU VUUWU vu vuvuuuvv vu tu vuvuut tu tu
liho tnvshent tolflih jagnjet, tako bodi danf na-fha daritev pred tvojim oblizhjem, de ti dopa-de; s ah a j litcri v’ lé saupajo, ne oflanejo na framoti. In sdej grémo vfléd tebe s’ vfim fer-zara, in fe te bojimo, in ifhemo tvojiga oblizh-ja. Ne oframi naf, temnzh flori s’ nami po fvoji dobrótljivofli in po obilnofli fvojiga u-fmiljenja. Olmi naf po fvojih zhudeshih, in daj zhaft fvojim» imenu, Gofpod! In oframo-teni naj bodo vfi, hteri hudo delajo tvojim flushabnikam ; naj fe framujejo v’ tvoji vfiga-mogozbnofti, in njih mozh bodi raslei ta. In naj vedo, de fi ti Gofpod Bog edini, in zhc-flitljiv po vfi semlji, Gofpod nafh Beg.
TPifli zbaf je nekdo smeđ farisejev Jc-sufa profil, de bi per njem jedel. In je prifhel v’ liifho 1’arisejevo, in k’ misi fede!. In glej, shénfka v’ méftu, ktera je bila gréfhnizp:, ko je svodila, de je v’ hifhi Tari seje vi per jédi, je pernefla alabaflrovo piirhizo mašila; in je sad k’ njegovim nogam fìopila, ter mu je sazhéla Г folsami nogé moabiti, in jih je s lahni Tvoje glave otirala, in mu je noge kufhevala, in s?
<]	' o
7, 5G — 5o.
176 V’ zheleriik po tihi nedelji.
mmvHvuvummvumvumvuuuumuuumvuvu
masilam masala. Farisej pa, kteri ga je povabil, to riditi, je lam per febi djal, rekózh: „Ko bi bil on prerok, bi pazh védil, kdo in kàkofhna je she-na, ki fe ga dotikuje, de je gréfhni-za!“ In Jesuf je odgovoril, in mn djal: „.Simon! ti imam nékej povedati.“ On pa rezhe:	„Uzhem'k, povej!“ „Neki
pofojevaviz je imel dva dolshmka: eden je bil dolshan pet do denarjev, eden pa petdelet. Ker nifla imela Г zhém plazhati, je obema odpuftil. Kteri te-dej ga bolj ljubi?“ cSimon je odgovó-ril, in djal:	„Menim, de tifti, kteri-
mu je vezh odpuftil.“ On pa mu je rekel:	„Prav li rasfodil!“ In fe je o-
bernil k’ shehi, in je djal tSimonu: „Vidifli to sheno? tSim prifhel v’ tvojo hifho, in mi vodé na noge nifi dal; ta pa mi je Г folsami noge mozhila, in Г fvojimi lafmi jih brifala. Kufhlje-ja mi nifi dal; ta pa, kar je v’ hifho prifhla, mi nog ni jenjala kufhevati. Glave mi nifi s’ oljem pomasal; ta pa mi je noge s’ masilam masala. Satu ti povém: Veliko gréhov ji je odpufhe-
V’ péli!« po lilii nedelji.	177
tu u' v" v" vtu\' \\' v\'	\v\ nun mm m m ut m
nih. lier je veliko ljubila. Komur le pa manj odpulii, manj Jjubi.“ Njej pa je djal: „Odpufheni fo li grehi/4 In fo jeli, Iiteri Ib s h’ njim per misi hili, lami per 1 ehi rezili: „Kdo je ta, hi zeli» gréhe odpufha ?“ Kéhel je pa ««lieni:	„Tvoja véra Li je pomagaia;
hodi v' miru !“
V' pétik po tihi nedelji.
MOLITEV.
Xp
v nnfhe ferzo, prpfimo, Gofpod! fvpjo mi-loft dobrotljivo vlij, de, ber fvoje grebe s’ ra-dovoljnim poborjenjem taremo, raji »hafno bro-limò, babor de ni bili v’ vezhno terpljcnje ob-fójeni. Po Gofpodu nalliim i. t. d.
Aerilo iti ffe
)(f
17
eremij a preroka i5 — 18,
A irte dni je rébel Jeremija ; Gofpod! vfi, bteri te sapufté, bodo oframoteni ; bleri od tebe od-ftopijo. bodo v’ prahu sapifani, ber fo sapuflili Gofpoda, vir sbivih vód. Osdravi me, Gofpod!
12
w m u\ v\a
in bom osdravljen; réfhi me, in bom refhen : sakaj ti fi moja hvala. Glej, oni mi pravijo: „Kjé je befécla Gofpodova? Kaj pride!“ In jas nifim bil smamljen , l:edar firn sa teboj paAir-jem bodil 5 in dneva zhlovékoviga nifim poshe-lel, ti véfh. Kar je isfblo is mojih uA, je bilo prav pred teboj. Ne bodi mi v’ flrah, moje upanje fi v’ dan nadloge. Naj bodo oframo-tòni, Uteri me pregiinjajo, jas pa naj ne bom oframoten; naj trepetajo oni, jas pa naj ne trepetam; perpelji nad-nje dan nadloge, in Ari jih dvakrat, Gofpod nafh Bog!
(jvancjeli Jvetiqa ^foana
11, 47 — 54.
TPifti zhaf fo veliki duhovni in fari-seji sbòr poklizali, in djaii: ,,Kaj ho-zhemo fioriti, ker ta zhlovek veliko zhudeshev dela ? Ako ga tako pudi-mò, bodo vfi vanj verovali, in bodo prifhli Rimljani, in vseli nafho de-shelo in nafh narod.“ Eden pa smed njih, Kajla po imenu, ki je bil tido leto veliki duhoven, jim je rekel: „Vi-nizh ne vede, in ne pomiTlite, de je bolje sa vaf, de umerje en zhlovek sa ljuddvo, in de vel’ narod ni po-
konzhan.“ Tega pa ni fa m is lebe rékel; temuzh Iter je bi! tiflo leto vé-lilii duhoven, je prerokoval, de ima Jesuf umreti sa narod, in ne fazno sa narod, temuzh tudi, de bi otroke Boshje, kteri fo bili rasltropljeni, v’ eno sbrâl. Od tifliga dné tedej fo fe pofvótovali, de bi ga umorili. Jesuf tedej ni vezh ozhitno bodil med Judi, ampak je od tod fhel v’ kraj blis pu-fhdve, v’ méfto, ki fe imenuje Efrem, in je tam prebival Г fvojimi uzhénzi.
V' fabóto po tihi nedélji.
MOLITEV.
Xvi aj rafie, prófimo, Gofpod! tebi vdano Ijud-ftvo v’ fveti ferzhni poboshnofti, de Г fvetimi deli uzheno, kolikor je tvojimu velizhaftvu pri-jétnirhi, fe f’ toliko vezhimi darmi napolnuje.
,Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Aerilo ió Jeremija prerok
TE ji
f er emu a 18 — 2З.
4r er ona
'3fie dni fo rekli hudobni Judje med febdj: „Pridite, fklcpujmo fklcpe «oper pravizjiniga;
12 *
w w v\t W4 u\ vv^ \\\ VV4 %v\ \v\ \ vt w \\\	\гл v w wnuu w
salò ne bo sginila pollava od duhovnov, ne fvet od inodriga, ne prerokovanje od preroka. Pridite, in Robimo ga s’ jesikam, in nizh ne zhiflajmo njegoviga govorjenja!“ Gofpod! glej na me, in flifhi glaf mojih sopernikov. tSe li povrazhuje dobro f’ hudim, ker fo mi jamo iskopali? jSpomni fe, de fun fpal pred tvo-jim oblizhjem, de bi govoril sa njih prid, in odvernil tvoj ferd od njih. Sa tega voljo daj njih otroke v’ lakoto, in pelji jih pod oller mezi) ; naj bodo njih shene bres otrok in vdove, in njih moshjć pobili, njih mladénzhi s’ mezhem v’ boji prcfunjeni. Naj fe flifhi kri-zhanje is njih hifh, sakaj perpeljal bofh naglo nad nje rasbojnika; ker fo jamo iskopali, de bi me vjéli, in fkrivèj sadcrge nabavili mojim nogam. Ti pa, Gofpod ! véfh vfe njih fvéte soper mé v’ fmert; ne sancii njih hudobii, in njih gréh pred teboj ne bodi sbrifan ; naj padejo pred tvojimi ozhmi, in ob zhafu fvojiga ferda fe snòli nad njimi , Gofpod nafh Bog!
Tifti zhaf Го fe veliki duhovni po-fvétovali, de hi ludi Lazarja umorili; her je savoljo njega veliko Judov flilo, in fo verovali v’ Jesufa. Drugi dan pa, ho je veliko ljudi, hteri fo kili pri-
oana
V’ fattóio po tihi nedelji.	181
'v'	VAA \1% IVI vvt vvv vvv % VA VVV %1\ tt> AVA ÜV tvv
1 hli na prašnik, flifhalo, de pride J»;suf v’ Jerusalem, fo palmove veje VS(di, in mu naproti fhli, ter vpili: »dlosana, hvaljen bodi, k Ieri pride v’ nnénuGolpodovim, kralj Israelfki!“ In desni’ je nafhel oflizha, in je na-nj Iedel, kakor je pilano : „Ne boj fe, lizin J?ion! glej, tvoj kralj pride fedézh na ofhzhinim shebétu.“ Tega njegovi u-zhenzi poprej ni Ib tuneli : ampak ko je nil Jesuf povelizhan, takrat fo fe fpóm-nili, de je bilo to pilano od njega, in de fo mu to dorili. Prizhevala je tede j mnóshiza, klera je bila sh’ njim, kedar je Lazarja is groba poltlizal, in t-a obudil od mertvih. Savoljo lega mu tudi naproti prillila mnóshiza, ker je llifhala, de je fiorii la zhudesh. 1'ariseji fo tedej rekli med fehój : „Vidite , de nizh ne opravimo! Glejte, zèli Ivét dere sa njim!4* Bili fo pa ne-kteri neverniki med tifiimi, kteri fo Koi* prifhli, de bi molili ob prašniku.
fo tedej perflopili k’ Filipu, ki je hil s’ Betfajde Galilejfke, in l’o ga profili, rekózh :	„Gofpod, radi bi vi-
182	V’ fabólo po tihi nedelji.
i\/w	w vv\ vv* w u\wvw v%/\ %v% ггм!> w% w\'%v% тглл
dili Jesufa!“ Filip pride, in pove Andreju: Andrej pollej in Filip p o vèlia Je-sufu. Jcsuf pa jima je odgovoril, re-kózh: „Jeprifhla ura, de bo povelizhan Sin zhlovékov. Refhizhno, refmzhno, vam povem: Ako pfhemzhno serno ne pade v’ semljo, in ne umerje, o-ftane ono famo; ako pa umerje, flori veliko fadu. Kdor ljubi fvoje slii-vljenje, ga bo sgubil ; in kdor fovra-shi fvoje shivljenje na tem fvetu, ga bo perhranil v’ vézhno shivljenje. Ako kdo meni f lushi, naj sa menoj hodi; in kjér firn jas, tamkej bo tudi moj flushabnik. In ak.o kdo meni flushi, ga bo pozheftil moj Ozhe. Sdej je moja dufha shaloftna. In kaj hozhem rezhi? Ozhe, réfhi me is té ure! Ali salò firn prifhel v’ to uro. Ozhe, po-velizbaj fvoje ime!“ Prifhel je tedej glaf s’ neba:	„Povelizhal firn ga, in
ga bom fpet povelizhal.“ Mnóshiza tedej, ki je Hala in flifliala, je rekla, de je sagremélo. Drugi fo djali: „Angel je sh’ njim govoril.“ Jesuf je odgovoril, in djal: „Ne savoljo mene,
V’ faboto po tihi nedelji.	185
ampak savoljo vaf je prifhel la glaf. Sdej je foclba fvela; sdej bo vojvoda tega fveta isvershen. In jas, kedar bom povifhan od semlje, bom vfe k’ lebi vlekel.“ (To pa je rekel, de je na snanje dal, f’ kako fimo fmerljo de bo umeri.) Mnoshiza mu je odgovorila: „Mi fmo flifhali is poflave, de Kriduf vekoma odane; in kako pravifh ti: 4Sin zhlovékov mora po-vifhan biti? Kdo je lidi tSin zhlovékov?“ Jesuf jim je tedej rekel: ,„She malo zhafa je luzh per vaf. Hodile, dokler imate luzh, de vaf tema ne obide; in kdor hodi v’ temi, ne vé kam gré. Dokler imate luzh, vérujte v' luzh, de bote olrozi luzhi.“ To je Jesuf govoril; in je fhel, in fe jim je fkril.
184	Zvetno nedeljo.
Ul Ul Ul Ul Ul iu u\ ui m UHU ui ui ui ui ivi ui umi ui
4Shéfto poftno ali zvetno ne-
deljo.
Per blagoflovu oljk.
MOLITEV.
O dog! lier naf pravira véshe, de le na vfo morit ljubimo, pomnóshl v’ naf darove fvoje nefkonzhne milofti, in ker li fiorii, de po fmer-li tvojiga kSina upamo, kar verujemo, daj nam po njegovim vllajenji priti, kamor shelimò. Uteri Г teboj sbivi in kraljuje i. t. d.
Aerilo lé 2. bu lev ^AtojéeJovil
хб, 27. in 16, 1 — 7.
TPilìe dni fo prifbli Israelovi otrozi v’ Elim, kjer je bilo dvanajfl lludenzov vód in fédem-defet palmovih drevef, in fo fhotore poftavili ob vodah. In fo fhli is Elima, in je prifhla vfa mnoshiza Israelovib otrok v’ pufhavo kSin-fko, ktera je med Eiimam in .Sinajem, pel-najfti dan drusiga méfza, ko fo bili is-fhli is Egiptovfkc deshele. ln je mermrâla vfa mnu-sbiza Israelovih otrók soper Mojsefa in Arona v’ pufbavi, in fo jima rekli Israelovi otrozi: „0,,de bi bili umerli po Gofpodovi roki v’ Egiptovfki desheli, kedar fmo fedéli per Ion-
\%\ W4 V\\ w\ VMU\U\ UVU\ V\\\V\V1\ vu\vt utu\\\\u\\v\
z ih m e fa , in fe kruha do litiga najedali! Šakaj Ha naf perpeljala v’ to pufhâvo, de umorila vfo innóshizo s’ lakoto?’4 Gofpod pa je Mojsefu djal: „Glej, jas vam bom deshil kruha s’ nebel’; naj gré ljtidftvo ven, in naj nabere, kolikor je sa vfak dan treba, de ga po-fkulim, ali shivi po moji pollavi ali nè. tShe-tli dan pa naj perpravijo, kar bodo f-hranili, in naj bo dvakrat toliko , kolikor fo nabirali sa vfak dan.44 In Mojsef in Aron Ila rekla vlim Israelovim otrokam : „Svezher bole svédili, de vaf je Gofpod ispeljal is Egiptovfke deshele, in sjulrcj bole vietili flavo Gofpodovo.“
shal Jerusalemu, ia je prillici v Beilage per oljflti gori, tedej je pollai dva uzhénza, ia jima je rèdi el :	„Pojdita
v’ vaf, klera je pred vama, ia bersli bota aafhla oflîzo pervésaao ia she-bé per ajej:	odveshita ia perpeljita
mi ji; ia zhe vama kdo kej porezhe, rezila, de ju Gofpod potrebuje, ia bersh ji bo fpuftil.44 VTe to pa fe je sgodilo, de fe je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku, kleri rezhe:
2 1, 1 — 9.
Zvelno nedeljo.
\\\гглvit\v\vvtvv\\г\гглvv\\v\vv% vv\vvaiv\w\l\iv\mvv% гг^
„Povejte hzheri tSion: Glej, tvoj Pral j pride li’ tebi krotak in fedézh na оШ-zi in sbebétu podjârmenize.“ Uzhén-za pa Tla Thla, in fla fiorila, kakor jima je Jesuf ukasal. In Ha perpelja-la oflizo in shebé, in fo poloshili Tvoje oblazbila na nji, in ga gor pokadili. tSilno veliko ljudi' pa je ras-grinjalo Tvoje oblazhila po potu; drugi pa To veje Tediali s’ drevéT, in Ttlali na pot. Mnóshiza pa, ktera je Tpredej in sadej Thla, je vpila , rekozh : „klesana tSinu Davidovimu! Hvaljen bodi, kteri pride v’ GoTpodovim imenu I“
Per m a T h i.
MOLITEV.
figamogózbni vézhni Bog ! kteri 11 fiorii, de je nafh Svelizhar mefó nafe vsél, in fe krishati dal, de bi zhlovéfhki rod po rasgle-du ponishnolli ravnal; dodéli rnlloflivo, de sa-lkishimo nauke njegove poterpeshljivolìi iméti, in njegoviga vftajenja fe vdelésbili. Po ravno tem Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim , kteri Г lebój shivl in kraljuje i. t. d.
a
do Filipi janov 2, 5 — ii.
ÏBralje! ravno to miflite med febój, kar Kri-ftuf Jesuf, kteri, defiravno je bil v’ Bosbji podobi, ni v’ rop flitel Bogu enak Liti, temuzh je fam febe v’ nizh fiorii, ko je podobo hlapza na-fe vsél, zhlovekam fe upodobil, in po vnanjim najden l)il kakor zhlovek. Ponishal je fam febe,' ko je bil pokoren do fmerti, fmer-ti pa na krishi. Salo ga je tudi Bog povifhal, in mu dal ime, ktero je zhes vfe imena, de fe v’ imenu Jesufovim (tukej fe poklekne) vfako koleno pcrpogne teh, ki fo v’ nebelih, na semlji in pod semljo, in de vfak jesik fpri-zlmje, de je Gofpod Jesuf Kriliuf v’ zhafti Boga Ozhéta.
TERPLJENJE
po fpifn Jceliga Alalevsha v' 26. in 27. pojiavi.
Tifìi zhaf je Jesuf rekel fvoj im uzhén-zam: „Vefte, de ko zhes dva dni velika nozh, in tSin zhlovékov ho sdan, de ho krishïm.“ Takrat fo fe sbrali veliki duhovni in flarafhmi ljudliva v’
Zvetno nedeljo
%vtvt\w\v4 mwtvum m \\i mwtnt utut utut ut
dvòr véliziga duhovna, h teri je bil imenovan Kaji'a; in ib Cvet imeli, de bi J esu fa s' svijâzho vjéli in umorili. Re-hli ib pa :	„Nikar v’ prašnik, de kjé
hrup med ljuddvam ne vdane.“ Ko je bil pa Jesuf v’ Betânii v’ h if hi .Simona goboviga, je k’ n jemu perli opila shena, ki je iméla alabadrovo piifhizo drasiga mas il a , in mu -ga je islila na glavo, ko je per misi bil. Njegovi u-zhénzi, to vidi ti, fo bili nevoljni, re-kózh: „Zhimü la potrata? Sakaj to bi Ге bilo dalo drago prodati, in dali ubogim.“ Jesuf pa, ko je védil, jim je rekel : „Kaj nadlego delate tej slični? Sakaj dobro delo je dorila nad menoj. Uboge namrezh imate smirej per tebi, mene pa nimate smirej. Sakaj ker je ona to mašilo islila na moj shi-vot, je to dorila sa moj pogreb. Rcfm-zhno, vam povem, kjer koli fe bo osna-uovàl ta evangeli po vfim fvétu, le bo tudi pravilo, kar je ta dorila, v’njen ipormn.“ Tedej je fhel eden smed dva-najdérih, kteri je bil imenovan Juda Ifhkarjot, k’ velikim duhóvnam, in jim
Zvelno nedeljo.	td9>
1V4 \v\ u\\v\ tu vtutt ut UUUUUlltu ttt tuvtt tu Ut Ut
je djal: „Raj mi hozhete dali, in jas vam ga bomsdal?“ Om' pa Го mn per-volili tridefet frebermkov. In"odfihmal je ifkal perloshnofii, de bi ga sdal. Pervi dan opréfnih kruhov pa Го perfiopili uzhénzi k’ Jesufu, in fo mu djali: „Uje liozhefh, de ti perpravimo jéfìi velihono-zhno jagnje?“ Jesuf pa je rekel: „Pojdite v’ méfto k’ onému, in rezite mu: Uzhemk pravi : Moj zbal* je blis, per tebi hozliem imeti veliko nozh Г tvojimi uzhénzi.“ In uzhenzi Љ fiorili, kar jim je Jesuf ukasal, in fo perpra-vili velikonozhno jagnje. Iiedar te je pa vezhér fiorii, je Г Tvojimi dvanaj-fiimi uzhénzi k’ misi fhel. In kedar fo jédli, je djal: „Pielhizhno, vani po-vém, de eden vaf me bo sdal.“ In fino shalofini fo jéli sapored rezhiî ,,iìo-fpod! ali tim jas?“ On pa je odgovoril in djal: „Kteri pomaka s’ menój roko v’ fkledo, la me bo sdal. Sin zhlovćkoV (izèr gré, kakor je pitano od njega: lode gorjé lifiimu zhlovéku, po hierin» bo tSin zhlovékov sdan! Bolje bi 1,111 bilo, de bi ne bil rojen tifi i zbio-
190	Zvetno nedeljo.
uuvinvm vwvvwwv*,* mawvmwa uuv\uni^u\u> w ш
vek!“ Juda pa, kteri ga je sdal, je odgovoril, rekózh: „Uzhenik! ali fim jas?“ Mti rezhe: „Ti fi rekel.“ Kedar fo pa vezherjali, je vsél Jesuf kruh, in ga je pofvetil, in raslomil, ter dal Tvojim uzhénzam, in je rékel: „Vse-mite, in jejte; to je moje telò.“ In je vsél kelih, je sahvalil, in jim dal, rekózh: „Pite is njega vfi; sal:aj to je moja kri nove savése, ktera ho sa njih veliko prelita v’ odpufhenje grehov. Povem vam pa, de pofihmal ne bom pil od. tega fadii vinfke terte do tiffiga d.né, ko ga bom noviga s" vami pil v’ kraljéftvu Tvojiga Ozhéta.“' In kedar fo bili hvalno péfem ispéli, fo fhli na oljfko goro. Tedej jim rezhe Jesuf: „Vi vfi fe bote pohujfhali nad menoj to nozh; sakaj pifano je: Bom udaril paftirja, in raskropile fe bodo ovzé zhéde. Kedar bom pa vflal, pojdem pred vami v’ Galilejo.“ Peter pa mu je odgovoril, in rekel: „Ko bi fe ravno vfi pohujfhali nad teboj, fe jas ne bom mkedar pohujfhali“ Jesuf mu rezhe: „Refmzhno, lipovem, de to nozh,
Zvelno nedeljo.	191
1\ЛЛЛЛЛ>%ЛЛ W/\ W\ W/\ Ul \f\/\	X\.\ W\ VV\ *** X%.\ W\ XW %/%/% W\ W\
preden bo petelin pél, me bofh trikrat satajil!“ Peter mn rezhe: „Ako ravno bi mi bilo umreti f’ teboj, te ne bom satajil !“ Tako ib tudi vfi u-zhénzi rekli. Tedej je pri ( bel Jesuf sh’ njimi na prillavo, ki fe ji pravi v’ Getfemani, in je djâl fvojirn uzhén-zam: „Po fedi te tukej; de grem tj e, in molim.“ In je vsél Teboj Petra in Ze-bedejeva finova, in je jel shaloTten in otóshen perhajati. Tedej jim je rekel: „Aloja dufha je shalofìna do Tenerti; ollanite tukej, in zhujte s’ menoj.“ In je malo daljej Thel, in padel na Tvoj obras, in je molil, rekozb: „Aloj Ozhe! ako je mogózhe, naj gré od mene ta kelih; pa vender ne kakor jas hozhem , ampak kakor ti.“ In pride k’ Tvojim uzhénzam, in jih najde Tpati, in rezke Petru: „Tako niTte mogli eno uro s’ menoj zhuti ! Zhujte in molite, de ne pridete v’ fkuThnjavo. Duh je fizèr voljan, mefo pa Tlabo!“ tSpet je vdru-gizh Thel, in molil rekózh: „Qzhe moj! abo ne more ta kelih mémo iti, kakor de ga pijem, naj Te sgodi tvoja
192	Zvetno nedeljo.
u\ u\ uviuiÄUwvivui гг\ \лл шш \\\ m iu m\w \%%
rol ja.“ In je fpet prifhel, in jih na-fhel fpati; njih ozhi namrezh fo hile dremotne. In jih je popuftil, in je fpet fhel, in vtretjizh molil, in ravno tihe befćđe govoril. Tedej pride k’ fvo-jim uzhénzam, in jim rezhe: „ Spite sdej in pozhivajte ! Glejte, ura perbli-shala fe je, in tSin zhlovéhov bo sdan gréfhnikam v’roke. Vhanite, pojdimo! Glejte, perblishal fe je, hteri me bo sdal.“ In fhe je govoril, in glej, Juda, eden dvanajhérih, je prifhel, in sh7 njim velika mnóshiza s’ mezhi in Г holmi poflana od vélizih duhovnov in harafhinov ljudhva. Sdajaviz njegov pa jim je dal snamnje, rekozh: „Kteriga koli bom kufhnil, lihi je, njega primite.“ In bersh je k’ Jesufu hopil, in je djal: „Sdrav bodi, Uzhe-nik!“ in ga je kufhnil, In Jesuf mu je rékel : „Frijatel! sakaj li prifhel?“ Tedej fo perhopili, in fo roke vergli na Jesufa, in ga prijeli. In glej, eden smed teh. hteri fo bili s’ Jesufam, je istégnil roko, in isderl fvoj mezh , in je mahnil po hlapzu réliziga duhovna,
Zvetno nedeljo.	195
WWWWlUWUlW шилилш tvt U\U1 vvtvvwiww w%
in mu je uhó odhrkal. Tedej mu re-zhe Jesuf: „Vtakni Tvoj mezh v’ njegovo méfto; sakaj vfi, kteri sa mezh prijemajo, hodo s’ mezhem konzhani. Ali ménifih, de ne morem prolili fvoji-ga Ozhéta, in mi ho pollai vezli ko dvanajft legijonov angelov? Kako le hodo tedej dopolnile pifma, ker le mora takó sgoditi ?“ ТШо uro je Jesu!’ mnóshizam djal: „Kakor nad ras-bojnika he fhli me lovit s’ mezhi in Г kolini ; vlak dan firn ledei per val, in uzhil v’ tempeljnu, in me nifle jirijeli. Pa to vie le je sgodilo, de le dopolnijo pifma prerokov.“ Takrat fo ga vfi u-zhénzi sapuftili, in fo sbeshali. Kteri fo pa Jesufa vjéli, fo ga peljali h’ Kajfalu vélikimu duhovnu, kjer fo fe hili pi-fmouki in Kara Ih ini follili. Peter pa je od délezh sa njim fhel do dvora véliziga duhovna, in je fhel vanj, in je fedel f’ flushabnild, de bi vidi 1 konez. Veliki duhovni pa in vel sbor ifkali kriviga prizhevänja soper Je-sula, Je bi ga umorili; in ga nifo nalhli, defiravno je bilo veliko krivih
194	Zvelno nedeljo.
\\л m vv\ v\t ut u\\w vit vv% %%% wvw\ w u\wut u\w
prizh perftopilo. Sadnjizh pa Ile prifhle dvé krive prizhi, in Де rekle: „Ta je govoril : Jas samorem podreti tempelj Bosliji, in v’ treh dneh ga fpet fosi-dati.“ In veliki duhoven je vllal, in mu rekel:	„Ali nizh ne odgovonTh
na to, kar ti' soper té prizhüjejo?“ Jesuf pa je molzhal. In veliki duhoven mu je rekel: „Saroti'm te per shi-vim Bogu, de nam povéj, ali li ti' Kriftuf, tSin Boshji!“ Jesuf mu rezke : „Ti lì rekel. Pa povém vam : Pofehmal hote vi'dili tSinü zhlovékovi-ga fedćti na defm'zi mozhi' Boshje, in priti v’ oblakih neba.“ Te dej je veliki duhoven rastergal fvoje oblazhila, reltózh: „Boga je preklinjal! Kaj potrebujemo fhe prizh? Glejte, sdej lie Tlifhali preklinjevanje! Kaj fe vam sdi'?“ Oni fo pa odgovorili in djali: „Smer-ti je vreden!“ Tedej fo mu pljevâli v’ obras, in mu jih sa uhó dajali; drugi pa fo ga f’ pelimi' v’ obras bili, reltózh: „Prerokuj nam, Krike! kdo te je udaril?“ Peter pa je sunej fedel na dvorifhi, in perftopila je ena dé-
kla k’ njemu, rekózh: „Ti fi kil tudi s’ Jesufam Galilejzam!“ On pa je tajil vprizho yfih, rekózh: „Ne vem, kaj pravifh.“ Ho je pa fkosi vrata fhel, ga je vid ila druga dekla, in je rekla tk fiim, kteri io kili tam: „Tudi la je kil s1 Jesufam Nazarefhkim In je fpet tajil Г perlego : „Ne posnam tega zhlovéka!“ Zlies malo pa fo per-fiopili ondi fiojézhi, in fo rekli Petru: „Refnizhno, tudi ti fi smed ti-ftih; tvoj jesik namrezh te rasodéva.“ Tedej je jél rotiti fe in perfégati, de ne posna tega zhlovéka. In sdajzi je petelin sapél. In Peter fe je fpómnil keféde Jesufove, ki jo je rekel: „Preden ko petelin pél, me kofh trikrat satajil.“ In je ven fhel, in je britko jokal. Redar fe je pa jutro fiorilo, fo fvet iméli vfi yéliki duhovni in flara-fhini ljudfiva zhes Jesufa, de ki ga v’ fmert sdali. In fo svésaniga peljali, in sdali Ponzju Pilqtu, deshele poglavarju. Tedej, ko je Juda, kteri ga je sdâl, vidil, de je obfojen, fe je Ikefal, in je nasaj pernefel tridefet fre-
19G	Zvetno neilóljo.
1%1%Л %ЛА %Л/\%Л/\ W\ %/%/%'%/W%/%Л-*ЛЛ %ЛЛ %/%/%■%/%Л%/%/%%/%/%'W/\
bermkov velikim duhóvnam in flara-f limam, rekózh : „Grefhi'l firn, ker firn sdâl nedolshno kri!“ Oni pa fo rekli: „Kaj nam mar? ti gléj!“ In je vergei od febe frebernike v’ tem-peljnu, in fé je verni], in je fhel, ter le s’ vervjó obéfil. Veliki duhovni pa fo vséli frebernike, in fo djali: ,,Ne fpodobi fe jih dévati v’ zerkvéno fkri-njizo, ker to je zéna kervi.“ tSkleni-li fo pa, in Impili sa-nje lonzharjevo njivo sa pokopalifhe ptujzov. Sató je imenovana tifra njiva Ilakeldama, lo je, njiva kervi', do danâfhnjiga dné. Tedej fc je dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii preroku, ki pravi: „In fo vseli tridefet frebermkov, ženo zénjeniga, kteriga fo fkupzhevali od Israelovih otrok, in fo jih dali sa njivo lonzharjevo, kakor mi je uka-sal Gofpod.“ Jesuf pa je ftal pred poglavarjem, in poglavar ga je vpra-fhal, rekózh: „Ali fi ti kralj Judovfki?“ Jesuf mu je rekel:	„Ti pravifh.“ In
kedar je bil toshen od vélizih duhovnov in flarafhmov, ni nizh odgovó-
Zvclno nedeljo.
xx\ vu %V4, г\лги xx\ v\\vv\ \w ххх ххх ггл ххх хххххх ххх хх\ Ххххххххх
ril. Tedej mu rezhe Pilat: „Ali ne flifhifh, koliko spper té prizhujejo In mu ni odgovoril na nobeno bele-do, tako de fe je poglavar filno zhu-dil. Ob prašniku pa je poglavar navado imel ljudBvu fpufìiti eniga jetnika, kteriga bi bili kotli. Imel je pa takrat flovézbiga jetnika, kteri je bil imenovan Baraba. Ko fo fe tedej sbra-li, je Pilat rekel:	„Kteriga hozhete,
de vam fpufìi'm, Baraba ali Jesufa, kteri je imenovan KriBüf?“ Šakaj vć-dil je, de Љ ga bili is nevofhljiVoBi sdali. Kedar je pa fedel na fodnim Bolu, je poflala k’ njemu njegova sbena, rekózh: „Nizh fi ne dajaj o-prâviti Г tem pravizhnim; sakaj veliko firn terpéla danf v’ fanjah savoljo njega/4 Ali véliki duhovni in Barattimi fo pregovarjali ljudi, de bi profili sa Baraba, Jesufa pa pogubili. Poglavar jih je tedej ogovoril, in jim djal: „Kteriga teh dveh hozhete, de vam fpuflim?“ Oni pa fo djali: „Baraba!“ Pilat jim rezhe: „Kaj tedej naj Borim s’ Jesufam, kteri je imenovan
198	Zvetno nedeljo.
mvuvuuvmm v\t mvwvuvwvuvwmwu%wi%wvwi«i
Kriftuf?“ Vfi reko: „Krishan naj bo!“ Poglavar jim rezhe : „Kaj pa je hu-diga fiorii ?“ Ali oni fo fhe bolj vpili, rekózh: „Krishan naj bo!“' Ko je pa Pilat vidil, de nizh ne opravi, te-muzh de vezhi hrup vdaja; je vsél vode, in fi je roké umil vprizho ljud-flva, rekózh: „Jas fim nedolshen nad kervjó tega pravizhniga, vi glejte!“ In vfe ljudftvo je odgovorilo in djalo: „Njegova kri pridi na naf in na na-fhe otroke !“ Tedej jim je fpufiil Baraba ; Jesufa pa jim je bizhaniga sdal, de bi bil krishan. Tedej fo poglavarjevi vojaki Jesufa vséli febój na fodi-fhe, in fo k’ njemu fpravili vfo trumo. In fo ga flekli, in mu fhkerla-taft plajfh ogernili, in fo fpletli krono f’ ternja, in mu jo na glavo dja-li, in terft v’ njegovo defnizo, ter fo pred-nj poklekovali, in ga saframovâ-li, rekózh: „Sdrav bodi, kralj Judov-fki!“ In fo va-nj pljevali, in terll jemali, ter ga tolkli po glavi. In po tem, ko fo ga saframovali, fo mu flékli plajfh, in ga oblekli v’ njegove obla-
Zvetno nedeljo.	199
iv\ v v\ %/%/%\vt WA w wt vv\ ггл vv^ ггл ггл vv\ vi % v v* ггл vv\ iv\ n\ ^w%
zhila, in ga pelja’li, de bi ga krisba-li. Grede pa fo dobili zhlovéka is Zi-rene, tSimona po iménu; tega fo per-mòrali, de je nelel njegov krish. In fo prillili na medo, ki le im enti j e Golgota, to je, métto mertvalhkih glav. io lo mu dali pili vina s’ shelzhem smélhaniga. In ko je bil pokulil, ni hotel piti. Po tem pa, ko lo ga bili krishali, lo rasdelili njegove oblazhila, in lo vadljdli ali tosali sa-nje, de le je dopolnilo, kar je rezheno po preroku, ki pravi: ,,Rasdelili lo 1 moje oblazhila, in sa mojo luknjo lo vad-Ijali.“ In lo ledei i, in ga varovali. In lo djali verh njegove glave njegovo sadoishenje pilano: „Ta je Jesul, kralj Judovlki.“ Takrat ita bila krishana sh’ njim vred dva rasbójnika, eden na delmzi in eden na levizi. Ti pa, ki lo memo hodili, lo ga preklinjali, in 1’ Ivojimi glavami smajevàli,, in lo rekli:	„Aha, kako tempelj Boshji po-
diralh, in v' treh dneh Ipet losi d a Ib ; pomagaj lam lebi ! Zhe fi tSin Boshji, Itopi Г krisha!“ P»avno takó lo ga sa-
200	Zvelno nedeljo.
\лл vu	luiMw tu ш ги гггггл ил %/%/% vv\ w\ wt ut
/ramovali tudi veliki duhovni f’ pi-fmouki, Г Barafhmi vred, in fo rekli; „Drugim je pomagal, lam febi ne more pomagati ! Ako je Israelfki kralj, naj sdej flopi Г krisha, in verujemo va-nj. Je saupal v’ Boga; naj ga sdej réfhi, zhe ga rad ima! tSej je rekel: tSin Boshji firn!“ Ravno to Ba mu ozhilala tudi rasbójnika, ktera fta bila sh’ njim vred krishana. Od fhefie ure pa fe je tema Borila po vfi semlji do devete ure. In okoli devete ure je Jesuf s’ velikim gl a fa m vpil, rekózh:	„Eli, Eli! lama labaktani ?“
to je: „Moj Bog, moj Bog! sakaj fi me sapuflil?“ Eni pa tam Bojezhih, to Eli filati, fo rekli: „Elija klizhe ta!“ In bersh je /tekel eden smed njih, vsel gobo, jo s’ jéfiham napojil, in nataknil na terfl, ter mu je dal pili. Drugi pa fo djali :	„Püfli, poglejmo,
ali pride Elija ga refhit!“ Jesuf je pa fpet sa vpil na vef glaf, in je is-dihnil dufho. (Tukej fe nekoliko preneha in poklekne.) In glej, sagrinjalo v’ tempeljnu fe je pretergalo na dvoje od
Zvetno nedeljo.	201
ut ut ut tttuvvtt Utut ut ut tu utvuutut utut wt-w*
ver h a do tal; in semlja fe je potré-fla, in fkale Го pokale, in grobje fo fe odperli, in veliko teléf fvetmkov, kteri fo fpali, fe je obudilo. In fo filli is grobov po njegovim vflajenji, in fo prifhli v’ fvéto méfto, in fe mnogim perkasali. tStótnik pa, in kteri lb sh’ njim bili, in Jesufa varovali, vi'di-ti potref, in kar fe je godilo, fo fe filno bali, in fo djali : „Saref, tSin Boshji je bil ta.!“ Bilo je pa tam od délezh veliko slién, ktere fo bile sa Je-sufam prifhle od Galileje, in fo mu Bré-gle, med kterimi je bila Marija Magdalena, in Marija mati Jakobova in Joshefova, in mati Zebedejevih finov. Redar fe je pa vezhér Boril, je prifhel neki bogat zhlovek is Arimateje, po imenu Joshef, kteri je bil tudi fam u-zhéniz Jesufov. Ta je fhel k’ Pilatu, in je profil telo Jesufovo. Tedej je Pilat ukasal telo dati. In Joshef je vsél telo, in ga je savi'1 v’ zhifio tanzhi-zo, in ga je poloshil v’ fvoje novo pokopalifhe, ktcro je bil isfekal v’ ikalo; in je savalil velik kamen k’
202	Veliki poncléljik.
w\ ггл vv\ vva \лл vv\ hvvm %v\ m vvìm vv^ m vv* ил vv\ x v\
durim pokopallfha, in je fhel. Bila je pa ondi Marija Magdalena in una Marija, in Jde fedéle grobu nafproti.
Drugi dan pa, Uteri je po dnevu perpravljanja, lb fe sbrali véliki duhovni in fari sej i к’ Pilatu, rekózh : „Gofpod, fpómnili fmo fe, de je ta sapeljiviz, ko je fhe shiv bil, rékel : Žhes tri dni bom vital. Ukashi tedej grob obvarovati do trétjiga dné, de kjé Ue pridejo njegovi uzhénzi, in ga ne ukradejo, in ne reko ljuditvu: Je vital od mertvih; in poflednja smota ho hujfhi od perve.“ Pilat pa jim je djal:	„Imate Itrasho; l'dite, obva-
rujte , kakor velie.“ Oni pa fo fhli, in fo grob obdali s1 varhi, in kamen sapezhatili.
Veliki pondéljik.
MOLITEV.
îîaj nam, prófimo, vfigamogózhni Bogî de, ki savoljo fvoje flabófti v’ tolikanj tesliavah omagujemo, po saflushenji terpljenja tvojiga
Veliki poncléljik.	205
WWlt WUWUUMVVA VV\ \\\ VV\ V V\ %/%/%	W)
edinorojeniga tSinü novo mozh sadobimò. Uteri f’ teboj s h i v £ in kraljuje i. t. d.
Aerilo ià
5o, 5
Jôcuia
ija p
reroha
i'L
TTibe dni je rekel Isaija: Gofpod Bog mi je odperl uho; jas pa fe nilim vftavil, nilim odbojni. tSvoje telo (im jim sdâl, kteri Го me bili, in fvoje liza tibim , kteri fo me tèsali. tSvojiga oblizhja nifim odvernil od njih, ki fo me sa-framovâli in sapljevâli. Gofpod Bog je moj pomozhnik, salo ne bom ofrarnotèn; salo fim nabavil fvoje oblizhje ko nar terji fkalo, in vem, de ne bom ofrarnotèn. Blis je, kteri me opravizhuje ; kdo mi bo soper govoril? jSlopimo fkupej; kdo je moj sópernik ? Naj kopi k’ meni! Glejte, Gofjjod Bog je moj pomozhnik; kdo me bo obfodil? Glejte, vfi fe bodo kot oblazhilo pobarali, molj jih bo jedel. Kdo smed vaf fe boji Gofjmda, in po-flufha glaf njegoviga hlapza? Kdor v’ temi hodi, in nima fvetlobe; naj upa v’ Gofpodö-vo ime, in naj fe sanefe na Gofpoda fvojiga Boga.
►J* /ovanpeii Jvetirpct fornici
— 9-
^Shefl dni pred veliko nozhjó je Jesuf prifhel v’ Betânijo, kjer je bil Lazar
umeri, kteriga je Jesuf od mer Ivi h obudil. Napravili Го mu pa vezhérjo tam, in Marta je Ttrégla ; Lazar pa je bil eden smed njih, ki ib bili per misi. Marija je tedej vsela libro dra-siga mašila prave narde, in je masala Jesufove noge, in brifala njegove noge f’ Tvojimi lafmi; in hifha je bila napolnjena s’ duham mašila. Eden njegovih uzhénzov tedej, Juda lfhkarjot, tifti, lite-ri ga je imel sdali, je rekel: „Sakaj Te to mašilo ni prodalo sa tri fto denarjev, in dalo ubogim ?“ To je pa rekel, ne de bi mu bilo fkerb sa uboge, temuzh ker je bil tat, in je mii-fhno imel, in nofil, kar je bilo vanjo versheno. JesuT je tedej rékel : „Puflite jo, de to sa dan mojiga po-gréba perhrani; Tej uboge imate vTe-lej med Teboj, mene pa nimate vTe-lej.“ Velika mnóshiza Judov je tedej svédila, de je lam, in To prillili ne le savoljo JesuTà, temuzh de bi tudi Lazarja Addili, kteriga je od mertvih obudil.
'M \x\ \X\	XX\ VtA Ш \\A W Ш W UH \\A Ut ttt ttt Vit VVt
Véliki tvorik.
ió 1 X
pi eroici
Tide dni je rekel Jeremija: Gofpođ, rasoelei li mi, in firn fposnal ; pokasal fi mi njih naklepe. In jas firn bil kakor krotko jagnje, htero peljejo k’ saklanju; in nifim védil, de fo soper me fklenili, rekózh : ,,Pridite, kon-zhajmo drevo s’ njegovim fadam, in isderimo ga is deshele shivih , de njegovo ime vezh ne bo pomnjeno.“ Ti pa, Gofpod vfigamogózhni, fodifh pravizhno, in fkufhafh obidi in forza , vi dii bom tvoje mafhcvanje nad njimi : sakaj tebi firn srozhil fvojo rezh, Gofpod moj Bog.
TERPEJEXJE
po fP\fa J'• Marka o’ 14. in i5. pojtavi.
Zhes dva dni pa je Lila velika nozh in god opréfnikov; in veliki duhovni in pifmouki fo ifkali, kako bi ga s’ svijazho vjéli in umorili. Piekli fo pa: „Nikar v’ prašnik, de kje hrti p ne vila-не med ljudflvam.“ In ko je bil v’ Belami
200'	Veliki tvorile.
v vx vvx vvx vvx vvv wt v\\ ni vv\ w v\\ ил vvv vvv vta m m vit vvx
v’ hifhi tSimóna góboviga, in je per misi fede!; je perfhia shena, ktera je imé-la alabafirovo püfhizo drasiga mašila is nardoviga klafa, in je püfhizo ras-bila, in mu ga na glavo islila. kSo bili pa eni, kteri fo bili fami per febi nevoljni, in fo rekli:	„Zbimü fe je ta
potrata s’ masilam fiorila? Šakaj to mašilo bi fe bilo dalo prodati sa vezh kakor sa tri fio denarjev, in ubogim dati.k< In fo fe togotili nad njo. Je-suf pa je rekel: „Pufifte jo, kaj ji nadlégo delate? Dobro delo je fiorila nad menoj:	fej uboge imate smirej
med feboj, in kedar hozhete, jim lahko dobro fiorite; mene pa nimate vfe-lej. Ta je fiorila, kar je mogla; naprej je perfhla masat moje telo sa pogreb. Refmzhno, vam povem: Kjer koli fe bo osnanovàl ta evangeli po vlim fvétu, fe bo tudi, kar je ta fiorila, pravilo v’ njen fpomin.“ In Juda Ifhkarjot, dvanajfiérih eden, je fhel k’ vélikim duhövnam, de bi jim ga sdal. Oni pa, ko fo flifhali, fo fe obvefelili, in fo rriu obljubili denarjev
Veliki Ivorik.	207
VV^ vv> W/% W\ Vl\ VVt UV\ VV\ VV\ VVA %\л vv\ \\\ v\\ vu v\\ vvr гчл
dati. In je iTkal , kakó hi ga perlo-shno sđal. In pervi dan opréTnikov, lio Го velikonozhno jagnje klali, mu rekó uzhénzi: „Kam hozheTh, de gremo, in ti perpravimo, de bofh jedel velikonozhno jagnje ?“ In poThlje dva Tvojih uzhénzov, in jima rezlie: „Pojdita v’ metlo, in vaji ho Trézhal zhlo-vek, kteri ponete vcrzh vode; idila sa njim, in kjer noter pojde, rezita hifhnimu gofpodarju, de Uzhemk rezke: Kje je moja ohédniza, kjer kom velikonozhno jagnje Г Tvojimi uzkén-zi jedel? In on vama ko pokasal veliko górnjizo pogernjeno; ondi nam per-pravita.“ In njegova uzhénza grétta, in prideta v’ metlo, in najdeta, kakor jima je kil povedal; in tla perpravila velikonozhno jagnje. Ko Te je kil pa vezhér ttoril, je perfhel s’ dvanajtle-rimi. In kedar To per misi kili in jedli, je JesuT djal: „PieTmzhno, vam povem, de eden smed vaT me ko sdal, kteri jé s’ menoj.“ Oni pa To jeli slialoftni perhajati, in mu drugi sa drugim rezki: „Ali jas?“ On pa jim
w% w,\ vi\ v\\\v\ vw /%/%/% %j%\	mu\w
je djal: „Eden smed dvanajfìérih, Intéri pomaka s’ menoj roko v’ fkledo. tSin zhlovékov gré lizer, kakor je pilano od njega; ali gorje tillimu zhlo-véku, po kterim bo tSin zhlovékov sdan ! Bolje bi mu bilo, de bi ne bil rojen tifti zhlovek.“ In kedar fo jédli, je vsél Jesuf kruh, in ga je pofvétil, in slomil, ter jim dal, in rékel:	„Vsemite, to je moje telò.“
In je vsél kélih, in je sahvalil, ter jim dal; in fo pili is njega vii. In jim je rékel: „To je moja kri nove savé-se, ktera ho sa njih veliko prelita. Refmzhno, vam povém, de ne bom nizh vezh pii od tega fadii terte do tiftiga dné, ko ga bom pil noviga v’ Boshjim kraljéftvu.“ In ko fo bili sa-hvalno péfem fpeli, fo ffili na oljfko goro. In Jesuf jim je rékel: „Vli fe hote pohujfhali nad menoj to nozh; sakaj pifano je: Bom udaril paltirja, in raskropile fe bodo ovze. Ko bom pa vAal, pojdem pred vami v’ Galilejo. “ Peter pa mu rezke: „De bi fe ravno vft pohujfhali nad teboj, jas
vender ne!“ In Jesuf mu rezhe : „Pie-tnizhno, ti povém, de nozój to nozh, Préden bo petelin dvakrat sapél, me I»ofh trikrat satajil!“ On pa je le fhe bolj govoril:	„Ko bi mi bilo tudi u-
ïïiréti Г teboj, te ne bom satajil.“ Kavno tako fo pa tudi vfi rekli. In pridejo na prillavo, kteri je ime Get-lemane; in je djal Tvojim uzhénzam: j?tSedite tukej, de odmolim.“ In vsa-me Teboj Petra, in Jakoba in Janesa, !n sazhne preflraThen in otoshen bili, m jim rezhe:	„Moja duTha je sha-
lotìna do fmerti; oflanite tukej, in zhujle.“ In je malo naprej Thel, in je na semljo padel, in molil, de bi, ako bi bilo mogozhe, preThla od njega ta ura, in je rekel:	„Aba, Ozhe!
tebi je vTe mogozhe, vsemi ta kelih °d mene; ali vender ne, kar jas ho-zhem, ampak kar ti.“ In je perThel, jih najde Tpati, in rezhe Petru: jjSimon, TpiTh? Nifi mogel eno uro zhuti? Zhujte in molite, de ne padete v’ TkuThnjavo! Duh je fizer vo-^jenj ali meTó je Tlabo.“ In je Tpet
i4
mv\numvummmvuw»ww\mmmvww%vvuuvn
f hel, in molil, in je ravno tifle befinde govoril. In ko fe je verni!, jih je fpet nafhel fpati, (njih ozhi nam-rezh fo hile trudne,) in nifo vedili, kaj hi mu odgovorili. In pride vtre-tjizh, in jim rezhe:	„.Spite sdej, in
pozhivajte! Dolli je! Ura je perfhla ; glejte , .Sin zhlovékov ho sdan v' roke grefhnikam! Vftanite, pojdimo! Glejte, kteri me ho sdal, je hlis.“ In ko je fhe govoril, pride Juda Ifhkarjot, dva-najftérih eden, in sh’ njim velika mnó-shiza s’ mezhi in f’ kolini' od vélizih duhovnov in pifmoukov in ftaraflimov. Dal jim je hil pa njegov sdajavez snam-nje, rekózh :	„Kteriga bom kuflmil,
tifti je; njega primite, in peljite ga varno!** In ko je hil perfhel, je sdaj-zi k’ njemu flopil, in rekel:	„Sdrav
hodi, Uzhemk!** In ga je kuflmil. Oni pa fo roke nanj vergii, in fo ga prijeli. Eden pa sraven ftojézhih je isderl mezli, in je mahnil hlapza vé-liziga duhovna, in mu uhó odfékal. In Jesuf je fpregóvoril, in jim djal : „Kakor nad rashojnika He me f hl i s’
niezhi in kolnu lovil! Vlak dan fim i>i 1 per vaf, in firn uzhil v’ tempeljnu, in me nifte prijeli ; pa cle fe dopolnijo pifma.“ Tcdej Ib ga njegovi uzhén-zi popuftili, in fo vii sbeshali. Neki Hnladénizh pa je hodil sa njim Г plal-nam ogernjen na nagim; in fo ga prejeli. On pa je popuflil platno, in jim je nag ufhel. In fo peljali Jesufa k’ vélikimu duhovnu; in fo fe fofhli vfi duhovni, inpifmouki in flferafhmi. Peter pa je od délezh sa njim fhel noter r’ dvor véliziga duhovna; in je ledei Г hlapzi per ognji, in fe je grel. Veliki duhovni pa in vef sbor fo ifka-Ü prizhevanja soper Jesufa, de bi ga V frnert sdali; in ga nifo nafhli. Sa-haj veliko jih je krivo prizhevâlo soper njega, pa prizhevanja fe nifo vješale. In fo vitali n ek teri, in krivo prizhevali soper njega, rekózh :	„Mi
Itn o ga f l i filali rezhi:	Jas bom ras-
djal la s’ rokami Ilorjen tempelj, in v’ treh dneh fosidal drusiga ne s’ rokami ftorjeniga.“ In tudi njih prizhe-vânje ni obdalo. In veliki duhoven
гми\ vv%<w\ ил ггл\v\ vii w\ vv\ w w vv\ v\> vv^ vv> vv^ г\л
jfe fìopil v’ Credo, in vprafha Jesu fa, re-lmzh :	,,Ne odgovorifh nizh na to,
kar ti zhes-te prizhajo?“ On pa je molzhal, in ni nizh odgovoril. Véliki duhoven ga je fpet vprafhal, in mu je djal:	„tSi ti' Kriftuf, tSin hvaljeni-
ga Boga ?“ Jesuf pa mu je djal: „Jas lìm ! In indili bote tSinü zhlovékoviga fedéti na defm'zi Boshje mozhi, in priti s’ oblaki néba.“ Veliki duhoven pa je rastergal fvoje oblazhila, in je djal: „Kaj potrebujemo Che prizh? tSliThali Ile bogoklelilvo, kaj le vam sdj' ?“ Oni pa fo ga vfi obfodili, de je Cmerti vreden. In nekteri fo ga jeli sapljevati, in mu obras sakrivati, in ga sa ubo biti, in mu rezhi :	„Prerokuj I“ In
lilapzi fo ga C’ pelimi' bili. In ko je bil Peter sdolej na dvonThi, pride ena smed dékel véliziga duhovna; in ko je vidila Petra, ki fe je grel, ga je pogledala, in je djala:	„Ti fi bil tudi s’
Jesufam Nazarefhkim I“ On pa je tajil, rekózh :	„Ne vem, in ne urnem,
kaj pravifh !“ In je ven fhel pred dvonfhe, in petelin je saptd. In ko
*лл \v\ vv\ \v\ ИЛ VH vi\	%vi гг\ ut w %/w wWw vm
ga je fpet delila vidila, je relila olioli ftojézhim:	„Ta je eden smeti njih!“
On pa je fpet tajil. In zhes malo fo «raven ftojézhi fpet Petru rekli: „Réf fi smed njih, fej fi ludi Galilejiz!“ On pa je jél rotili fe in perfégati :	„Ne
posnam zhloveka, od kteriga pravite!“ In sdajzi je petelin vdrugizh sapél. In Peter fe je fpomnil hefede, klero mu je kil Jesuf rekel:	„Preden ho pete-
lin dvakrat sapél, me hofh trikrat sa-tajil.“ In je sazhel jokati. — In pre-zej sjulrej fo veliki duhovni Г flara-fhini in f’ pifmouki in s’ vfim sboram fvet imeli, in fo Jesufa svesali, in peljali , in sdali Pilatu. In Pilat ga je vprafhal : „tSi ti kralj Judovfki?“ On pa je odgovoril, in mu djal: „T/.pra-vifh.“ In veliki duhovni fo ga veliko toshili. Pilat pa ga je fpet vprafhal, rekózh: „Nizh ne odgovorifh 1* Poglej, holizih rezin' le toshijo!“ Jesuf pa ni nizh vezli odgovoril, tako de fe je Pilat zhudil. Oh prašniku pa je navado imel jim fpufliti eniga smed jetnikov, kteriga koli fo profili. Ril je pa,
ЛЛ\ %*,% \ А*Л %ЛЛ /%ЛЛ %,%% %Л1\ЛЛЛ */V% 'W\ 'W\ ХЛЛ1%Л/\ \1%/%ЛЛЛ %W\ ЛЛЛ
imenovan Baraba, Г puntarji vklenjen, klein je bil v’ puntu zhlovéka ubil. In ko je ljudBvo gor perflilo, je sazhelo prolìti, kakor jim je vfelej Boril. Pilat pa jim je odgovoril, rekózh : „Ilo-zhete, de vam fpullim kralja Judov-f kiga ?“ Védil je namrezh, de fo ga veliki duhovni is nevofhljivofli sdali. Veliki duhovni pa Ib nafhuntali ljudBvo, de naj jim raji Baraba fpufii. Pilat pa je fpet odgovoril, in jim djal: „Kaj tedej hozhete, de Borim Г kraljem Judovfkim ?“ Oni pa fo fpet vpili: „Krishaj gaI“ Pilat pa jim je djal: „Kaj je pa hudiga Boril?“ Oni pa fo fhe bolj vpili: „Krishaj ga!“ Pilat pa, ker je hotel ljudBvu voljo fpolniti, jim je fpuBil Baraba, in sdal Jesufa bizha-niga, de bi bil krishan. Vojaki pa (o ga peljali na dvorifhe fodne hifhe, in fklizhejo zelo trumo. In ga oblćzhejo v’ fhkerlat, in fpletó ternjevo krono, in mu jo denejo na glavo. In fo ga jeli posdravljati:	„Sdrav bodi, kralj
Judovfki !“ In fo ga po glavi Г ter-flam bili, in ga sapljevali, in fo na
^'VW vw vw tw w vw ггл v%\ ut VW W\ WWW VWVWWXWVWV
kolena padali, ter ga molili. In po tem, ko fo ga sa Tram ovali, fo mu flékli fhkerldt, in ga oblekli s’ njegovimi oblazhili, in ga peljejo ven, debi ga krishali. In fo permorali nekoga memo gredózliiga, ^Simona Zirenzhana, ki je perfhel f’pri lia ve, ozheta AIekfand.ro-viga in Piufoviga, de je néfel njegov krish. In ga perpéljejo na méflo Golgota, kar je prebavljeno: rnébo mertvafhkih glav. In Ib mu dali piti s’ miro sméfhani-ga vina; pa ga m' vseh In kteri fo ga krishali, fo rasdelili njegove oblazhila, in sa nje vadljali, kdo bo kej dobil. Bila je pa tretja ura, in fo ga krishali. In napif njegoviga sadolshenja je bil napi fan: KRALJ JUDOVSKI. In sh’ njim krishajo dva rasbojnika, eniga na njegovi defmzi, in eniga na levizi. In je Bilo dopolnjeno pifmo, ktero pravi: »In med krivizhne je bil fhtet.“ In memo gredózhi fo ga preklinjali, in B) f’ Tvojimi glavami majali, indjali: ?>Dete! kako tempelj Boshji podirafh, lr* v’ treh dneh fpet fosidafh ! Pomagaj Bam febi, in bopi f’ krisha!“ Ravno
xx ггглгм w% %гл ггл ггл хх\ ххх хх\ мл i%t %vt г\л гг%
tako Го fe tudi veliki duhovni pofme-hovâli, in Го Г pilmouki drugi drugi-mu rekli:	„Drugim je pomagal, fam
tebi ne more pomagati! Krifluf, Isra-elfki kralj, naj sdej ftopi Г krisha, de vidimo in verujemo l“ In ktera fla hila sh’ njim krishana, fta ga safra-movala. Redar je bila pa fhefta ura, fe je tema ftorila po vii semlji do devete ure. In ob deveti uri je Jesuf sa vpil s’velikim glafam, rekózh : „Eloj, Eloj ! lama fabaktani To je prella-vljeno: „Moj Bog, moj Bog! sakaj fi me sapuftil?“ In nekteri tam ftojé-zhih, to flifhati, fo rekli:	„Glejte,
Elija klizhePJ Eden pa je lìékel, in napojil gobo s’ jéfiham, in jo na terfl nataknil, in mu je piti dal, rekózh: „Puftite, glejmo, ali ga pride Elija fnétk* Jesuf pa je velik glaf sagnal, in je dufho isdihnil. (Tukej fe malo preneha in poklekne.) In sagrinjalo v’ tempelj-nu fe je pretergalo na dvoje od ver-ha do tal. Stotnik pa, ki je nafproti ftal, vid iti, de je tako vpijozh umeri, je rekel: „Ref, ta zhlovek je bil tSinBoshji!“
Veliki tvori k.	217
m ггггглггл гглгиггчгггггч
Bile fo pa tudi shene tam, ktere fo od délezB gledale, med kterimi je Bila Marija Magdaléna, in Marija Jako-ka manjfhiga in Josheiova mati, in tSaloma, ktere fo tudi, ko je Bil v’ Galileji, sa njim liodile, in mu fìré-gle, in veliko drusiB, ktere fo Bile sh’ njim vred v’ Jerusalem perfide.
In ko fe je vezliér Boril, (ker je Bil dan perpravljanja, kteri je pred faBóto,) je prifBel Joshef is Ârimate-je, imeniten fvétnik, kteri je tudi fam zhakal BosBjiga kraljéftva, in je fer-zBno flie! k’ Pilatu, in je Jesufovo telò profd. Pilat pa fe je zBudil, de Bi Bil usBé umeri; in je poldizal Bolnika, in ga je vprafBal, ali je usBé u-nierl. In ko je svédil od fìótnika, je dal JosBefu telò. JosBef pa je kupil tanzhize, in ga je fnél, in savil v’ tanzhizo, in poloshil v’ groB, kteri Bil isfékan is fkale, in je pervalil kamen pred duri groBa.
1U1U	m Ut w	u\ w uuv%
Véliko fredo.
MOLITEV.
I^odéli, prófimo, vfigamogózhni Bog! de, ki fmo sa vol j o Tvojih grehov neprenéhama pokorjeni , bodemo po terpljenji tvojiga edinoro-jéniga (Simi réfheni. Uteri Г teboj shivi in kraljuje i. t. d.
lo i,i iJ’Hirja
6%, ii. in 6'5, i — 7.
To govori Gofpod Bog: Povejte hzhéri sSion: Glej, Odrefhemk tvoj pride; glej, njegovo plazhilo je sh’ njim! Kdo je ta, kteri pride s’ Edoma, s’ rudézhe omozhenimi oblazhili s’ Bosre ? l'idi lépi v’ fvoji fuknji, ki bodi f’ fvojo veliko mozhjó? Jas tim, ki govorim pravizo, in firn branik, de réfhim. Šakaj je ledej rudézha tvoja fuknja, in tvoje oblazhila kakor tiitih, ki tlazhijo v’ tlazhivnizi ? tSam tim llazhil v’ tlazhivnizi, in nobeden smed narodov ni bil s’ menoj. Tlazhil tim jih v’ Tvojim ferdu, in jih ftlazhil v’ Tvoji jési; sato Te je rashropila njih kri na mojo Tuknjo, in vTc Tvoje oblazhila tim ogerdil. Šakaj dan ma-Thevanja je v’ mojim Terzu, prillilo je lóto
Шш
f
’ìfcrcua
'L
odrefhili Tvoje. (Sim Ге osiral, in ga ni bilo pomozhiiika; lim ifkal, in ga ni bilo, Uteri bi pomagal. tSama moja roka me je refhila, in moj ferti Tam mi je pomagal. In poteptal firn ljudftva v’ Tvojim ferdu, in jih napajal f’ Tvojo fercl i lofi j o, in ob tla vergei njih mozh. Gfmilje-nja GoTpotloviga Te bom fpomnil, hvalil Gofpoda sa vfe, kar nam je dodelil Gofpod nafh Bog.
MOLITEV.
O Bog! kteri fi bolel, de je tvoj tSin na krishi sa naf umeri, de fi fovrashniku odvsél oblaft ilo naf; daj nam Tvojim flushabnikam, de zbali vllajenja dofésbemo. Po ravno lem Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu £Sinu tvojim , kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
Aerilo là Sfàciua, pr èro la
5o j 1 —— 12*
^Tifle dni je rekel Isaija :	„Gofpod, kdo vé-
ruje nalili befédi, in roka Gofpodova komu Te osnanuje? In bo ra fiel ko mladika pred fijim, in kol korenina is fuhe semlje, Nima podobe, ne zhafii; in Trno ga vidili, pa ni 'mel lejiole, de bi nam bil dopadel. Sanizbe-vaniga in nar sadnjiga med ljudmi Trno ga 'idili, moslni bolezhin, in fkufhcniga v’ ter-
Ј>1 jen ji, in kakor kteriga, ki je sakrilo njegovo oblizhje, in je sanizhevân; sató ga nifmo zhi-flali. Ref, on je nafhe bolesni na-fe vsél, in nafhe betéshe nofil; in miflili Imo, de je gobov, in udarjen od Boga in ponishan. On pa je bil ranjen savoljo nafhih grehov, in ftert saroljo nafhih hudobij; savoljo nafhiga miru je terpljenje na njem, in po njegovih progah Imo osdravljeni. Vii fmo kot ovzé safhìi, fiebern fe je na fvojo pot obernil; ali Gofpod je naf vfih pregreho nanj naloshil. Darovan je bil, ker je fam hotel, in ni odperl fvojih uit; kakor ovza, ki fe v’ saklanje pelje, in ko jagnje, ki molzhi pred njim, kteri ga llrishe, ni odperl fvojih uit. cStifkan in obfojen, je bil odvset, njegovo rodovino kdo bo isrékel ? Ker je odtergan s’ deshele shivih, savoljo greha fvojiga ljudllva fim ga udaril. In per hudo-délnikih mu je bil pogreb odlozhen, pa per bogatinu je imel fvoj grob; sató ko ni kri-vize fiorii, in fe ni svijazha nafhla v’ njegovih udih. Ali Gofpod ga je hotel potreti s’ bolésnijo ; ako da sa greh fvoje shivljenje, bo vidil velik sarod, in Gofpodova volja fe ho per njem fpolnila. Sato ko je lerpela njegova du-fha, ho vidil, in bo nafiten; f’ fvojim ukani jih bo veliko opravizhil, on, moj pravizhni hlapez, in bo njih grehe nofil. Salo mu jih bom prav veliko v’ del dal, in bo mozhnih roj) delil, ker je dal v’ fmert fvoje shivljenje, in je bil med hudobne fhtét, ker je grehe njih veliko nofil , in sa grcfhnike profil.
TERPLJENJE
po fpifa Jv e Li ga Luka v' 22. in 2З. pojavi.
0erblishevàl fe je pa prašnik opré-fnikov, kteri fe imenuje velika nozh. In veliki duhovni in pifmouki fo ifka-li, kako hi Jesufa umorili; hali pa fo fe ljudftva. tSatan pa je fhel v’ Judama, f’ primkam Ifhkarjota, ki je bil eden smed dvanajfterih. In je fhel, *n govoril s’ velikimi duhovni in f’ poglavarji, kako hi jim ga sdal. In lo fe rasvefelili, in mu obljubili denarjev dati. In je befedo dal. In je lHtaI perlóshnofli, de bi jim ga sdal tres hrupa. Pri fhel je pa dan opré-Inikov, oh kterim fe je moglo veliko-nozhno jagnje saldati. In je poflal l*etra in Janesa, rekózh : „Pojdita, in Perpravita nam velikonozhno jagnje, cle jemo.“ Ona Ila pa rekla : „Kje ho-zhefh, de perpraviva ?“ In jima je ^jal: „Gejta, kedar prideta v’ méfto, Vaji ho frézhal neki zhlovek, ki verzh
WW» U\WHWU%\Wmwv%\WV\AVV\U4V\4VltU\ \V4\V\ VV\
votlo poneTe; pojdita sa njim v’ hi-I ho, v' Utero gré, in rezita hifhnimu gofpodarju: Uzhemk ti rezbe: Kje je obédniza, kjer bom velikonozhno jagnje Г Tvojimi uzhénzi jedel? In on vama bo pokasal veliko obédnizo po-gernjeno, in tam perpravita.“ Tedej Ila fhla, in Ita nafhla, kakor jima je bil rekel, in fla perpraiila velilso-nozhno jagnje. In kedar je prifhla ura, je Tliel k’ jédi, in dvanajfleri apoBeljni sh’ njim. In jim je djal: „Is Terza Tim shelel to velikonozhno jagnje jélli s’ vami, preden terpim. Sakaj povem vam, de od sdej ga ne bom vezh jedel, dokler ne bo dopolnjeno v’ Boshjim kraljéBvu.“ In je vsél kelih, ter je sahvalil, in rekel: „Vsemite, in rasdelite lì med Teboj; sakaj povem vam, de ne bom pil od tertniga Tadu, dokler Boshje kraljé-flvo ne pride/4 In je vsél kruh, ter je sahvalil in slomil, in jim dal, re-kózh: „To je moje telo, ktero je sa vaT dano; to Borite v’ moj Tpomm.“ JFVavno tako tudi kélih po vezhérji,
Vélifco frodo.	225
rehózh: „Ta lt é 1 i h je nova savésa v’ moji bervi, htera bo sa vaf prelila. Ali glejte, roba mojiga sdajavza je s’ menój per misi!* In tSin zhlovébov fixer gré, babor je fhlénjeno; vender gorjé tiftìmu zhlovébu, po bterim bo sdan!“ In oni Го fe jeli poprafhevâti med febój, b teri smeđ njih bi foi 1, Uteri bi imel to fioriti. Vftal je pa tudi med njimi prepir, hteri njih, fe sdi, de bi bil vézhi. Djal pa jim je: j,Kralji narodov gofpodujejo zhes njé, m hteri imajo oblaft zhes njé, fo do-brótnihi imenovani. Vi pa ne tabo: ampah bleri je vézhi med vami, naj bo babor manjfhi, in prednjih babor Hushabnib. Kdo namrezh je vezhi, bdor Ie per misi, ali bdor ftréshe? Kaj ne, bdor je per misi ? Jas pa firn v’ Prèdi yaf, babor bdor ftréshe. Vi pa fie, hteri be prebili s’ menój v’ mojih PbuPhnja-yah. In jas vam odlozhim hraljeftvo, babor ga je meni odlozhil moj Ozhe, be jéfìe in pijete per moji misi v’ Sojini hraljéftvu, in de fedite na fé-beshih, ter Podite dvanajfiére Israelo-
г%Л	VM WWillttMlltWWVW
ve rodove/4 Gofpod pa je rékel: ,^Simon, tSimon! glej, fatan vaf je hotel imeli, de bi vaf prefejal kakor pfhe-m'zo : jas pa lim profil sa-te, de ne jenja tvoja véra; in ti, keđar fe bofh nékedej fpreobernil, poterdi Tvoje brate/4 On pa mu je djal: „GoTpod, Г tebój firn perpravljen v’ jezho in v’ fmert ili!44 On pa je rékel: „Povém ti, Peter! petelin ne bo danf pél, preden trikrat ne utajifh, de me posnafh/4 In jim je djal: „Redar lini vaf poflal bres mofbne, in torbe in zh évi jev, vam je li kej manjkalo?44 Oni' pa To rekli: „Nizh/4 Rekel jim je tedej : „Sdej pa, kdor ima mofhno, naj jo vsame, ravno tako tudi torbo; in kdor nima, naj proda Tvojo luknjo, in naj kupi mezh. Sakaj povém vam, de fbe to mora nad menoj dopolnjeno biti, kar je pifano: In med krivi-zhne je bil perfhtét. To namrezh, kar je od mene (pifano), ima konez/4 Oni' pa To rekli: „GoTpod, glej, tukej fta dva mezha!44 On pa jim je djal: „Do-Ш je!44 In je ven fhel, in gré po na-
vadi na oljfko goro. Sa njim pa Jo fìlli tudi uzhénzi. Kedar je pa na Niello prifhel, jim je rekel: ,,Molite, de ne pridete v’ fkufhnjavo I“ In on ie je odtegnil od njih sa Juzhdj kam-«a, in je na kolena padel, ter molil, rekózh : „Ozhe, alio hozhefh, vse-*01 ta kélih od mene; vender ne moja, ampak tvoja volja naj fe sgodi!“ 1'erkasal fe mu je pa angel s’ nebéf, Itleri ga je pokrepzhàl. In ko Jo ga ^rnertne teshave obfhle, je perferzhni-Ш molil. In njegov pot je pollai, ka-bor frage kervi tekózhe na semljo. In Sfidar je vflal od molitve, in prifhel 1{ fvojim uzhénzam, jih je nafhel fpa-od shalolli. In jim je djal : ,,Kaj Ipite? Vßanite, mol/te, de ne pridete v Ikufhnjavo !“ tShe je govoril, in mnoshiza, in kteri je hil imeno-лап Juda, eden dvanajfìérih, je fhel Pred njimi; in fe je perhlishaL Jesu-,u> de hi ga kufhnil. Jesuf pa mu djal: „Juda, f’ kufhevdnjem sda-tSinü zhlovékoviga?“ Kedar fo l)as kteri fo bili okoli njega, vi'dili,
15
226	Veliko fredo.
w% шилшиг тил m vìvww ил iitu^ vu vwtinvt w>
kaj ima biti, fo mu rekli: „Gofpod! ali naj mahnemo s’ mezhem ?“ In je mahnil eden smeđ njih po hlapzu véliziga duhovna, in mu je odfékal delno uho. Jesuf pa je odgovoril in djal: „Jenjajte od tega!“ In Ге je nje-goviga ufhéfa dotaknil, in ga je osdra-vil. Rekel pa je Jesul’ velikim đuhov-nam, in poglavarjem tempeljna in ftarafhmam, ki Го nad-nj prifhli: „Kakor nad rasbojnika Ile prifhli s’ mezhi in Г kolnu! Vfak dan firn hil per vaf v’ tempeljnu, in nide istegnili rók po meni; tode to je vafha ura in oblaft temè.“ Popadli fo ga pa, in peljali v’ hifho véliziga duhovna. Peter pa je hodil od délezh sa njim. Sakurili fo pa ogenj v’ frédi dvorifha, in fo okrog njega fedéli, in Peter je bil v’ fredi njih. Ko ga je pa vidila néka dékla fedéli per ognji, in ga je prav poglédala, je rekla: „Tudi ta je hil sh’ njim.“ On pa ga je satajil, rekózh: „Shena, ne posnam ga!“ In kmali potlej ga je drug vidil, in je rékel : „Tudi ti 11 smed njih.“ Peter
Vélilto frodo.	227
****** VW UVi^W uwit Wl VU W *** u\ tu шилмл tu ***
pa je djal: „O zhlovek, nifim !“ In nekako uro zhafa potlej je nekdo drugi terdil, rekózh: „Fiefmzhno, ludi ta je bil sh’ njim, ker je tudi Gali-iejiz!*'4 Peter je pa djal: „Zhlovek, ne vém, kaj pravifh!“ In fhe je govoril, Par je petelin sapél. In Gofpod fe je °serl, in je pogledal v’ Petra. In Peler fe je fpomnil heféde Gofpodove, Pakor je bil rekel:	„Preden petelin
Napoje, me bofh trikrat satajil.“ In Peter je fhel ven, in je milo jokal.
moshjé, kteri fo ga dershali , fo ga saframovàli in bili. In fo ga sakri-vali, in ga v’ obras bili; in fo ga vprašali . rekózh : „Prerokuj, kdo te je nddril?“ In vezli drusiga preklinjevâ-nja fo govorili soper njega. In kedar I® je dan fiorii, fo fe sbrali Jftarafhi-ljudftva, veliki duhovni in pifmou-Pi ? in fo ga peljali v’ fvoje sbirâli-Še, rekózh:	„Ali fi ti' Krifluf, po-
v<ij nam!“ In jim je djal: „Ako vam povém, mi ne bote verjeli; ako pa Indi vprafham, mi ne bote odgovori-l’ *n nie ne fpuftili. Odlili mal pa bo
15
*
ittiw ггч %w ut \лл vit илгглгп w г\л <%лл.%\л
tSin zhlovékov fedel na defmzi Boshje mozhi'.“ Vfi pa fo rekli: „Ti fi tedej tSin Boshji?“ On je djal: „Vi pravite, de jas lim.“ Om fo pa rekli: „Kaj potrebujemo fhe prizhevànja? tSej fmo fami fJifhali is njegovih ufi:.“ — In vfiala je vfa njih mnóshiza, in fo ga peljali k’ Pilatu. Sazhéli fo ga pa tosili li, rekózh : „Tega fmo nafhli, de sapeljuje nafh narod, in de brani ze-farju davkov dajati, in pravi, de je on Krifiuf kralj.“ Pilat pa ga je vpra-fhal, rekózh: „tSi ti kralj Judovfki?“ On pa je odgovoril in djal : „Ti pra-vifh.“ Pilat pa je rekel velikim du-hovnam in ljudfivu: „Nizh kriviga ne najdem nad tem zhlovékatn.“ Oni pa fo fhe bolj filili, rekózh: „Ljudftvo fhunta, ker uzlu' po vfi Judeji, sa-zhénfhi od Galileje do fern.“ Ko je pa Pilat flifhal Galilejo, je vprafhal, ali je on Galilejiz. In ko je svédil, de je fpod Herodove oblafti, ga je po-flal k’ Herodu, kteri je bil tudi v’ Jerusalemu tifte dni. Herod pa, Jesu-fa viditi, fe je filno obvefélil; sakaj
lV'	VV\ VV\ \\Л WUUUWU \\4\Vll\. WIWVM .\\ V*\
vshé sdamo ga je shelel viditi, lier • lifhal veliko od njega, inje npal, f^e ga bo vidi! kak zhudesh fìoiviti.
ga je oprafhevàl s’ mnogimi Jjeféda-llfn ; on pa mu ni nizh odgovoril. Vèlici duhovni pa in pi fm ou ki fo fiali, in ga terdó loshili. Ilerod pa Г Tvojimi v°jlhaki ga je sanizhevàl in saframo-val, in ga oblekel v’ belo oblazhilo, •er poflal h’ Pilatu nasaj. In fprijâtlila ßa fe Herod in Pilat tifli dan; poprej ^amrezh Ha bila v’ fovrafbtvu med fe-^ój. Pilat pa je poklizal velike duhovne, poglavarje in ljudflvo, in jim je djal : oPerpeljali Ile mi tega zhloveka, ka-P°i* de bi odvrazhevàl Jjudftvo; in glejte, jas firn ga vprizho val ispra-*^al? in nifi m nafhel nobene kri vize nad tem zhlovekam v’ tem, zhefar ga •oshile. Pa tudi Ilerod ne; sakaj po-, • fim vaf bil k’ njemu, in glejte, nizh Alerti vrédniga ni bilo najdeniga nad '»p. Pretepel ga boïn tedej, in fpufiil.“
It t‘^°* Pm Pa Pras>niku eniga fpu-* Zavpila je pa mnósbiza vfa limali, lemzh: „Prezh Г tem, in (pólli nam
W W\ \M Ut Ut Ut ut Ut Ut Utui Ut Ut ДОЛ Ut Ut UtWUt
Barâba!“ Kteri je bil savoljo nekiga v1 mefiu ftorjeniga punta in uboja v’ jézho vershen. Pilat jih je teclej fpet nagovoril, ker je hotel Jesufa fpufìiti. Oni pa Го vpili, rekózh:	„Krishaj,
krishaj ga!“ On pa jim je vtretjizh djal:	„Kaj je pa ta hudiga fiorii?
Nizh frnerti vrédniga ne najdem nad njim; pretepel ga bom tedej, in fpu-fiil.“ Om pa Ib tiThali s’ velikim vpitjem, in fo profili, de naj bo krisban; h) njih vpitje je prihajalo zhedalje vezni. In Pilat je perfodil, de bi fe dopolnila njih profhnja. tSpufiil jim jo tedej tifiiga, kteri je bil savoljo uboja in punta v’ jézho vershen, kte-riga fo profili; Jesufa pa je sdal njih volji. In kedar fo ga peljali, fo prijeli nekiga tSimona Zirenzhana, kteri je fhel f’ polja, in fo mu naloshili krish nefìi sa Jesufam. tShla je pa sa njim velika mnóshiza ljudi in shén, ktere fo jokale, in ga milovale. Jesuf pa fe je proti njim obernil, in je rekel: „Hzhere Jerusalemfke ! nikar ne jokajte nad menoj, ampak jokajte fa-
Véli ho Credo.	251
\лл\v\ x%\ m vv\ vv\\v% \i\ w	www wvv\a
mé nacl febój in nad Tvojimi olrózi. Sakaj glejte, pridejo dnevi, ob kterih poreko : tSrézhne To nerodovitne, in teléia, ktere nifo rodile, in perli, kte-re nifo dojile! Takrat bodo sazheli Pezhi goram: Padite na naf! in hri-ham: Pokrite naf! Zhe namrezh nad fro-vmi lefam to delajo, kaj fe bo godilo nad fuhim ?“ Peljana Pa bila pa njim tudi dva druga hudodélnika, de bi bila umorjena. In kedar fo bili prifhli na mollo, kterofe imenuje mello mertvafhkih glav; fo tam krisha-11 njega in hudodélnika, eniga na dć-‘oi, in eniga na levi Prani. Jesuf pa Je rekel: „Ozhe, odpuPi jim; lej ne Vedó, kaj delajo!“ Delili fo pa njego-Ve oblazhila, in fo sa-nje vadlj«ali. In ljudje fo Hali in gledali, in veliki duhovni fo ga safmehovali sh’ njimi vred, 1 eltózh: „Drugim je pomagal, naj fam «bi pomaga, ako je on Rriftuf, isvo-leni Boshji !“ Saframovali fo ga pa ludi vojaki, kteri fo perPopili, in mu l-Vv* Ponujali, in rekli: „Ako fi ti 'la j Judovfki, pomagaj fi!“ Bil je pa
VM ПЛП\ WW W MHMVV» WVW%*V*	VitnntiW
tudi napif nad njim napi fan s’ gre-fhkimi, lalinTkimi in hebrejTkimi zher-Itami: „Ta je kralj JudovTki.“ Eden rasbojnikov pa, klera fia viléla, ga je preklinjal, rekózh: „Ako fi ti Kri-fiuT, pomagaj Tam Tebi in nama!4. Drugi pa je odgovoril, in ga je Tvoril, rekózh: ,,tSe ludi ti ne bojifh Boga, ker fi ravno v’ tifiim obfiojenji? In midva fizèr po pravizi, sakaj po saflushenji Tvojih del prejemava; ta pa ni nizli hudiga Boril.“ In je rekel JesuTu: „GoTpod, Tpómni Te me, ke-dar prideTh v’ Tvoje kraljéfivo!“ In JesuT mu je djal : „ReTnizhno ti povem, danT boTh s’ menoj v’ raji.“ Bilo je pa okoli Thefle ure; in tema Te je Borila po vTi semlji do devete ure. In Tolnze je otemnélo, in sagrinjâlo v’ lempeljnu Te je pretergalo po Tredi. In JesuT je savpil s’ velikim glaTam, in je rekel: „Ozhe, v’ tvoje roke sro-zhim Tvojo duTho!“ In kedar je to is-rekcl, je duTho isdihnil. (Tukej fe nekoliko preneha in poklekne.) Redar je pa vidil flotnik, kar Te je sgodilo; je
Veliki zhetertik.	255
ivuuu^ tvi xx\ uuuivu^ х\л и\\г\гг\ггл
zhefìil Boga, reUozh : „Refmzhno, la zhlovek je bil pravizhen In vfi ljudje, kteri Го Ге bili fofhli to gledat, Pedar Го vidili, liar Ге je sgodilo, fo terUali na fvoje perfi, in fé vernili. Vii njegovi snanzi pa in shené, Utere lo bile prifhle sa njim is Galileje, Го od délezh Bali, in to gledali.
In glej, bil je mosh po iménu Jo-shef, Uteri je bil defetaU, dober in pravizhen mosh, (ta ni bil pervolil v’ fijih fret in djanje,) is Arimateje, Ju-dovfUiga méfla, Uteri je tudi fam zha-l?al Boshjiga Uraljéftva. Ta je fhel U’ Pilatu, in je profil Jesufovo telo. In §a je fnél, savil v’ tanzlnzo, in polomil v’ isféUan grob, v’ Uteriga fhe ftdizhe ni bil poloshen.
Véliki zhetertik.
MOLITEV.
O Bog! Pregrehe,
od kleriga je Juda fhlrafongo fvojc in rasbojnik plazhilo fvojiga prizha-
\\л гг\ ллл vv% и\ш w w\ х%л ггл w iv\ w г« ил vt\ uui\ иг \%\
nja prejel, daj nam tvojo miloft: obzhutiti, de, kakor je Jesuf Kriftuf, nafh Gofpod, v’ Tvojim lerpljenji obema, vTakimu po njegovim saflu-sbenji povernil, tako tudi nam tiaro smolo od-vsame, in gnado fvojiga vftajenja dodeli. Kteri Г’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
(Perilo id /. lijta J. (Pavla ajiojteljna
do Korinzhanov 11, 20 — З2.
JÖratje! kedar fe vkupej fnidete,feto ne re-zhe vezhérjo Gofpodovo jedi. VTak namrezh Tvojo vez her jo popréd vsame, in je; in tako je nekteri lazben, nekteri pa pijan. Nimate mar hifh, de bi jédli in pili? Ali zérkev Boshjo sa-nizhujete, in jih saframujete, kteri nimajo? Kaj bi vam rekel? VaT hozhem hvaliti? V’tem vaT ne hvalim! Sakaj jaslim prejel od Gofpoda, kar firn vam tudi srozhil, de je Gofpod Jesuf tifto nozh, v’ kteri je bil sdan, vsél kruh, in sahvalil, ter raälomil in rekel: „Vsemile in jejte; to je moje telo, ktero bo sa vaf dano: to llorite v’ moj fpomin!“ Ravno tako tudi kelih po vezhérji, rekózh : ,,Ta kelih je nova savésa v’ moji kervi; to fiorite, kolikorkrat bole pili, v’ moj Tpomin ! Sakaj kolikorkrat bole jedli ta kruh, in ta kelih pili; bole fmert Gofpodovo osnanovâliy dokler ne pride. Kdor koli bo tedcj nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih Gofpodov, bo kriv tclćfa in kervi Go-
Veliki zhetertik.	255
%v% tww w w ivnuututu^ WWW
fpodove. Naj pa prefodi zhlovek fam febe, in tako naj jé od tega kruha, in pije od keliha. Sakaj kdor jé in pije nevredno, fi fodbo jé in pije, ker ne raslozhi teléfa Gofpodoviga. Saki je med vami veliko filabili in bolnih, in veliko jih fpi. Ako hi fami febe prefiodov.di, bi ne bili fojeni. Redar fimo pa fojeni, fimo od Gospoda fivarjeni, do ne bomo f’ tem fvelam po-gubl jeni.
O
(j vam
'ia ffoana
ncjcli jvcttji
i3, i — i5.
red velikonozhnim prasnikam, Ito je Jesuf vedil, de je prifhla njegova ura, de bi fhel is tega fveta k’ Ozhe-tu, Rer je ljubil fvoje, ki fo bili na ^vrtu, jih je do konza ljubil. In ko svezhérjali, (in je bil hudizh Jugatu Ifhkarjotu .Simonovimu ushé v’ ^erze dal, de bi Jesufa sdal;) vftane Jesuf, ki je védil, de mu je Ozhe vfe v roke dal, in de je od Boga pri-in k’ Bogu gré, od vezbérje, in ene f’ febe fvoje oblazhilo, in vsame I)erb ter fe opafhe. Potlej vlije vode v’ medéniZOj in salirne umivati uzhen-zarri n°gé, in otirali Г pertam, Г kterim
256
Véliki zheterlik.
ххл x\% w\ \\i\ \w \w гм гггил шги\w xx\ x%\ \w\x\ w% x%\ иггг^
je bil opafan. Pride tedej k’ ^Simonu Petru. In Peter mu rezhe: „Gofpod! ti meni noge umivafh ?“ Jesuf je odgovoril, in mu djal: „Kar jas delam, sdej ne véfh, védil pa bofh potlej.“ Peter rmi rezhe: „Ne bofh mi umival nog vekoma ne!“ Jesuf mu je odgovoril: Zhe te ne bom umil, ne bofh imel dela s’ menoj ! “ tSimori Peter mu rezhe: „Gofpod, ne farno nog, ampak tudi roke in glavo!“ Jesuf mu rezhe: „Kdor je umit, ne potrebuje, kakor de noge umije, ampak je vef zbifl. In vi' fle zhifii, pa ne vfi.“ Védil je namrezh, kdo je, kteri ga bo sdal; salo je djal: „Nifie vfi zhifti.“ Po tem tedej, ko jim je bil noge umil, in vsćl fvoje oblazhila; fe je fpet k’ misi ufédel, in jim je rekel : „Velie, kaj firn vam fiorii? Vi me klizhete: Gzlie-rn'k in Gofpod! in prav pravite j firn tudi. Ako firn tedej jas, Gofpod in Uzhenilt, vam noge umil, morate tudi vi' drugi drugi mu noge umivati. Sgled namrezh firn vam dal, de ravno tako, kakor firn jas vam fiorii, tudi vi fiorite.“
Yéliki petik-
MOLITEV.
Bog! od kteriga je Juda fhlrafengo fvojc pregrehe, in rasbojnik plazhilo fvojiga prizha-nja prejel, daj nam Ivojo miloft obzhuliti, de, kakor je Jesuf Kriftuf, nafh Gofpod, v’ Tvojim terpljenji obéuna, vfakimu po njegovim sa-flushenji povernil, tako tudi nam darò smoto odvsame, in gnado fvojiga vllajenja dodeli. Rieri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
Tidi zhaf je rekel Gofpod Mojsefu in Aromi v’ Egiplovfki desheli: Ta mćfez vam bodi sa-zhétik méfzov; naj bo pervi med mefzi v’ letu. Govorita vfimu sboru Jsraelovih otrok, in rezila jun: Deféti dan tega rnéfza naj vsame vfakteri Jagnje sa fvojo drushino in hifho. Ako jih je pa *Uanj v’hifhi, kakor jih je treba, de jagnje filerò; naj pervsame fvojiga foféda, kteri fe dershi njegove hifhe, po fhtevilu ljudi, klerih je tre-de jagnje fnedó. Jagnje pa bodi bres Uiadesha, on, lòia, flar, od o vez ali kos vseto. Bi perhranite ga do fhlirnajlliga dneva tega
258	Véliki pétik.
rnefza, in sakolje naj ga vfe kcrdelo Israelovih otrok na vezher. In naj vsamejo od njegove kervi, in naj pomashejo sh’ njo oba podboja in sgornji duriz per vratih hifh, v’ kterih ga bodo jedli. In naj jedó tifto nozh melo per ognji pezheno in opréfne kruhe s’ grenkimi selmi. Ne jejte ga fróviga, ne' v’ vodi ku-haniga , ampak le per ognji pezheno; pojejte glavo s’ njegovimi nogami in drobam vred, in kodi mu ne slomite. In niz h naj ga ne odane do jutra; zhe kej oltane, foshgite v’ ognji. Jejte ga pa tako:' tSvoje ledje imejte opafano, in zhevlje imejte na nogah, dershi-te pâlize v’ rokah, in jejte naglo; ker to je memohod Gofpodov.
TERPLtTENJE
jjojjiocla na j fu cj a jjeouja Jirijtuja
po fpifu f. Joana n’ 18. in 19. pojiavi.
Tim zhaf je fhel Jesuf Г Tvojimi u-zhénzi zhe s potok Zedron, kjer je bil vert, v’ kteriga je fhel on in njegovi uzhénzi. Védil je pa tudi Juda, kteri ga je sdal, ta kraj; ker je Jesuf f’ Jv ojimi uzhénzi pogofio tje hodil. Juda tedej je vsél Jftrasho in flushabni-kov od vélizih duhovnov in farisejev
Velila pelile.	239
'M vv\ %w VWWX шши\иииннппг«иш
febój , in je prifhcl lje Г fvetili , in baklami in oroshjem. Jesul' tedej, lii je védil vfe, kar je imelo zhes-nj priti, je naprej ftopil, in jim djal: j,Koga ifhete?“ tSo mu odgovorili: 5,Jesufa Nazarefhkiga !“ Jesuf jim re-zhe: „Jas firn!“ tStal je pa tudi Juda per njih, kteri ga je sdal. Redar jim je tedej rekel : „Jas firn;“ fo odftopili, in padli na semljo. tSpet jih je tedej vprafhal: „Koga ifhete ?“ Oni pa fo rekli :	„Jesufa Nazarefhkiga.“ Jesuf
Je odgovoril: „Povédal firn vam, de fim jas; ako tedej mene ifhete, puliate té iti;“ De fo fe dopolnile beféde, Intere je reliel: „Ktere li mi dal, ninna nobeniga smed njih sgubil.“ limoli Peter tedej, ki je mezh imel, ga Je isderl, in je mahnil po hlapzu vé-1’ziga duhovna, in uiti odfékal defnö nhó. Bilo je pa hlapzu Malh ime. Jesuf je tedej Petru rekel: „Vtakni Гуој mezh v’ nóshnizo ! Ne bom li pil kéliha, kteriga mi je Ozhe dal?“ cStra-^lia tedej in poglavar in hlapzi Judov 0 Jesufa popadli, in fo ga svesali. In
240	Veliki pétik.
ггл vv\ vtv^vx \\\	w w w ii’i ш vi> tvi ил ivum ut ut
fo ga peljali pcrvizh k’ Anatu; kil je namrezh taft Kaj fa ta, kteri je bil veliki duhoven tiBo lóto. Bil je pa Kajfa tifli, kteri je kil Judam fvet dal, de je kolje, de en zhlovek umerje sa ljudftvo. Sa Jesufam pa je fhel tSimon Peter in drug uzhéniz. TiBi uzhéniz pa je kil snan velikimu duhovnu; in je fhel s’ Jesufam vred v’ dvorifhe véliziga duhovna. Peter pa je Bal sunej per vratih. Uni uzhéniz tedej, kteri je vélikimu duhovnu snan bil, je ven fhel, in je govoril s’ vratarizo, in je Petra noter peljal. FVezhe tedej dékla vra-tariza Petru: ,, A li nifi tudi ti smed uzhénzov tega zhlovéka?“ On rezhe: „Nifim.“ Hlapzi pa in flushabniki fo Bali per sherjavizi, ker je kilo mras, in fo fe gré!i5 Bal je pa sli’ njimi tudi Peter, in fe je grel. Veliki duhoven tedej je vprafhal Jesufa sa njegove uzhénze in sa njegov uk. Jesuf mu je odgovoril: „Jas lim ozhitno govoril pred. fvetam ; jas firn vfelej uzhil v’ f-hodmzi in v’ tempeljnu, kamor fe vii Judje f-hajajo, in na fkrivnim ni-
firn iiizh govoril. Kaj me vprafhöfii? Vprafhaj jih, literi fo flifhali, haj firn jim govoril; glej, om vedo, haj firn jas govoril.“ Kedar je bil pa to ré-fiel, je eden fJushabnihov, Uteri je sraven Hal, Jesufa sa ubo udaril, re-fiózh :	„Tahó odgovarjafh vélihimu
duhovnu ?“ Jesuf mu je odgovoril : jjAho firn hudo govoril, fprizhaj od hudiga; aho pa prav, haj me bijefh?“ In Ana ga je poflal svesaniga h’ Kaj-latu, vélihimu duhovnu. tSimon Peter pa je ftal, in fe je grel. Belili fo mu tedej :	„Nifi tudi ti smed njegovih u-
fchénzov?“ On je tajil, in je réhelï nNifim.“ Mu rezhe eden smed hlapov véliziga duhovna, flpiz tiftiga, hlepimo je bil Peter uhó odféhal: -,,Te ni firn jas vidil na vertu per njem?“ fieter je tedej fpet tajil, in sdajzi je petelin sopel. Péljejo tedej Jesufa od ^ajlata v’ fodno hifho. Bilo je pa sju-<Геј> ln oni nifo filli v’ fodno hifho,
_ bi pe ne omadeshevali, temuzh de .'*■ brneli jéfti velihonozhno jagnje« :,Shel je torej Pilat h’ njim ven, in je refit!;
IG
242	Véliki pétik.
„Kakofhno toshbo pernefete soper lega zhlovéka?“ tSo odgovorili, in mu djali : ,,Ko bi ta ne bil budodélnib, bi ti ga ne bili sdali.“ Pilat jim je tftdej rekel:	„Vsemite ga vi, in po
fvoji pollavi ga obfodi'te !“ Judje fo mu ledej rekli : „Mi ne fmémo nikogar umoriti.“ De Ге je beleda Jesufo-va dopolnila, ktero je govoril na Sna-nje dajózh, Г kakofhno fmertjo bo umeri. tShel je tedej Pilat fpet v’ fo-dno hifbo, in je poklizal Jesufa, in mu rekel : „Ti fi kralj Juđovfki ?“ Jesu!' je odgovoril:	„Govorifh to fam
is Tebe, ali fo ti drugi povedali od mene?“ Pilat je odgovoril: „Kaj firn jas Jud? Tvoj narod in veliki duhovni fo mi te sdali; kaj fi fiorii?“ Je-suf je odgovoril:	„Moje kraljeftvo ni
od tega ivela. Ko bi bilo moje kraljevo od tega fvetâ, bi fe moji flu-shabniki pazh bojevali, de bi ne bil Judam sdan ; sdej pa moje kraljeftvo ni od tod.“ Pilat mu je ledej djal: „Tedej fi ti kralj?“ Jesuf je odgovó- » ril: „Ti pravifh, de fim jas kralj.
Jas lim v1 lo rojen, in v’ to prifhel na fvet, de prizham refmzi. 4Slehern, kteri je is refm'ze, poflufha moj glaf.“ Pilat mu rezhe : „Kaj je refmza ?“ In Ito je bil to rekel, je fhel fpet ven P’ Judam, in jim rezhe: „Jas ne najdem nobene krivize nad njim. Navada je pa per val', de vam eniga fpu-ftirn o veliki nozhi; hozhete tedej, de Vam fpuftiin kralja Judovfkiga?“ Vpi-ü fo tedej fpet vii, rekózh: „Ne tega? ampak Baraba!“ Bil je pa Baraga rasbojnik. — Na to je tedej Pilat Jesula vsel, in bizhal. In vojaki fo Spletli krono is ternja, in mu jo dja-^ na glavo, in ga v’ fhkerlatalio o-tdazhilo oblekli. In fo pred-nj dopali lri djali: „Posdravljen bodi, kralj Ju-dovfki !“ In fo mu jih sa uhó dajali, ^ilat je' tedej fpet ven fhel, in jim rezhe: „Glejte, perpéljem vam ga ven, de iposnate, de ne najdem nad njim n°hene krivize. (Jesuf je tedej ven nefózh ternjevo krono in t er Ц taft o oblazhilo.) In (Pilat) jim iezhe: „Glejte, zhlovek!“ Kb fo gate-
#
lf»
Véliki pétik.
w* w% w\ y\y	/%/у% *%л \x\ uiwxw \w vw wt/w* w\ \\*
dej vidi li velila duhovni in flushabni-hi, Го vpili, rekózh : „Krishaj, krishaj gai4* Pilat jim rezhe :	„Vsemite, in
hrishajte ga vi; sahaj jas ne najdem kri vize nad njim/4 Judje fo mu odgovorili: „Mi imamo pollavo, in po podavi mora umreti, ker fe je Simi Boshjiga délai.44 Ji e d ar je tedej Pilat fliflial to govorjenje, fe je fhe hol j hal. In je fhel fpet v’ fodno hifho, in je djal Jesufu : „Od kod fi ti?44 Je-suf pa mu ni dal odgovora. Pilat mu tedej rezhe:	„Meni ne odgovorifh ?
Ne véfh, de imam oblah te krishati, in imam oblaft te fpuditi ?44 Jesuf je odgovoril: „Ne imel bi nobene ohladi do mene, ko bi ti ne bilo dano od sgorej. Sa tega voljo ima tidi, kteri ti me je sdal, vezhi greh.44 In odflej je ifkal Pilat ga fpuditi. Judje pa fo vpili, rekózh: „Ako tega fpu-ftiTh, nid prijatel zefârjev; sakaj fiebern, kteri fe kralja dela, zefarju so-per govori.44 Pilat tedej, ko je flifhal to govorjenje, je Jesufa ven perpeljal, in je lèdei na Jodni dol, na medu,
Véli!-.i péti!«.	245
v\,\ \v\ ìv\ iw ivt пгггл ш ггч гг> \г> \v\ ги гг\ w хх\ vvi ггл гг^
litero Ге imenuje LitoBrötos, po hebrejfko pa Gabata. Bilo je pa dan Popravljanja velike nozhi okoli fhe-be ure, in rezhe Judam: „Glejte, vafii bralj !*• Om' fo pa vpili : „Prezh sh’ m im, prezh sh’ njim, krishaj ga!w bilat jim rezhe: „Vafhiga kralja Lom brishal?“ Veliki duhovni fo odgovorili: »Nimamo kralja, rasun zefarja.“ Ta-brat tedej jim ga je sdal, de hi hil brishan. Vseli fo pa Jesufa, in ven Peljali. In je fvoj krish nefózh ven ^hel na m elio, ki fe imenuje mertva-^hkih glav, po hebrejfko pa Golgota, ^ndi fo ga krishali, in sh’ njim dva druga, od vfake Brani' eniga, v’ fredi Pa Jesufa. Napifal je pa Pilat tudi ^apif? in ga cljal verli krisha. Bilo Ie pa pifano:	„Jesuf Nazarefhki
bralj Judovfki.“ Ta napif je tedej Velîko Judov, bralo ■ kraj namrezh, bjér je hil Jesuf krishan, je bil hi is ^éBa. In je bilo pifano po hebrejfko, P° grefhko in po latinfko. Rekli fo tedej Pilata veliki Judovfki duhovni : »Nikar ne pifhrfr Kralj Judovfki, ara-
24G	Vélihi pelile.
W* VM U\ VV\ VV\ W\ \V\U% VIA «U WWtW W1« U4 iW \V* \V\ ili
pal; de je on rékel : JudovTki kràlj firn.“ Pilat je odgovoril: „Kar lim pi-fal, firn pilai.“ Vojaki tedej, ko Го bili Jesuta krishali, Ib vseli njegove ob-lazhila, (in Ib naredili fhtiri déle, vTa-kterimu vojaku del,) in Tuknjo. tSul;nja pa je bila bres Thiva, od vei*ha Tze-lama tkana. Rekli To tedej med Teboj: „Nikar je ne réshimo , ampak va-dljajmo sa njo, zhigava bode.“ De Te je pifmo dopolnilo, ki pravi: „Rasdelili To moje oblazhila med Té, in sa mojo luknjo To vadljdli.“ Vojaki To tedej to dorili. Poleg krisha Jesufoviga pa je dala njegova mali, in Tedra njegove matere Marija Kleolbva, in Marija Magdalena. Ko je tedej JesuT mater in uzhénza, kteriga je ljubil, vidil sraven dati, rezhe Tvoji materi: „She-na, glej, tvoj fin!“ Potlej rezhe u-zhenzu: „Glej, tvoja mati!“ In od ti-de ure jo je uzhóniz k’ Tebi vsel. Po tem, ker je JesuT védil, de je vTe dokončano, de Te jo dopolnilo piTmo, je djal: „Shejin lim!“ Jstala je pa ondi poToda polna jéfiha. Om pa To go-
Veliki pelik.	247

b° s’ jélìham даројШ, in na hisop Nataknili, ter mu jo k’ ullam podali. Kadar je bil tedej Jesuf jélìha vsél, J6 rekel: „Dopolnjeno je!“ In je gla-Vo nagnil, in je dufho is febe dal.
( I'ukej fe nekoliko preneha in poklekne.) Judje tedej, (ker je bil dan perpravlja-aja,) de bi ne oliale na krishi trupla v fabulo, (tifli fabótni dan nnmrezh je bil velik,) fo Pilata profili, de bi fe jim goleni poterle, in de bi fe fné-K. Vojaki fo torej prifhli, in fo per-Vlmu fizer Ilerli goleni in drugima, kteri je bil sh’ njim krishan. Ko fo Pa do Jesufa prifhli, fo vitli 1 i, de je u-s^é mertev, in mu nifo golen flerli ; anr>pak eden vojakov je Г fulizo njegovo Hran odperl, in sdajzi je tekla |{1>i in voda is nje. In kteri je vidil, Ie prizhevàl, in je refnizhno njegovo prizhevânje; in on vé, de refmzo go-v°ri, de tudi vi' verujete. To fe je namrezh sgodilo, de je pifmo dopolnjeno: „Nobene 1<оШ mu ne Derite.“ fpet drugo pifmo pravi s „Gledali odo Va-nj, kteri ga fo prebodli.“
ХМЦЛЈХЧЛА	%/%/%%/%/%	%ЛВЧ
Po tem pa je Joshef is Arimateje (Iter je bil Jesufov uzhéniz, tode fkri-vej savoljo	Prahu pred.	Judi)	Pilata
profil, de bi fnél Jesufovo telo. In Pilat je dovolil. Prifhel je tedej, in fnél Jesufovo telo. Prifhel je pa tudi Nikođem, kteri je bil vpervizh jio no-zhi к’ Jesufu prifhel, in je pernćfel sméft mire	in	aloe okoli Po	liber.
Vsćla Pa tedej	Jesufovo	telò,	in ga
savila v’ tanzhizo s’ difhavami vred, kakor je per Judih fhega pokopavati. Bil je pa na tiPim kraji, kjer je bil krishan, vert, in na vertu nov grob, v* kteriga fhe nihzhe ni bil poloshen. Tam tedej Pa savoljo dneva, perpra-vljanja Judov, ker je grob blis bil, Jesti la poloshila.
Yéliko làbóto.
MOLITEV.
л ■
Jöog! ki fi. rasfvetHI to profvcto n o z b f’ ?Jia-fljci Gofpodoviga vftajenja, obrani v’novim ro-
Véliko fabóto.	249
du fvaje drushine duha pootrózhenja, kteriga fi dal, de ti na dufhi in telćfu prenovljeni Г zhiftim ferzam flushija. Po ravno tem Gofpo-du nafhim i. t. d.
Aerilo là lijta J. pPavlci ajiojuljna do Kolofhanov 5, i — 4*
-Škratje! akó fle vßali f’ Krißufam, ifhite, kar je gori, kjer je Kriifiuf, fedézh na defmzi Bo-*hji- hrepenite po tiftim, kar je sgorej, no pa, kar je na «temi j i. Šakaj umerli fie, in vafhe shivijenjc je f krito P Krißufam v’ Bogu. Kedar Љ ho pa perkasal Kriftuf, vafhe shivljenje, takrat fe hote tudi vi perkasali sh’ njim v’ zhafti.
►J« övancjeli Jvetnja ^/flatevdla
28, 1 — 7.
Svezhér v’ fabóti pa, ko fe pervi, dan lêdna safveti, je prifhla Marija Magdalena in unâ Marija gledat groba. In S'ej, velik potref je vfìal. Salta] angel Gofpodov je perfhel s’ nebcf, in je pernii, ter kamen odvalil, in na-nj fé-del. Njegovo oblizhje pa je bilo kakor blifk, in njegovo oblazhilo kakor
250	VeliUonozhno nedeljo.
w \v\ 1ЛЛ iv» ш W4 w\ uv w uiггл \%y гм ш im ut u\ w
fneg. Od Araba pa pred njim Го var-hi flrepetali, in Ib bili kakor mertvi. Angel pa je pregovoril, in djal she-nam: „Nikar fe ne bojte vé! sakaj vem, de ifhete Jesufa, kteri je bil kri-shan. Ga ni tukej ; vflal je namrezh, kakor je rekel. Pridite, in poglejte kraj, kamor je bil Gofpod poloshen. In bersh pojdite, in povejte njegovim uzhénzam, de je vital.; in glejte, pred vami gré v’ Galilejo, tamkej ga bole vxdili. Glejte, préj firn vam povedal.“
Velikonozhno nedéljo.
MOLITEV.
I5og! Uteri fi danafhnji dan po Tvojim Edi-norojénim fixiert premagal, in nam vrata vé-zhnotli odklenil, nafhe shelje, àttere v’ naf obu-dujefb, tudi Г’ Tvojo pomozhjó ispeljuj. Po ravno tem Gofpodu JesuTu Hriftufu ^Sinu tvojim, Uteri P teboj shivi in Uraljuje i. t, d.
^ V% \U W\W 1VMV\ VV\ w	%V\ WVV4W11\ «u	vmu
У0еп1о fé 1. lijta J. fPavla ajtojtelj, do Korinzhanov 5, 7 — ß.
na
Bratje! poflergajte flari kraf, de bote noro teftó, kakor fle opréfni ; ker nafhe velikonozhno jagnje Kriftuf je darovano. Obhajajmo te-dej veliko nozh ne v’ flarim Uralu , tudi ne v’ Uva fu hudobije in malopridnofli, ampak v’ o-préfnih krnhih zhiftofli in refriize.
►Î* Qvancje.li J veti ja ^/ftarla 16, 1 — 7.
i'ifti zhaf fo Marija Magdalena in Marija Jakobova (mati) in tSaloma kupile difhâv, de bi prifhle, in Jesufa ^nasale. In zelò sgodej fo pervi dan po labóti perfhle k’ grobu, ko fe je fojnze ves-hajalo. In fo rekle med teboj : „Kdo nam bo odvalil kamen od dur groba?“ In fo fe oserle, ter fo> Melile kamen ushé odvaljen; bil je nam-i*ezh filno velik. In fo fhle v’ grob, ln vidile mladénzha fedeti na defni, °8ei‘njeniga s’belim oblazhilam, in fo ofterméle. On pa jim rezhe : „Nikar e ne uftrafhile! Jesufa ifhele Naza-
refhkiga krishaniga; vital je, ga ni tukej ! Glejte kraj, kamor Го ga bili poloshili. Pojdite pa, povejte njegovim uzhćnzam in Petru, de gré pred vami v’ Galilejo; tam ga bote vi'dili, kakor vam je rekel.
Velikonozhni pondeljik.
MOLITEV.
ÏEog! kteri fi v’ veHkonozhnim prašniku freta pomozhi dodelil, profitno, ne jenjaj ne-befhkih darov fvojimu ljudftvu dajati, depravo proftoft sadobiti safltishi, in rafte v’ vezimo shivljcnje. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
^defilo Id d.
afiojt e Ijjl ((ja
Manja
10, 07 — 45.
Ш
JL ifte dni je Peter v’ fredo med ljudftvo fto-pil, in rekel: „Moshjé in bratje ! vi véfte, kaj fe je sgodilo po vii Judeji, kar Ce je sazhélo v’ Galileji j)o kerftu, kteriga je osnanovàl Ја-nes, kako je Jesufa is Nazareta Bog pomasal fJ Cvetim duham in s’ mozhjó, kteri je okoli
*лл 1%л 1ЛГЦД \u WIVV4 \лл гглтгмичппм w* глл.гллдел w w
hodil, dobrote dele in osdravljaje vfe od hudi-zha nadlégovane, her je bil Bog sh’ njim. In mi fino prizhe v figa bar je fiorii v’ Judovfki desbeli in v’ Jerusalemu , lite ri ga' fo na lef o-béfili in umorili, doga je Bog obudil :tretji dan, in ga dal vid ili ne vfimu ljudftvu, ampak od Boga pred isvoljenim prizhaTri, nam, hleri fmo sh’ njim jedli in pili, ko je od mert-vih vftal." In nani je ukasal ljudftvu osnano-vâti in prizhevali, de je on tifti, kteriga je Bog poftovil fodnika sbivih in merlvib. Temu vfi preroki prizbevanje dajejo, de v’ njegovim imenu dobe odpufhenje grehov vfi, kteri vanj verujejo.“
►J« Ü'<
van
T
uteh ■jveticjci Ußuh
24, i3 -— 35.
ifti zbaf fìa fhla dva Jesufovih u-zhénzov ravno ta dan v’ terg, ki je •bil fheftdefćt lezhajev od Jerusalema delezh, po imenu Enriaus. In ona fla wied febój govorila od vfiga tiftiga, kar je bilo sgodilo. In pergoclilo fe je, k° Ila fe pogovarjala in isprafhevala, je tudi Jesuf perblisbal, in je fhel wjima. Njune ozhi pa fo bile sa-ei*sbahe, de ga nifla fposnala. In ji-ma Ì6 fékel: „Kakofhni fo li pogóvo-
254	Velikonozhni ponđeljik.
vva ii\vv»\w wit%Awwiivvi\ umwu\
ri, lii jih imata gredózh med febój, in fla shaloftna?“ Eden pa, ki mu je Lilo ime Kleofa, je odgovoril, in mu djal: „,Si ti fam ptujiz v’ Jerusalemu, in ne vefh, kaj le je sgodilo v1 njem te dni?“ In jima je rekel:	„Kaj?“
In fla djala:	„Od Jesufa Nazarefhki-
ga, kteri je bil prerok, mogózhen v’ djanji in v’ befedi, pred Bogam in vfim ljudflvam ; in kako fo ga sdali nafhi veliki duhovni in oblaflmki v’ obfojenje k’ fmerti, in fo ga krishali. Mi' pa fmo upanje imeli, de bo on Israel odréfhil; ali memo vfiga tega je danf ushé tretji dan, kar le je to sgodilo. Pa tudi ene shené nafhih fo naf oftrdfhile, ktere fo bile pred dné-vam per grobu, in nifo nafhle njego-viga teléfa, ter fo prifhle in rekle, de fo tudi perkasen angelov vfdile , kteri pravijo, de shivi. In nékej nafhih je fhlo k’ grobu, in fo ravno tako na-fhli, kakor fo shené pravile, njega pa nifo nafhli.“ In on jima je djal: „O vi nefpametni in kefniga ferza verovati vfe, kar fo govorili preroki! Ali
Veìikonozhni pondeljik.	255
'"w w VM v\\vv\ %%л \/%л
ni bilo potrebno, de je Kri flu f to ter-pel, in tabo fhel v’ Tvojo zhafl?“ In je sazhél od Mojsefa in Vfih prerokov, in jima je raslagal, kar je bilo od njega v’ vfih pi finih. In fo fe perbli-shali tergo, kamor Ib fidi; in on fe je delal, kakor de bi hotel daljej iti. In fla ga filila, rekózh: „Oflani s’ iia-nia, ker fe vezhen', in fe je clan ushé nagnil.“ In je fhel noter sh1 njima. In sgodilo fe je, ko je sh’ njima per ïnisi bil, je vsel kruh, in ga je po-fvétil in slomil, in jima podal. In od-perle fo fe jima ozhi, in fla ga fpo-Snala ; in on jima je sginil fpred ozhi. In fla rekla med febój :	,,Ali ni bilo
najno ferzo gorézhe v’ naju, ko je po potu govoril, in nama pifma raskla-dall)£< In fla vflala tiflo uro, in fe tornila v’ Jerusalem; in fla nafhla sbrane enajftére in tifie, ki fo bili s^’ njimi, kteri fo rekli:	„Gofpod je
vflal, in fe je perkasal 4Simonu I“ 11 °na fla pravila, kaj fe je bilo na potu sgodilo, in kako fla ga fposnala v Iomljenji kruha.
256	, Velikonozhni tvoril«.
%%/%'%%%%*/% тшгишмлшичиимши« гмш ttvtiu w vv%
Velikonozhni tvorik.
MOLITEV.
Bog! kteri fvojo zérkev vedno s’ novimi otró-zi mnóshifh , tlodéli fvojim flushabnikam, de pofvezhenje, klero fo s’ véro prejeli, v’ shi-vljenji ohranijo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
iti ajanja i3, 26' — 35.
^JPifte dni je Pavl vftal, in je s’ roko poka-sal molzhati, in rékel:	,,Moshjé bratje, (ino-
ri Abrahomoviga rodu, in kteri le med vami Boga boje! vam je beleda tega svelizbanja po-flana, Sakaj v’ Jerusalemu prebivajózhi in njih knesi, ki nifo Jesufa fposnali, ne beled prerokov, klere fe vlako faboto bero, fo (jih) s’ob-fojenjem dopolnili; in ako ravno nizh fmerti vredniga nad njim nifo nafhli, fo Pilata profili, de bi ga umorili. In kedar fo vfe dopolnili, kar je bilo od njega pifano, fo ga fneli s’ lefa, in poloshili v’ grob. Bog pa ga je tretji dan obudil od mertvih, in vidili fo ga fko-si vezh dni li, kteri fo bili perfhli sh’ njim vred is Galileje v’ Jerusalem , in ti fo do sdej njegove prizhe pred ljudllvam. In mi vam o-snanujemo lifto obljubo, ktera je bila nafhim ozhétam ftorjena: ker to je Bog nam, njih otro-

kam, dopolnil, ki je obudil Jesufa K ri bufa Go-fpoda naihiga.
TTilti zhaf je Jesuf v’ Predi med Mojimi uzhénzi Ital, in jim rekel: „Mir vam bodi; jas firn, ne bojle Te!“ Prc-ItraThili fo fe pa in sbali, in Ib menili, de duha vidijo. In jim je rekel: j,Kaj Ite preflraTheni, in take mifli obhajajo vafhe Terza? Poglejte moje noké in noge, de Tun jas Tam; potipajte in poglejte, Tej duh nima mefa !n kolti, kakor vidite, de jas imam.“ In ko je to rekel, jim je pokasal ro-I*é in nogé. Ker pa The nifo verovali od vefelja, in To Te zhudili, je rekel : „Imate kej jelti tuke j ?“ Oni pa fo mu ponudili kof pezhene ribe in Tat rnedû. In je vprizho njih jédel, ter vsél ^ftanke, in jim dal; in jim je rekel: „To fo beféde, ktere lim ram govoril, ko Up1 The per vaf bil, de mora vfe dopolnjeno biti, liai* je pifano od mene v pollavi Mojsefovi, in v’ prerokih in
17
v’ pfalmih.“ Tedej jim je odperl urn, de lo umóli pifrna. lu jim je djal: „Takó je pilano, in takó je bilo treba Krillufa terpéti, in tretji dan vdati od mertvih, in osnanovali v’ njegovim imenu pokoro in odpufhenje grehov med vfimi narodi.“
Pervo nedéljo po veliki nozhi
ali bèlo nedéljo.
MOLITEV.
I3odéli, prófimo, vfigamogózhni Bog! de, ki fmo velikonoahne prašnike tlokonzhali, jih f’ tvojo pomozhjó v’ djanji in v’ shivljenji ohranimo. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu tSi-nu tvojim , kferi Г teboj shivi in kraljuje i. t. d.
Aerilo 10 lijta J., jjccina
5, 4 — io.
ï^reljubi! vfe, kar je rojeno is Boga, premaga fvét; in to je smaga, klera premaga fvét, nafha véra. Kdo je pa, kteri premaga fvét,
kakor kdor veruje, de je Jesuf 4Sin Boshji? 9'a je. kleri je prifhel s’ vodó in kervjó, Je-suf Krilluf ; ne le v’ vodi, ampak v’ vodi in kervi. In Duh je, kleri prizhuje, de je K riku f refniza. Sakaj lin j é fo. kteri prizlnijejo v’ nebelih: Ozhe, Beféda in Cveti Duh; in li trijé fo eno. In trije fo, kleri prizhujejo na semlji : Duh, in voda in kri; in ti trije fo euo. Лко zhlovéfhko prizhcvânje. Cprejmemo, Je prizhevânje Boshje véliChi; to namrezh je prizhevânje Boshje, klero je vekfhi. ker je Bog prizheval od fvojiga ,Sina. Kdor veruje v’ 4Si-ad Boshjiga, ima prizhevânje Boshje v’ Cebi.
►J« Svancie.li Jvefnja
C7‘ : bornia
5».
Tifli zhaf, kedar je bil vezher tifii-dneva, perviga v’ tednu, in fo Lile duri saklénjene, ltjér fo bili uzhénzi si>rani savoljo bralni pred .ludi, je prifbei Jesuf, in je v’ fređo med njé fiopil, in jim djal: „Mir vam bodi lu bo je bil to rekel, jim je pokasal r°ké in Hran. Uzhénzi fo fe tedej ob-yefelili ? ker fo ridili Gofpoda. Tedej je fpet rekel:	„Mir vam bodil
*akor je Ozhe mene poflal, tudi jas
17 *
260 Pervo nedeljo po veliki nozhi.
val’ pofhljem.“ In ko je bil to isré-Irelj je v’ njé dihnil, in jim djal: „Prejmite fvétiga Duha: kterim hote grehe odpudili, fo jim odpufheni; in Uterina jih hote sadershali, fo jim sa-dershani.“ Tamasha pa, dvanajderih eniga, Uteri je imenovan dvojzhizh, tii hilo per njih, ko je Jesuf prifhel. Drugi uzhénzi tedej fo mu povedali : „Gofpoda fmo vi'dili!“ On pa je djal: ,,Ako ne vidim na njegovih rokah snamenj shehljev, in ne dénem fvoji-ga perda v’ rane shehljev, in ne po-loshim fvoje roke v’ njegovo flran ; ne bom veroval/4 In zhes ofem dni fo bili njegovi uzhénzi fpet notri, in Tomash sh’ njimi. Jesuf pride, ako-ravno fo bile duri saklénjene, in je Ital na fredi, in rekel: „Mir vam bodi !“ Potlej rezhe Tomashu: „Vloshi fvoj perd femkej, in poglej moje roke; in podaj femkej fvojo roko, in polòshi jo v’ mojo dran: in ne bodi neveren, ampak veren !“ In Tomash je odgovoril, in mu djal: »Moj Go-fpod in moj Bog!“ Jesuf mu rezhe:
Drugo nedeljo po Veliki nozlii. 261
\W X%\ W.\	^ W% %/%/\ '%\,\	%/%/%\\.\ W.'X \%% ■%/%/%	\/%Л %/%/% \W ^%/\
5,Кег П me vidil, Tomash! 6 vérovai; blagor jim, kteri nifo vi'dili, in fo verovali !“ Jesuf je fizer fhe veli'ko drusih zhudeshev fiorii vprizho fvojih uzhénzov, kteri nifo sapifani v’ téli bukvah; lì pa fo sapifani, de véruje-te, de Jesuf je Kriftuf, ^Sin Boshji, in de imale vérujejozln shivljenje v’ njegovim imérìu.
Drugo nedéljo po veliki
nozhi.
MOLITEV.
Î^og! kteri fi f’ ponishnolljo fvojiga tSina bshézhi fvet vesdvignil, dodeli fvojim vernim °kftojezhe vefelje, de, ki 11 jih is ncfrćzke ' ézhne fmerli potegnil, jim dafh vézhno shi-'Ijenje vshivali. Po ravno tem Gofpodu Jesufu Kriftufu (Sinu tvojim, klcri f’ teboj shivi in
kraljuje i. t. d.
'ta J.
2,21 ----
Preljubi ! Krilluf je sa naf terpel, in vam sgled sapuflil, de hodile jjo njegovih flopinjah. On ni gréha fiorii, tudi ni bila najdena golj-fija v’ njegovih udih. On, ko je bil prekli-njan, ni klel; ko je terpel, ni pertil , leniuali fe mu je vdal, kteri ga je fodil kri-vizhno ; on je nafhe grehe Tam nofil v’ fvojim teléfu na léfu, de bi greham odmerli, in pravizhnofli shivéli, S’ njegovimi ranami Ile bili osdravljeni. Sakai bili de, kakor sgublje-ne ov/e; sdej pa Ile fe obernili k’ pallirju in fhkofu fvojih dufh.
j vetu
10, 11 — 16.
TPifti zhaf je Jesuf rekel farisejem : ,,Jas firn dobri paftir. Dobri paftir da fvoje shivljenje sa fvoje ovzé. Najemnik pa, in kdor ni paftir, ki nifo ovzé njegove, vidi volka priti, in populil ovzé, in beshi; in volk popade in raspodi ovzé. Najémnik pa beshi, ker je najémnik, in mu ni fkerb sa ovzé. Jas lim dobri paftir, in posnam
F a ^jfc
cana
►J* (j vancjeh
MetiL
o (d
1.
‘d
fvoje, in moje posnajo mene; kakor posna mene Ozhe, in jas posnam Ozheta, in dam fvoje shivljenje sa fvoje ovzé. In imam fhe druge ovzé, litere nifo is lega hleva; tudi tifte moram perpeljati, in bodo moj glaf poflufhale, in ho en hlev in en paftir.
Tretjo nedeljo po veliki nozhi.
MOLITEV.
Ï5og! kteri sgubljéiiim, de fe na pot pravi-zhnofti morejo verniti, luzh fvoje refnizé poka-«befh, daj, de bodo vfi, kteri fe med verne kriftjane fhtéjejo, fovrashili, kar je temu inietta soper, in ljubili, kar fe fpodobi. Po Go-fpodu nafhim Jesufu Rriftufu tSinu tvojim, kteri ^ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
berilo id /. lijta J. (Petra a poj teleria
2,11 --- 19.
P •
reljubi ! profim vaf, sdershite fe, kakor ptuj-Z1 »n popotniki, mefnili shélj, k ter e fe vojfku-
MiwwntutiuwwmiwwvuututututvuiuuuM
jejo soper dufho; imejte lepo shivljenje med neverniki, de, ko vaf obrekujejo kakor hudo-délnike, vafbe dobre dela vidijo, in Boga zhe-flé v5 dan obifkanja. Bodite tedej podloshni v falti zhlovéfhki ftvari savoljo Boga, bodi (1 kralju kakor nar vifhimu, ali vojvodam, kakor od njega poflanim v’ mafhevanje nad hudodélniki, dobrim pa v’ pohvaljenje. Sakaj to je volja Boshja, de s’ dobrimi deli uda samafhitè nefpametnim in neumnim ljudem ; kakor prodi, in ne, kakor bi prodod imeli v' sagrinjalo hudobije, ampak kakor hlapzi Bosbji. VTe fpofbtujte, brate ljubite, Boga fe bojte, kralja zhedlle. Hlapzi bodite podloshni gofpodârjem s’ vlim draham, ne le dobrim in krotkim , ampak tudi zhmer-nim. To namrezh je prijetno, v’ Kridufu Je-sufu Gofpodu nafhim.
e Jesuf rekel Tvojim uzhén-zam : „,She malo , in me yezh ne bote vfdili; in Tpet malo, in me bote vi-dili: ker grem k’ Ozhetu.“ Reklo je tedej nekej njegovih uzhénzov med Teboj : ,,Kaj je to, kar nam pravi: tShe malo, in me ne bote v/dili, in Tpet malo, in me bote vidi 1 i; in: Ker grem k’ Qzhétu?“ 4So tedej rekli:	„Kaj je
oana
l6, l6 --- 22.
to, kar jiravi: malo? Ne verno, kaj govori.“ Jesuf pa je fposnal, de fo ga hotli vprafhati, in jim je rekel: „To fe vpralhate, ker firn rekel: 4She malo, in me ne hote vidili; in fpet malo, in me hote vidili?“ Refm-zhno, refmzhno, vam povem, vi hote jokali in plakali, fvćt pa fe ho vefe-1x1 ; vi' hote shalovâli, ali vafha sha-loft fe ho fpreobernila v’ vefelje. Slična, kedar je na porodu, ima shaloil, ker je prifhla njena ura; kedar je pa porodila dete, ne mifli vezh v’ brit-koft od vefelja, de je zhlovek rojen na JVet. Tudi vi tedej imate sdej lizer shaloft; pa fpet vaf bom vidil, in va-^he ferze fe bo vcfelilo, in vafhiga ve-^elja vam ne ho nihzhe vseh“
Zheterto nedéljo po veliki
nozhi.
MOLITEV.
°S • kleri dufhe vernih ene vére florifh, fvoj«i»u ljudflvu lo ljubili, kar sapovedu-
266 Zhelerlo nedeljo po veliki nozhi.
iw w\ v\A w\ w\ xw vvt iviww vv^ \V4 гг\ w vit ггл w\
jefh, tega sheléli, kar obétafh ; de po'fpre-menljivorti polVetnih rezki naflie Terza tj é hrepene, kjer je refnizhno vefelje. Po Gofpo-dii nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. đ.
M. reljubi! vfak dober dar in vfako popolno darilo je od sgorej, ki pride od Ozhćta fvetlo-be, per kterim ni premenjenja, tudi ne fénze preobrazhanja. Sakaj rado volj no naf je rodil s’ befćdo refnize, de Tmo nékakofhne pervine njegovih ftvari. Vèrte, preljubi moji bratje! vfak zhlovek bodi hiter k’ poflufhanju, kefen pa k’ govorjenju, in pozhafen k’ jési; zhlové-kova jésa namrezh ne dela pravize ßoshje. Sa lega voljo odloshite vfo nezhednoft in obilnort hudobije, in v’ krotkófti ohranite vfajéno befé-do, ktera sarnore svelizhati vafhe dufhe.
»J« Cvantjeh Jvetuja ^Joana
Tim zhaf j
16, 5
id-
e Jesuf rekel fvojim uzhén-
zam : Grem k’njemu, kteri me je pollai, in nobeden smed vaf me ne vpra-fha: „Kam gréfh ?“ temuzh ker lì m vam
to govoril, je shaloft napolnila vafhe Terze. Ali jas vam refmzo povém: Sa vaf je dobro , de jas grém. Sabaj abo ne grem, Poterdmk ne bo prifhel h’ vam; abo pa grem, vam ga bom po-Tlal. In bedar on pride, bo fvet pre-prizhal greha, in pravize in fodbe: greha fizer, ber niTo vérovali v’ me; pravize pa, ber grém b’ Ozhélu, in me po tem ne bote vidili ; fodbe pa, ber je vojvoda tega fvela ushé obfojen. tShe veliko vam imam povedati; tode sdej ne morete noli ti. Redar pa pride on, Duh refmze, vaf ho uzhil vfo re-Tnizo ; ne bo namrezh govoril Tam is Tebe, teimizh bar bo flifhal, bo govoril, in prihodnje rezbi vam bo osna-bovàl. On bo mene povelizhal, ber ^о od mojiga vsél, in vam osnanovàl.
Pero nedéljopo veliki nozhi.
MOLITEV.
od kteriga vfe dobro pride, dodeli nam bojim ponishnim profhhikam, de po tvojim vdi-
<w\ %>%\ глл %v\ \v\ w tv\\vvw% w\ »лл\1л тнгш ut wì\v> wy yvy
li ovan ji miflimo, kar je prav, in po tvojim vladanji ravno to dorimi). Po Gofpodu nafhim Jesufu Kri du fu tSinu tvojim, kteri f’ teboj slavi in kraljuje i. t. d.
1, 22 -- 27.
ï^reljubiî bodite délavzi bcfćde, in ne famó poflufhâvzi, f’ zhimur bi fami febe sapeljevâli. Šakaj ako je kdo poflufhâvez beféde, ne pa délavez, tâk je podoben zhlovéku, kteri ogleduje obras fvojiga rojdva v’ serkalu; fe ogléda namrezh in gré, in bersh posabi, kâkofhen je bil. Kdor pa prav pregléda popolno pollavo prollófti, in v’ njéj odane, ne posabljiv poflufharez, ampak délavez; on bo frézhen v’ Tvojim djanji. Ako pa kdo méni, de je po-boshen, pa ne bersda fvojiga jesika, temuzh sapeljuje fvoje ferzé; je prašna njegova poko-shnod. Zliida in pred Bogam in Ozhélam ne-omadeshana poboshnod je ta: obifkovâti firó-te in vdove v’ njih nadlogi, in neomadeshani-ga fe ohraniti pred tem fvétam.
n /■
(j vangeli
16, 2-3 — 3o.
TTifti zhaf je Jesuf rékel fvojim uzhén-zam: „Refmzlmo, refmzhno, vam povsem,
*
Jveticja ffo
oana
olio Boto Ozhéta kej profili у’ mojim iménu, vam bo dal. Do sdej nifle nizh profili v1 mojim iménu. Profite, in bote prejeli , de bo yai’he vefelje dopolnjeno. To firn vam v’ prilikah govoril. Pride ura, de vam ne bom Vezh v’ prilikah govoril, ampak vam bom ozhilno osnanovàl Ozhéta. Tihi dan hote v’ mojim imenu profili: in vam ne rezhem, de bom jas sa vaf profil Ozhéta; šakaj Ozhe vaf fam ljubi, ker Ile vi mene ljubili, in Де verovali, de firn jas od Boga isfhel. Is-fhel firn od Ozhéta, in firn prifhel na fvét; fpet sapuflim fvét, in grem k’ Gzhétu.“ Mu reko njegovi uzhénzi : »Glej, sdej ozhitno govorifh, in ne pravifh nobene prilike. Sdej vémo, de vfe véfh, in ne potrebiijefh, de le kdo vprafha; sató vérujemo, de fi °d Boga isfhel.“
;

Krishev téden.
MOLITEV.
ïïodéli, pretimo, vfigampgpzhni Bog! de bomo , Iti fe v’ Tvojih revah na tvoje ufmilje-nje sanefemo, po tvoji brambi vfih sopernotV obvarovani. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kri-ftufu^Sinu tvojim, kteri P teboj shivi in kraljuje i. t. d.
ÜTreljubi! povejte fi med Teboj fvoje grebe, in molite drugi sa drusiga , de bole ohranjeni; veliko namrezh premore ftanovitna molitev pravizhniga. Elija je bil zhlovek terpljenju podvershen, kakor mi, in je is Terza molil, de bi ne bilo desk ja na semljo; in ni bilo deshja tri leta in fheft méfzov. In je fpet molil; in nebo je dalo desh, in semlja je rodila Tvoj fad. Bratje moji! ako kdo smed vaf sajde od refnize, in ga kdo verne; naj ve, de, kdor gréfhnika verne od njegove krive poti, bo reflui njegovo dufho od fmerti, in pokril veliko fhlevilo grehov.
Ч\ \ЛЛ ил u\ VV\ WVVV\ WWW v%
►J* (j van cjeli
11,5 — i3.
Tidi zhaf je Jesuf rékel fvojini u-shénzam:	Ko hi lido smed vaf pri-
jatla imel, in bi k’ njemu fhei o pol-nozhî, in mu rékel: „Prijatel! pofodi mi tri hlebe, ker moj prijatel je privimi к’ meni Г pota, in nimam kej pred-nj polosliiti“; in uni bi snotrej odgovoril in djal: „Ne delaj mi nadlege, duri Го ushć saperte, in moji otrozi fo s’ menoj v’ hramu, ne morem vdati, in ti dati“; in ako uni la 1 he terka: vam povero, ko bi ravno oe vdal, in mu ne dal sató, ker je njegov prijatel, bo vender savoljo njegove nadléshnodi vdal, in mu dal, kolikor polrebüje. In jas vam povem: Profite, in te vam bo dalo; ifhite, 1,1 bote nafhli; terkajte, in te vam ko odperlo. Sakaj fiebern, kteri pro-k? prejme; in kdor ifhe, najde, in kdor terka, fe mu bo odperlo. Ako pa kdo smed vaf ozhéta profi kruha, mu bo H kamen dal? ali ribo, mu
Jveticja
£uL
ho li naméfli ribe kazho dal 1* ali zhe ga proli jajze, mu bo li fhkorpijóna podal? Aho tedej vi, ho lie hudobni, véfte dobre darove dajati Tvojim otro-ham ; koliko bolj jim bo vafh Ozhe s’ nebéf dal dobriga Duha, hteri ga profijo ?
V5 god Kriftufoviga vnebo-
hoda.
MOLITEV.
Dodeli, próflmo, vfigamogózlini Bog! de, kteri verujemo, de je tvoj Edinorojéni, nafh Odrefhenik, danafhnji dan v’ nebela fhel, tudi mi f’ Tvojim duham v’ nebelih ftanujemo. Po ravno tem Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu cSinu tvojim, Uteri Г teboj shivi in kraljuje i. t. d.
id cl-janja
i, i — n.
xr>
* pervim pifanji tim govoril, o Teofil! od vfiga, kar je Jesuf od sazhétka delal in uzhil do dneva, ko je apofteljnam, ktere je bil isvo-lil, po fvetim duhu sapóvedi dal, in bil gor
vsét; Merini je po fvojiin terpljenji tudi s’ mnogimi snamnji fkasal, de je sliiv, bo fe jim je perkasoval fblirdefet dni, in je govoril od kraljéftva ßoshjiga. In kedar je sh’ njimi jédel, jim je sapovédal, de naj ne hodijo is Jerusaìema , ampak naj zhakajo obljube Ozhé-tove. ktero fle (je rekel) flifhali is mojih ufi; leer Janes je kerfhevàl s’ vodo, vi pa bole ker-fheni f’ fvetim duham kmali po leb dneh. Te-dej fo ga, kteri fo fe bili fofhli , vprafhali, rekozh: „Gofpod! ali bofli v’ lem zli n fu pollavi! Israelovo kraljéfivo?“ Ilékel pa jim je: ,,Vam ne gré vediti zhafov ali ur. ktere je Ozke cihraV nil v: fvoji oblafti ; pa prejeli bole m o zli fvćtiga Duha. Meri bo v’ vaf prifbel , in mi Lote pri-zhe v’ Jerusolemu, in po vfi Judeji in (Samarii in do kraja fvelci.“ In kedar je bil to isgovó-i'il, fe je vprizbo njih vesdvignil , in oblak ga je vsćl fpred njih ozhi. In ko fo ga gledali v nebó iti, glej, Ha dva moshci per njih fiala v belih oblazhilih , in fia rekla: „Moshjé Ga-Dej f ki Î kaj dojite, in gledate v’ nebo? Ta desuf, fiterj je j,]] y set od vaf v’ nebo, bo ta-prifhel, kakor fie ga vidili iti v’ nebo.“
* S
van
irceli Jvetuja
16, 14 — 20.
^yjtarfu
H '•
Ni zbal" fe je Jesuf perltasal enaj-
< ihn,	p0 jjjjj per mjsj4 jn je (Varil
1 nevéro in lerdobo njih Terza, de
IP.
274 tShe(lo nedeljo po veliki nozhi.
vw Ut ut ut ut ut ut ut Ut ut ut ut ut tvt Ut Ut Ut Ut ut
liflim, kteri Го vidi 1 i, de je vital, ni-fo verjeli. In jim je djal :	,,Pojdite
po vfim fvétu, in osnanujte evangéli vfi ftvari. Kdor bo vérovai, in bo ker-fhen, bo svelizhan; bdor pa ne bo vérovai, bo pogubljen. Kteri pa bodo vérovali, pojdejo té snamnja sa njimi: V’ mojim iménu bodo hudizhe isganjali; nove jesike govorili; bazhe prijémali ; in al:o bodo kej lìrupéniga pili, jim ne bo fhkódovalo; na bolnike bodo roké pokladali, in bodo sdravi.“ In Gofpod Jesuf, ko jim je bil isgovóril, je bil vsét v’ nebéfa, in ledi' na defnizi Boshji. Oni pa fo filli, in fo uzhili povfod, in Gofpod je délai sh’ njimi, in je befédo poter-dovàl f’ zhudeshi, kteri fo naflédovali.
,Shefto nedéljo po veliki
nozhi.
MOLITEV.
^^ìigamogózbni, vézhni Bog! flori, de fvojo Voljo vfclej tebi podvershemo, in tvoji fvetlofti
tShefto nedeljo po veliki nozhi. 275
'V' H\ W\ XXX XV» XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX
f>	.	,
Plavim ferzam flashimo. Po Gofpodu na-Jesufu Kri Aulu 4Sinu tvojim, Uteri Г tebój shivi in kraljuje i. t. d.
berilo id /. lijta J. (Petra ajtojteljna /,, 7 — n.
P
redragi! bodite modri, in zhujte v’ moli-ti'ah. Pred vfim pa imejte védno ljubesen med e *ój ; ker ljubesen pokrije obilnoft grehov. - emlji,e radi drugi drnsiga pod fireho bres S°dernjahja. Kakor je vfak prejel dar $ Г tem P°kresite drugi drugima, kakor dobri delivzi n|nogotere milofti Boshje. Лко kdo govori: ?.aJ govori, kakor Boshje beféde; ako kdo . Ushi, naj flushi is mozhi, ktero Bog daje : j 0 bo Bog v’ vfih rezheh zhefheri po Jesufu rîft«fu Gofpodu nafhiim
^ (jvancjeh Jveticjft J o mici
10,26 — 27 .in 16, 1 — 4-
T1-
7^ zhaf je Jesuf rekel Trojim u-\ <'>nzam : Kedar pride Poterdnik, kte-I)&? Varn bom jas poflal od Ozheta, jQU refnfže$ kteri od Ozhéta is-ha-j-’ ?n bo prizhevàl od mene; pa tu-bote prizhevali, ker fte od sa-
18 *
zhétba per meni. To firn vam govoril, de fe ne pohujfhate. Is f-hodmz vaf bodo devali; ura zelò pride, de bo fiedenj, kteri vaf umori, ménil, de Bogii flushbo flori. In to vam bodo fiorili, ber ne posnajo ne Ozhéla ne mene. To pa firn vam govóril, de fe fpomnile, bedar ura pride, de firn vam jas to pravil.
V' god bmkefhtne nedélje.
MOLITEV.
I5og! kteri fi danafhnji dan forza vernih s’ luzhjo fvétiga Duha uzhil, daj nam v’ ravno tem Duhu uméti, bar je prav, in njegove pomózhi fe vfelej vefeliti. Po Gofpodu na-fhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, hteri f’ teboj shivi in kraljuje v’ edinofti ravno tega fvétiga Duha Bog vekoma. Amen.
(<i djcmja
2, 1 — 11.
Brodar je bilo petdefet dni Cpo veliki nozbi) dopolnjenih, fo bili vfi apofleljni vkupej na
V’ god binkefhtne nedelje.	277
\\\ \n \\\ ш
méfUi. Jn vllal je nannglinia s’ neba lu'n , kakor perhajózhiga lilniga pifha, in je Izpolnil v(o hifho, kjer fo fedéli. In lo fe Jlrn perkasali rasdeljèni jesiki kakor ognja, in Ie fédel na njih fiéherniga. In fo bili napol-njeni vfi f’ l'vétim Duham , in fo jeli govorili 'j mnogoterih jesi kih, kakor jim je fveti Duh Цд1 ugovarjati. Prebivali fo pa v’ Jerusalemu ^l|dje, bogabojézhi moshje, is v fa zi ga naroda, <leri je pod neham. Kedar fe je pa to ras-ë^ifilo, fe je mnóshiza follila, in fe je sa->sél*a, ker jih je flifhal vfak po fvojim jesiku govoriti. Vfi pa fo ofterméli in fe zhudili, *'°k()zh: ,,Glejte, nifo li vfi ti, kteri govore, ahlejzi, in kako mi flifhimo vfak fvoj jesik, ^ Uterini lino rojeni? Partjani, Medjani, in 5 aoiljard , jn kteri prebivajo v’ Mesopolâmii, I, Judeji in Kapadózii, v’ Pontu in v’ As i i, v’ . "gii in Pamfilii, v’ Egiptu in v’ ftraneh Ldbi-ktera je per Zireni, in plujzi is Rima, Judje in preobernjeni, Krezhani, in Ara-jani, fmo jih flifhali govorili v’ nafhih jo-1oh velike dela Boshje !“
^ (jv art cjeli Jvetiaa ^jfcana
U, 2З
3i.
■ ipv.
zh ’ 1 z^laJ je Jesu! rekel Tvojim u-i e/1Zaï^: Ako me kdo ljubi, bo rao-1 fpolao val ; in moj Ozhe ga
278	V’ god binliefhtne nedelje.
vv\ w x'vx \\л w\ %v% •vv* гг\ v\\ wwv\ г\л ггч w нл гг% vm w
Lo ljubil, in bomo k’ njemu prifhli , in per njem prebivali. Kdor me ne ljubi, ne fpolnuje mojih beled. In be-féde, libere he flifhali, nifo moje, ampak Ozheba, liberi me je poflal. To fi m vam govoril, dokler firn per vaf. Poberdmk fvéli Dah pa, liberiga bo poflal Ozhe v’ mojim imenu, on vaf bo uzhi'1 vfiga, in vaf bo opomnil vfi-ga, liar koli firn vam rekel. Mir vam sapu finn, fvoj mir vam dam ; ne kakor fvéb daje, vam jas dam. Vaf he ferzé naj fe ne preftrafhi, in naj fe ne boji! cSlif ha li he, de firn vam jas rekel: ,,Grém, in'pridem li’ vam.“ Ako bi me ljubili, bi fe pazh vefelili, de grem k’ Ozhébu; sakaj Ozhe je vezhi od mene. In sdej firn vam povedal, preden fe ^godi, de bobe verovali, lie-dar fe sgodi. Ne bom ushé veliko s’ vami govoril. Pride namrezh vojvoda tega fveba, in per meni nizh nima; ampak de fveb fposna, de ljubim 0-zheba, in tako delam, kakor mi je Ozhe sapovédal,
BmUeThlni pondeljik.	27!)
^ ^ m vv\ %iii w \ v% г\л\v. ui vvt ил vv* iv\ w\ гг\ m x%.\ vu
Bmkefhtni pondeljik.
MOLITEV.
ц
■*-®og! Uteri П Tvojim apofteljnam Tvétiga Dulia dftl, dodeli Tvoji đrushmi ispolnjenje pobóslnie Profhnje, de, Uterini fi véro dal, jim tudi mir dodeliTh. Po Gofpodu nafhim i. t. d. у’ odinoci ravno tega fveliga Duha i. t. d.
a
io, 42 — 48.
ПП.
iftc dni je Peter odperl Tvoje uda, in ré-^(ei :	,,Moshjé bratje! nam je GoTpod ukasal
os*ianovati ljudftvu in prizhevali, de je on lifii, fileri je od Boga poflavljen Todnik shivih in roertvih. Temu vfi preroki prizhevanje dajejo, de dobe v’ njegovim imenu odpufhenje grehov 'd, Uteri va-nj verujejo.“ Ho je Peter The govoril te beTede, je Tveti Duh padel na vTe, deri To beTódo poTluThali. In verni is obrése, ^teri To bili P Petram prifhli, To Te savséli , j ® je bila tudi na nevernike milofi Tvétiga D11-a	sSliTbali To jih nanirezb govoriti mno-
jesike, in Boga povelizhevali, Tedej je Pe-n6r ^dkel :	,,tSmé li kdo vode braniti, de bi
’ T ^ei’Theni ti, kteri To Tvétiga Duba pre-\ Î’ , ak°r tudi mi?“ In jih je ukasal ker Tli ti ' lrr>enu GoTpoda JesuTa KriftuTa.
-w\ vw 1\лггл %%\гг1гги%1гиг\лгиги<г%ггии\и\г1чгм
zhaf je Jesuf rékel Nikodemu: Bog je fvét tako ljubil, de je dal IVo-jiga edinorojéniga tSinû, de, kdorkoli va-nj véruje, Ге ne pogubi, ternuzh ima vézhno shivljenje. Bog namrezh ni poflal fvojiga ,Simi 11a IVét, de bi fvét Bodi 1 ternuzh de bi bil IVel po njem svelizhan. Kdor va-nj véruje, ne bo fojen; kdor pa ne veruje, je ushé lojen, ker ne véruje v’ irne edi-norojeniga tSimi Boshjiga. To pa je fodba, ker je luzh prifhla na fvet, in fo ljudje bolj ljubili temo ko luzh; šakaj njih dela fo bile hude. ^Sledenj namrezh, kleri hudo dela, lovrashi luzh, in ne pride k’ luzhi, de nifo fvarjene njegove dela; kdor pa dela refnizo, pride k’ luzhi, de le rasodé-nejo njegove dela, ker fo v’ Bogu flor-jene.
Ovan neh a
3,	l6 - 21.
ocina
w%.\ UHUvuiumiuuuu utivuuw
Binkefhtni tvorik.
X.
ÜMOJLaï^lPJIEI V n
aj bo per naf, prófimo, Gofpod! mozh fvé-tiga Duha, de naflie ferza ufmiljeno ozhifli, in jih vfih sopernoft varuje. Po Gofpodu na-fhim i. t. d. v’ edinolti ravno tega fvétiga Duini i. t. d.
cßenlo
djanjc 8, 14 -
alio ite!/ inieia
'1-
r8\
-^-iiledni, ko fo flifhali apofleljni, kleri fo hili v’ Jerusalemu, de je tSamarija fprejéla he-^f'do Boshjo, lo jim Petra in Joana j>o 1 la!i. In prifhla, in da sa-nje molila, de bi prejéli ^tiga Duha. Šakaj v’ njih nobeniga fhe ni 1 prifhel, ampak farno kerfheni fo bili v’ imé-flu Gofpoda Jesufa. Tedej fla roke na-nje po-l*dala, in fo prejeli fvéliga Duha.
►J« (jvancjeli Jvetuja pernia
10, 1 — 10.
Пр
^ nti zhaf je Jesuf rekel farisejem: ” ;el^Zhn°, refmzhno, vam povem: rU°l ne gré fkosi duri v’ ovzhji hlev, an)pak	drugod va-nj, tiül je tat
«и tv\w ил u^uvn^u\w%u w ггл гглгг^ w %v> %\м\^ ггл w
in rasbojnik. Kdor pa va-nj gré Tko-si duri, je paflir ovez. Njemu odpre vratar, in ovzé poTluThajo njegov glaT, in klizhe Tvoje ovzé po iménu, in jih ven vodi. In kedar Tvoje ovzé ispu-Ш, gré pred njimi, in ovrzé gredo sa njim, ker posnajo njegov glaT ; sa ptujim pa ne gredo, temuzli beshé od njega, ker ne posnajo ptujih gla-Tü.“ To priliko jim je JesuT pravil; oni pa niTo uméli, kaj jim je govorih JesuT jim je tedej Tpet djal: „ReTm-zhno, reTmzhno, vam pové n : Jas firn duri ovez. Vfi, kolikor jih je priThlo, To tatjé in rasbojniki, in ovzé jih. niTo poTluThale. Jas Tim duri. Ako kdo Tkosi mé noter gré; bo svelizhan , in bo noter in ven hodil, in bo pa-Tho naThel. Tat ne pride, kakor de krade, in kolje in pokonzha. Jas Tim priThel, de imajo shivljenje, in imajo obilniThi.“
Uum%\uu%uM%wuivww»vvuviwv«vwu^vvnMVMvvi
V' prašnik prefvete Trojize.
MOLITEV.
w^figamogózhni, vézhni Bog! kteri fi dal Tvojim flushabnikam v’ prizhevânji prave vére zhaft vézhne Trojize fposnati, in v’ mogo-zbnofti velizhaftva edinofl. moliti; prófimo, de Oomo f’ terdnoftjo ravno le vére vlelej vfili sopernoft obvarovani. Po Gofpodu nafhim Je-Sl»fu Rriftufu tSinu tvojim, kteri f’ teboj shivi ln kraljuje i. t. d. .
berilo id lijta j. {Pavla ajiojteljna
do Rimljanov 11, 33 — 36.
vifokóft bogaftva, Boshje modrofti in sna-ÏBa! kakó nesapopadljive fo tegove fodbe. n neisvedne njegpve pola ! Sakaj kdo je fpo-рПД1 inifel Gofpodovo, ali kdo je bil njegov ^elovâviz? Ali kdo mu je pred kej dal, de bi nm povernilo? tSej je vfe is njega, in po n)orn in v> njem • njemu bodi zhaft in hvala Vekonia. Amen.
^ Ovanqeli Jveticja ^/ftatevófiù
njp	28, 18 — 20.
zhaf je Jesuf rekel Tvojim u-0azaiïX: Dana mi je vfa oblall v’
O
284 Pervo nedeljo po binkefhtih.
шгиичшш и%ш w\ vv\ vvt w\ vv* v va ava vvi глл %лл ivtw
nebelih in na semlji. Torej pojdite, in uzhi'te vfe narode, in kerfhujte jih v’ iménu Ozlìéta in .Simi in fvétiga Duha; uzhi'le jih dopolniti vie, kar koli firn vam sapovédal. In glejte, jas firn s’ vami vfe dni do konza fvetâ.
Fervo nedéljo po binkefhtih.
MOLITEV.
55og, mozh tiflim, kteri v’ té upajo! pridi na nafhe klizanje rmloftivo k’ nam, in ker bres tebe zhlovéfhka flabofl: nizh ne more, dodeli pomozli fvoje milobi, de ti bomo v’ ispolnjenji tvojih sapóved po volji in djanji dopadli. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriflufu tSinu tvojim, kteri Г’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
na
0Jenlo là 1. lijta J. Jeana ajiojtelj
4, 8 — 2i.
ï^redragi ! ßog je ljubésen. V’ tem fe je ( kasala ljubesen Boshja do naf, de je Bog fvo-
*V4 V\\ 1\\W	IVA VV^X^WX VVl^.VVWVVVV^V'i ШШ w *лл
jiga cdinorojéniga (Sina poflal na fvet, de bi po njem sili véli. V’ tem obdoji ljubésen: ne de kakor bi bili mi Boga ljubili, ampak de nnf je on pred ljubil, in de je poflal fvojiga tSina v’ fpravo sa nafhe grehe. Predragi ! ako naf je Bog tako ljubil, moramo tudi mi drugi drusiga ljubiti. Boga ni nikoli nihzhe vidik Ako fe ljubimo med febój, odane Bog v’ naf, in njegova ljubésen je v’ naf popolna. Is tega • posnâmo. de odanemo v’ njem, in on v’ naf, ker Hani je dal od fvojiga Duba. In mi fmo vigili, in prizhujemo, de je Ozke poflal fvojiga i^inu odrefhenika fvela. Kdor koli bo prizhal, de je Jesuf 4Sin Bosbji ; odane Bog v’ njem, in on v’ Bogu. Tn mi fmo fposnali, in véro-'ali ljubésni, ktero ima Bog do naf. Bog je ^jnbésen; in kdor odane v’ ljubésni, odane v’ ^°gu, in Bog v’ njem. V’ tem je ljubésen 8°shja per naj' popolna, de imamo saupanje v’ d;\n fodbe ; sakaj kakor je on, tako fmo tudi n'i na tem fvétu. V’ ljubésni ni drahü; am-Pal{ popolna ljubésen isshene drah. Sakaj drall nna terpljenje ; kdor fe pa boji, ni popoln v’ Jubésni. Ljubimo tedej mi Boga, ker naf je Préd ljubil. Ako kdo rezhe : ,,Ljubim Bo-ih fovrâshi fvojiga brata, je lashnik. Kdor j<aj ,’ez'i ne ljubi fvojiga brata, kleriga vidi; Sa more Boga ljubiti, kteriga ne vidi? In to nnj°i.ed ’mamo od Boga, de, kdor ljubi Boga, lubi tudi fvojiga brata.
(j v an cjeli
6,	56 — 42.
Tifli zhaf je Jesuf rekel Trojim u-zhénzam :	„Bodite ufmiljeni, kakor je
tudi vafh Ozhe ufmiljen. Ne fodite, in ne bote fojeni ; ne pogubljajte, in ne bole pogubljeni; odpufhajte, in vam bo odpufheno. Dajte, in Te ram bo dalo; dobro, natlazheno, in potréfeno in sverhano mero vam bodo dali v vafhe narozbje. tS’ kakorfhno mero namrezh bote merili, f’ tako Te vam bo odmerjalo.“ Povedal jim je pa tudi priliko: „Ali more flépez flépza voditi? Ali ne padete oba v’ jamo? Uzhéniz ni zhes uzhemka; popoln pa bo vfak, zbe je, kakor njegov uzhem'k. Kaj pa vidifh pesdér v’ ozhéfu Tvojiga brata; bruna pa, ki je v’ tvojim ozhéfu, ne zhutifh? Ali kako morefh rezhi Tvoji mu bratu:	Brat, putii, ti bom is-
derl pesdér is ozhéTa! ko Tam v’ Tvojim ozhéfu bruna ne vidifh? Hinavez! isderi popréj brun is Tvojiga ozhéfa, in
*
V’ prasnil« f. réfhnjiga teiéfa.
■VV4 %.%%<%%% V V* WV%V% \V\ VV\ W\ W W\ WVWVWY WVW\W\	<Vfc%
potlej gléj, de isderefh pesdér is ozhéfa IVojiga brata.“
V* prašnik f réfhnjiga teléfa.
MOLITEV.
Ï5og! l«teri fi nam v’ prezhudnim sakramentu Ipornin fvojiga lerpljenja sapuftil, dodeli, pró-limo, de fvele fkrivnofti tvojiga teléfa in tvoje ^ervi takó zheflimò, de fati tvojiga odrefhenja védno v’ febi obzhiitimo. Kteri shivifh in kra-
n°jefh i. t. d.
Strilo iô 1. lijta J. ijPavla ajiojtelina
do Korinzhanov 11, 2З — 2 o.
ft
ralje! jas fim prejel od Gofpoda. kar fini ^am tudi srozbil , de je Gofpod Jesuf lifto nozh , lifil 6- ^ S(lan, vsel kruli, in sahvalil, 1er raslo-1 m rekel:	„Vsemite, in jejte; to je mojo
fD°\fcter° bo sa vaf dano. To florite v’ moj reSó*V^ !'C ^avno lal<() ludi kelih po vezhérji, To n '■ 5,r^ a ^ćlih je nova savésa v’ moji bervi, min '°nte 5 Imlikorkrat bote pili, v’ moj fpo-in k i-.SaI:ai kolikorkrat bote jedli ta kruh, 1 pili, bote fmert Gofpodovo osna-
novali , dokler ne pride. Kdor koli ledej ho nevredno jedej ta kruh, ali pil kelih Gofpo-dov; ho kriv telefa in kervi Gofpodove. Naj torej zhlovek fam fehe prefodi ; in tako naj jé od tega kruha, in pije od kélha. Kdor namrezh nevredno jé in pije. ti fodbo je in pije; ker ne raslozhi telefa Gofpodoviga.
Svarine h Jvehqa ^foana 6, 56 — 5p.
TTifti zhaf je Jesuf rékel Juđovfkim mnóshizam:	Moje mefó je réf jéd,
in moja kri je réf pijazha. Kdor jé moje mefó, in pije mojo kri; oftane v’ meni, in jas v’ njem. Kakor je mene poflal shivi Ozhe, in jas shi-vim savoljo Ozhéta; lakó bo tudi li-fti, kteri jé mene, shivel savoljo mene. Ta je kruh, kteri je s’ nebéf pri-fhel; ne kakor fo jédli vafhi ozhétje mano, in fo umerli. Kdor jé ta kruh, bo shivel vekoma.
Drugo nedeljo po bmkefhtih.	289
гчлггч %w\ w w\ ггг -w% vu w% v*/% v\* г\/% ггч vi* vvv
Drugo nedéljopo bmkefhtih.
MOLITEV.
<Slori, Gofpod! de imamo do tvojiga Tvétiga Aliéna ne le lirah, ampak tudi vedno Ijubé-sen, ker jih P fvojim vladanjem nikedar ne Sapudifh , ktere v’ terdnoft Tvoje ljubésni po-ftavifh. Po GoTpodu nafhim JesuTu Kr i It u Tu tSinu tvojim, Uteri P teboj shivi in kraljuje i. t. d.
pjenio tđ /. lijta j. Jjouna ajiojteljiia
3, i3
18.
redragi ! nikar Te ne zhudite, ako vaT Tv et Tovraghi. Mx verne, de Trno bili preneTeni is Alerti v’ shivljenje, ker ljubimo brate. Kdor 116 ljubi, odane v’ Tmerti. 4Slehern, Uteri To-v,'ashi Tvojiga brata, je ubijâvez, in vèlie, de ^oben ubijàvez nima vézhniga shivljenja v’ Te-U obftojézhiga. V’ tem Tmo Tposnali ljubćsen ^oshjo, de je on Tvoje shivljenje sa naT po-davil- tudi mi moramo sa brate shivljenje po-Kdor ima premoshènje tega Tv e ta, in Vldi Tvojiga brata, de je v’ potrebi, in saprò Goje Terze pred njim; kako prebiva ljubesen Goshja v’ njem? Otrožhizhi moji! ne ljubimo
19
s’ befédo, tudi ne s’ jesikam, ampak v’ dja-nji in refnizi.
►J« (jvancjeh Jvetuja £uia
i 4 , 16 — 24.
Tifti zhaf je Jesuf farisejem to priliko govoril: Neki zhlovek je napravil veliko vezhérjo, in jih je veliko povabil. In je poflàl fvojiga hlapza ob uri vezhérje rezhi povabljenim, de naj pridejo, ker je ushé vfe perpra-vljeno. In fo le jéli vii vkupej isgo-varjati. Pervi mu je djal: „Prillavo firn kupil, in moram iti, in jo ogledati; te profim, iméj me isgovorjèni-ga.“ In drug je rekel : „Pet jarmov volov firn kupil, in jih grem pofkufit; te profim, imej me isgovorjèniga.“ I11 drug je rekel:	„Oshenil lim fe, in
torej ne morem priti.“ In hlapez fe je vernil, in je povedal to fvojimu gofpodu. Tedej fe je hifhni gofpodar rasferdil, in je rekel fvojimu hlapzu: „Pojdi bersh po zellah in ulizah mella, in perpelji fern uboge, in hrome, in fiepe in kruljeve.“ In hlapez je
Tretjo nedeljo po bmkefhtih. 291
VV'Vv' vv\ \гл ггчгм v v* \гл vv\ vva /%л/\ u\t\\ vv^ vv\ г\л \л-\де%
»>Gofpođ! sgocliJo Ге je, kakor 1 uPasal ; in The je proflor.“ In go-pod rezhe hlapzu: „Pojdi na pota in Prélase, in permoraj jih priti; de fe ^apoini moja hifha. Povem vam pa, e nobeden unih mosh, kteri fo bili
povabljeni, ne bo olmfil moje vczhé-rje.“
Tretjo nedéljo po bmkefhtih.
MOLITEV.
B..................
°£- varh v’ té saupajózhih, lires kteriga ni ^'zh terdniga, ni zb fvéliga, oliifhi naf obilno *vojim ufmiljenjem, de od tebe vladani iti °Jem pridemo tako fkosi zhafnc dobrote, de Пе sgubimò vézlmih. Po Gofpodu nafhim Jc-l,bi Iiriftufu tSinu tvojim, kleri Г’ tebój sbivi ln kraljuje i. t. d.
^nlo /a /. lijta J. {Petra apojteljna 5,6 — ii.
Boshio " Por,*sBajte fe pod mogozhno roko ' ’ de vaf Bog povifha ob zhafu obifka-
lija. Vfo fvojo fkerb njemu puüite, ker njemu je fkerb sa vaf. Bodite (resni, iu zhujte; ker hudizh, vafh sopernik, bodi kakorr jovèzh lev okoli, in iflie , kogii bi posherl. Temu fe ubranite terdni v’ véri, vedózh, de fo va-flii po fvelu raskropljeni bratje v’ ravno takim terpljenji. Bog vfe milolli pa, kteri naf je poklizal k’ Tvoji vézhni zhafti v’ Kriftufu Jesufu , vaf bo po kratkim terpljenji popolne fìoril, uterdil in vkoreninil. Njemu bodi flava in gofpollvo v’ veke vekov. Amen.
%etuja
i5, i — 10.
TFifti zhaf fo fe zolnarji in gréfhniki Jesufu perblishali, cle bi ga poflufha-]i. In fariseji in pi fm on Id fo goder-njâli, fekozh :	„Ta gréfhnike fprejé-
ma, in jé s h’ njimi.“ Pa povedal jim je to priliko, rekózh: IUeri zhlovek smeđ vraf, ako ima do ovez, in eno smed njih sgubi', ne popufli' devet in devetdefetérih v’ pufhavi, in ne gré sa sgubljéno, dokler je ne najde? In ke-dar jo najde, jo sadéne vefél na fvo-je rame; in ko pride domu. poklizhe prijalle in foféde, in jim rezhe: „Ve-
►J« (ji'cincje.li
vv'	u\ ггл\v\ vm vvi «.гл w гг\ ггл wv w\ w\	гм
Izlite fe s’ menoj, ker firn nafhel fvo-J° sgubljéno ovzo !“ Povem vam, de lal«o bo v’ nebefih vezhi vefelje nad er*mi grefhnikam, kteri fe fpokori, kakor nad devet in devetdesetimi pranzinomi, kteri ne potrebujejo poko-Ге- Ali ktera shena, ki ima defet dra-11 em, ako eno drahmo sgubi, ne per-shgè luzhi, in ne pomete hifhe, ter ne !fhe fkerbno, dokler je ne najde? In kedar jo najde, poklizhe prijatlize in lolédìnje, rekózli : „Vefelite Ге s’ me-11 °j 1 ker Hm nafhla drahmo, ktero ßm bila sgubila!“ Tako, vam povem, k° med angeli Boshjimi vefelje nad emrn grefhnikam', kteri fe fpokori.
Zheterto nedéljo po binke-
fhtih.
MOLITEV.
g Ji/ 1,1111 ’ Prfkitno , Gofpod ! de nam ^ )e ketd p0 tvoji volji mirno leko, ii °ia afrkpv vefeli li v’ miru flusbili.
per-
I de Po
294 Zheterto nedeljo po binkcfhlih.
*VIW\W\V%*WI W\W\WIV\*W\W4WIW\W\ VV\V\*WVWVW4VV%
Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
£jßerilo id lijta J. ÇPavla ajiojteljna
do Rimljanov 8, 18 — 2З.
JDïratje! ménim, de fe terpljenje fedanjiga zhafa ne da permériti prihodnji zhafti, ktera ima nad nami rasodćta biti. Sakaj vfe ftvari sheljno zhakajo rasodenja Boshjih otrok. Ker ftvari ib nizhémernofti podvershene, ne is fvo-je volje, ampak savoljo tiftiga, kteri jih je podvergel v’ upanje, de bodo tudi te ftvari re-fhene is fushnofti trohnjenja v’ zheftitljivo pro-ftoft otrok Boshjih. Yémo namrezh, de do-sdej vfe ftvari sdihujejo in ftokajo kakor na porodu. Pa ne farno one, ampak tudi mi, kteri imamo pervine Duha, tudi mi fami per febi sdihujemo, ko zhakamo pootrozhenja Bo-shjiga in odrefhenja fvojiga teléfa, v’ Kriftufu Jesufu Gofpodu nafhim.
TTifti zhaf, ko fo Jesufa mnóshize ob-fale, poflufhat belede Boshje, je on Ital per Genesarefhkim jéseru. In je vidil dva zhelna ob jéseru Itati ; rib-
Zheterto nedeljo po binkefhtih. 295
zhi pa fo bili is nju dopili, in fo ispirali mreshe. tStoj)il je pa v’ eniga zhelnov, kteri je bil ^Simonov, in ga je profil malo od kraja odriniti. In je fede mnóshize is zhelna uzhil. Ilo je pa nehal govorili, je djal tSimonu: j,Pelji na globoko, in versile fvoje mrésbe na lov.“ In tSimon je odgovoril, in mu djal: „Uzhemk! vfo nozh fmo lovili, in nifmo nizh vjéli; na tvojo befédo pa bom vergei mresho.“ In ko fo bili io dorili, fo sajéli velico fhtevi'lo rib; njib mrésha pa fe je tergala. In fo m/gnili tovarfhem, kteri fo bili v’ unim zhelnu, de naj pridejo, in jim pomagajo. In fo prifhli, m napolnili obâ zhelna, takó de da fe topila. 4Simon Peter pa, ko je to vi-dil, je padel Jesufu h’ kolénam, rekózh: sjGofpod! pojdi od mene, ker firn gré-Ihen zhlovek!“ Grosa namrezh je bi-obfhla njega in vfe, kteri fo bili sh njim, nad vlakam rib, ki fo ga .	1 dorili; ravno tako paludi Jakoba
m Janesa, Zebedejeva finova, ki da bila tSimonova tovarfha. In Jesuf je
ггл у%/% -*.v* w %%/% •глл	ш %v%	\\i\ *лл	г.\.л vw vv^ ггг <%/%^ <гдо \it
rékel tSimonu: ,,Ne boj fe, odflej bofli ljudi loyi'l. “ la fo potegnili zlielna h’ hraju, in yfe popuftiii, ter sa njim
Peto nedéljo po bmkefhtih.
Slog! lii fi jim , kteri te ljubijo, nevidne dobrote perprâvil, vlij v’ nafhe Terza gorkoto fvoje ljubésni, de te v’ vfim in zhes vfe ljubimo, in tvoje obljubljene darove sadobimò, kteri vfe sheljé preféshejo. Po Gofpodu nafliim Je-sufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
IPredragi! bodite vii ene mifli, ufmiljcni, bra-loljubni, miloferzhni, krotki, ponishni. Ne po-vrazhujte hudiga sa hudo, ne klétve sa klétev, ampak nafproti blagoflovite; ker fie v’ to po-klizani, de blagoflov v’ dél pofédete. Šakaj kdor h o zli e shivljenje ljubiti, in vidi ti dobre
fhli.
MOLITEV.
3, 8 — i5.
Peto nedeljo po bmkefhtih.^
uuuwu^twiitwuit wwiwwwvvAwi \мАл\илгчлги
dni, naj đersln fvoj jesik od hudiga, in njegove ulta naj ne govore gol j fi je ; naj fe ogiba budiga, in naj dobro flori; naj ifhc mini, in naj fe ga dershi. Ker ozhi Gofpodove fo obernjene v’ pravizhne, in njegove ufhefa v’ njih molitve; obras Gofpodov pa je soper lm-dodelnike. In bdo vam bo fhkodoval, ako fle sa dobro vneti? Pa zhe tudi kej terpitè sa pra-vize voljo, blagor vam! Njih ftrahovanja pa fe ne bojte, in ne puflite fe smoliti. Gofpoda Kriftufa pa pofvezhujle v’ fvojih ferzih.
Tiffi zhaf je rekel Jesuf Tvojim u-zhénzam : Piefmzhno vam povem, ako ne bo obilnifhi vafha prav/za, kakor pifmoukov in farisejev; ne pojdete v’ nebéfbko kraljeftvo. tSlifbali fte, de je rezheno ftarim: „Ne ubijaj ; kdor pa ubija, bo fodbe kriv.“ Jas pa vam povem, de vfak, kteri fe jesi nad Tvojim bratam, bo kriv fodbe; kdor pa ^ezlie fvojimu bratu raka, bo kriv sbo-kdor pa rezhe norez, bo kriv pe-^iénfkiga ognja. Zhe tedej fvoj dar per-nefefh k’ altarju, in fe tam fpomnifh,

de ima tvoj brat kej soper té; pufti ondi fvoj dar pred altarjem, in pojdi poprej fpravit fe Г Tvojim bratam, in tedej pridi, in daruj Tvoj dar.
,Shefto nédeljo po binkefhtih.
I5og vfe mozhi! kteriga je vfe, kar je dobri-ga^jjvfadi v’ nafhe Terza ljubésen tvojiga imena, in dodeli nam raft v’ kerfhanftvu, de, kar je dobriga, boljfhafh, in kar je boljfhaniga, s’ dobrotljivo fkerbjó vârujefh. Po Gofpođu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri Г’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
35ratje! kteri koli fmo kerfheni v’ Jesufu Kriftufu, fmo v’ njegovi fmerti kerfheni. Sh’ njim namrezh fmo pokopani f’ kerftam v’ fmert, de, kakor je Kriftuf vftal od mertvih f’ zhaftjó O-zhćtovo, tako tudi mi v’ novim shivljenji hodimo. Šakaj ako fmo vanj vfajeni у’ poboshno-fti njegove fmerti, bomo tudi v’ poboshnofti
MOLITEV.
do Rimljanov б, 5 — ii.

njegoviga vdajenja; I<er vemo, de je bil nafh dari zhlovek sh’ njim vred krishan, de bi le rasdjalo telò greha, in de bi vezh ne flushili grehu. Kdor je namrezh umeri, je opravizhen od greha. Лко fmo pa umerli f’ Kridufam, verujemo, de bomo tudi shiveli sh’ njim vred; ker verno, de Kriftuf, ko je vdal od mcrtvih, vezh ne umerje, fmert ga ne bo vezh gofpo-dovala. Sakaj de je umeri, je savoljo5 greha enkrat umeri; de pa shivi, shivi Bogu.. Tako miflite tudi vi, de de namrezh grehu odmerli, s h i vite pa Bogu v’ Kridufu Jesufu Gofpodu na-fhim.
j[ ifti zhaf, ko je bilo veliko ljudfiva per Jesufu, in nifo imeli kej jebi, je poklizal fvoje uzhenze, in jim rezke: „Mnóshiza fe mi fmili; ker gléj, ushé tri dni fo per meni, in nimajo kej jé-fti. In ako jih lazhne fpuflim domu, bodo omagali na potu; nékej namrezh jih je od délezh prifhlo.“ In njegovi u^henzi fo mu odgovorili: „Kako jih ko kdo mogel tukej v’ pufhavi nafititi f kruham?“ In jih je vprafhal: „Koliko imate kruhov?“ Oni pa fo rekli:
arka
8, i — 9.
300 pedino nedeljo po bmkefhlih.
<%\\	w гг% vvt гг\ m \v\ m v* % ut ut ut vu ut ut ut ut ut
„.Sedem.“ In je ukasal mnóshizi felli po tléh. In je vsél fedmére kruhe, in je sahvalil, ter raslomil, in dal fvojim uzhénzam, de naj raskladejo; in fo raskladli mnóshizi. In fo imeli nékej ribiz; in jih je tudi poblagoflovil, in rékel rasklafli. In fo jedli, ter fe na-fitili ; in fo pobrali oltanke kofzov, federn jérbafov. Kteri fo pa jedli, jih je bilo okoli fhtiri tavshent. In jih je odpravil.
,Sédmo nedéljo po bmke-
fhtih.
MOLITEV.
-Sog! kteriga previdnoft fe v’ fvojim ravnanji ne goljfa, prdfimo te ponishno, de vfe fhko-dljivo .odverni, in vfe, kar nam je dobro, dodeli, Po Gofpodu nafbirn Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri f teboj shivi in kraljuje i. t. d.
Aerilo id lijta J. (Pavla a poj te Ji
do Rimljanov 6, 19
na
2З.
Bratje! po zhlovéfhko govorim, savoljo fla-bofti vafhiga rnefâ: Kakor fic podali fvoje ude flushili nezhiftofti in krivizi v’ hudobijo , tako podajte tudi sdej fvoje ude flushiti pravizi v’ pofvezhenje. Sakaj kedar fle bili fushnji greha, ile bili prodi pravizhnofti. Kâkofhen fad fie ledej takrat imeli v’ tem, zhefar fe sdej fra-mujele? Konez tega namrezh je fmert. Sdej pa, ko fie profii od greha, flushite pa Bogii, imate fvoj fad pofvezhevanjc, konefc pa vézhno shivljenje. Sakaj plazhilo sa greh je fmert ; miloft Boshja pa je vézhno shivljenje v’ Krifiu-fu Jesufu Gofpodu nafhim.
►J« (jvancjeL Jveticja ^/Hatevćhc
7, i5
Tmi zhaf je rekel Jesuf fvojim uzhén-zam:	Varujte Ге lashnjiVili prerokov,
kteri pridejo k’ vam v’ ovzhjih obla-zhilih, snotrej pa fo sgrabljtvi volkovi ! Po njih fadu jih bote fposnali. cSe li bere grosdje Г’ ternja, ali fige s’ ofa-ta ? Tabo rodi vfako dobro drevo dober fad, malopridno drevo pa rodi
malopriden fad. Dobro drevo ne more malopridniga fadii roditi, tudi ne malopridno drevo dobriga fadii roditi. Vfako drevo, blero ne fiorì dobriga fa du, bo pofékano, in v’ ogenj ver-sheno. Tedej is njih fadu jih bote fposnali. Ne vfak, kteri mi pravi: Go-fpod, Gofpodî pojde v’ nebefhko kra-ljeflvo; ampak kteri flori voljo moji-ga Ozhéta, ki je v’ nebéfìh, tifli pojde v’ nebéfhko kraljéftvo.
Ofmo nedéljo po bmkefhtih.
MOLITEV.
ilodéli nam milollivo, prôfïmo, Gofpod! duha vfelej miflili in delali, far je prav, de, ki nam bres tebe ni mozh bili, po tvoji volji shivéli samoremo. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu 4Sinu tvojim, kteri P teboj shivi in kraljuje i. t. d.
& er ilo id lijta J. ÇPavla ajiojteljna do Rimljanov 8, 12 — 17.
jßratje! nifmo dolshmki mefâ, de bi po méfu shivéli. Šakaj ako bole po méfu shivéli, bote
Ofmo nedeljo po binkefhtih. 505
u%wu\vv\u^u%«uvvivi\vu%t4 ггл гггг^л г\л w ил г-u iw w
umerlì 5 ako bole pa delà mefâ s’ duham modi', bole shivéli. Klere boli namrezh Dub Boshji vodi, ti fo otrozi Boshji. tSej nifte Pvejéli duha fushnofti fpet v’ Arah, ampak prejeli fte duha pofinovljenih otrok, v’ kterim klizhemo: Aba, Ozhe! Duh fam namrezh daje prizhevanje nafhimu duhu, de fmo otrozi Boshji; ako pa otrozi, tudi deléshi, deléshi Boshji, fodeléshi pa Kriftufovi.
v an (je
16, i — g.
Tifti zhaf je Jesuf Tvojim uzhénzam to priliko govoril: Je bil neki bogat zhlovek, kteri je imel hifhnika, in ta je bil obdolshen pred njim , kakor de bi bil sapravljal njegovo premoshenje. In ga je poklizal, ter mu je rekel: „Kaj, to flifhim od tebe? Daj odgovor od fvojiga hifhevanja; sakaj po-fehmal ne boTh mogel vezh hi The vati.“ Ilifhnik pa je Tam per Tebi djal: „Kaj bom fiorii, ko mi moj golpod odvsame hifhevanje? Kopati ne morem, vbogajmé profiti Te franmjem. Vem, kaj bom fiorii, de me, kedar Tim odftavljen od hifhevanja, vsamejo
o04 Develo nedeljo po hinkcfhtih.
/\лл	w n\wv	гггг\\ хл/\л*.х *w,u\ ллл vh ггл
v’ fvoje hiThe.“ Tedej je pohlizal vfe dolshm'ke fvojiga goTpoda, in je djal per.vimu: „Koliko li dolshan mojimu goTpodu?“ On pa je rekel: „.Sto zhe-brov olja.“ In mu je djal: „Vsemi Tvoje piTino, ufćđi Te hitro, in sapi-Thi petdeTet.“ Potlej je djal đrugimu: „Ti pa koliko Ti dolshan?“ On p$. je rekel: „.Sto darjev pThem'ze.“ In mu rezhe: „Vsemi Tvoje pi Trno, in sapi-Thi oTemdeTet.“ In goTpod je hvalil krivizhniga hiThnika, de je bil ras-umnodoril; sakaj otrozi tega Tveta To rasumniThi, kakor otrozi luzhi v’ Tvojim rodu. In jas vam povem: Delajte Ti prijatle s’ sapeljivim mamonam (ho-gadvam), de vaT, kedar obnemagate, vsamejo v’ vézhne danovâliTha.
Deveto nedéljo po bmke-
Thlih.
MOLITEV.
Cjïofpod! naj bodo ufhefa Ivojiga u (ni il jen ja odperle molitvam ponishno profijózhik, in de

profhnikam, zhefar shelé, dodelifh, fióri, de profijo, kar je tebi vfhezh.' Po Gofpodu na-fhim Jesufu Krifiufu ^inu tvojim, kleri Г’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
Aerilo ió 1. lijta J. (Pavia ajujteljna
do Korinzhanov io, 6 — i3.
.iöralje! nikar ne poshelimo hudih rezhi, kakor fo jih Judje posheléli. Tudi ne hodite ma-likovavzi, kakor njih eni, kakor je pifano : „Ljudje fo fedii jéft in pit, in fo vitali igrat.“ Tudi ne kurbajmo fe, kakor fo fe njih eni kur-bali ; in jih je padlo en dan tri in dvajfet lav-shent. Tudi ne fkufhajmo Kriftufa , kakor fo ga njih nekteri fkufhali; in fo jih kazhe po-konzhale. Tudi ne godernjajte, kakor fo njih nekteri godernjali; in fo bili pomorjeni od angela morije. Vfe to pa fe jim je v’ podobi sgo-dilo; sapifano je pa nam v’ pofvarjenje, na ktere je konez fvetn prifhel. Kdor tedej meni, de fio ji ; naj gleda, de ne pade! (Skufhnjava naj nad vaf ne pride druga, ko zhlovéfhka! Bog pa je sveli, ki vaf ne bo pufiil fkufhati bolj, ' bo.uterpitè, temuzh bo fiorii, de bo fkufhnjava tudi dobro isfhla, de jo smagate.
20
\\л wtuwiA илггл W4 <u\ ллалчл	n\u\ %л.\ u\ u\ ui
TTifti zhaf, ko fe je Jesuf perklishal Jerusalemu, in je meko ugledal, fe je sjokal nad njim, rekózh: „De ki bilo fposnalo tudi ti, in slafti ta fvoj dan, kar je v’ tvoj mir! Sdej pa je fkrito pred tvojimi ozhrm. Ker prifhli bodo dnévi nad té, in tvoji fovrashniki le bodo obdali s’ safipam, in te oblegli, in ftifliali od vfdi flram; in bodo v’ tla pomandrali tebe in tvoje otroke v’ tebi, in ne bodo puftili v’ tebi kamna na kamnu, sató ko nifi fposnalo zhafa fvojiga obifkanja.“ Jn je fhel v’ tem-jielj, ter jih je jel isganjati, kteri fo v’ njem prodajali in kupovali, in jim je djal: Pifano je: „Moja bifha je hi-fha molitve; vi pa fle jo Korili jamo rasbojnikov.“ In je uzhil vlak dan v’ tempeljnu.
Defelo nedeljo po binkefhtih. 307
1U	uwmitwi w% u\w гллгглгилм uuiuitMA ma ггл
Defeto nedéljo po binke-
fhtih.
MOLITEV.
fl
Ä»og! li Ieri fvojo vfigamogózhnofi fofebno Г persanafhanjem in ufmiljenjem Uashefh, obiski naf obilno Г fvojo milofijo, de, ki proli tvojim obljubam tezhemo, naf vdelésbifh nebé-ibbih uaróv. Po Gofpodu nafhim Jesufu Krifiu-ki tSinu tvojim, Uteri Г tebój shivi in kraljuje i- t. d.
Aerilo (ó 1. lijta J. ffiavla cipojtelpna do Korinzhanov 12, 2 — 11.
^ratje! kedar fie bili neverniki, véfte, de fie k mutaftim malikam bodili, kakor fie bili pelja-n'- Salo vam na snanje dam, de nihzhe, ki v’ Duhu Boshjim govori, Jesufa ne kolne; in nih-zhe ne more rezhi Gofpod Jesuf drugâzhi, ko У fvélim Duhu. Darovi fo mnogoteri, Duh pa Je eden; in flushbe fo mnogotere, Gofpod pa eden ; in opravila fo mnogotere, Bog pa je ® en » kteri dela vfe v’vii h. tSlehernimu pa je hu d raSOdenÌe Duha v’ prick Enimu je po Du-an° govorjenje modrófti, enimu pa govorjenje uzhenófti po ravno tiftim Duhu, enimu
20 *
vera v’ ravno tiftim Duhu, enirau dar osdra-vljanja v’ ravno tiftim Duhu, enimu delanje zhu. deshev, enimu prerokovanje, enimu rasloz.henje duhov, enimu mnogoteri jesiki, enimu islaga-nje jesikov. Vfe to pa dela en in ravno tifti Duh, kteri deli flehernimu, kakor hozhe.
Tifti zhaf je Jesuf enim, kteri fo farni v’ fé saupali, de fo pravizhni, in fo druge sanizhevâli, to priliko pové-dal: Dva zhlovéka Ha fhla v’ tempelj molit, eden farisej, in eden zolnar. Farisej je ftal, in fam per febi to molil: „Bog! te sahvalim, de nifim kakor drugi ljudjé, rasbojniki, krivi-zhniki, préfhefhtniki, ali kakor ta zolnar. 4Se poflim dvakrat v’ tednu, dajem d e fe tino od vliga, kar imam.“ In zolnar je od délezh Ital, in fhe ozhi' ni hotel proti nebu vesdvigniti; temuzh je terkal na fvoje perfi, rekózh : „Bog, bodi mi gréfhniku rmloftiv!“ Vam povem, ta je fhel opravizhen v’ fvojo hi-fho, uni pa ne : sakaj vfak, kteri fe
Enajfto nedeljo po bmkeThtib. 509
povifhuje, bo ponishan; hdor fe pa ponishuje, bo povifhan.
Eoaifto nedéljo po binke-
rhtih.
MOLITEV.
^^"figamogozhni, vézhni Bog! Uteri з’jobilno-ftjo Tvoje dobrote saflushenje in shelje Tvojih proThnikov preféshefh ; islij v’ naf Tvoje uTmi-Ijenje, de odpufiifh , bar nafho vèti flraTlii, in perdaTh , zheTar ti profiti ne upamo. Po Gofpo-i du nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, Uteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
do Korinzhanov i5, i -— 10.
Ц
*®ratje! opomnim vaT evangélja, kteriga fim 'ain osnanil, kteriga tle tudi Tprejéli, v’ kterim tudi rtanovilni, v’ kterim bole tudi svelizha-,!,j ako ga tako dershitè, kakor fim vam osna-nov'd, zbe le nifte sartonj verovali. Sakaj u-? ul( boa vaT ToTebno, kar firn tudi prejel: de Ie ^1-*ftuf sa naThc grehe umeri po pifmih; in oe je bil pokopan, in de je tretji dan vrtal po
510 Enajtlo nedeljo po binkefhtih.
4VIVU Ut ut VttHtUt tuutvttuvtttuuvt uuu vvtutut ut
pifmih ; in de fe je Kefu perkasal' in po tem enajftérim; potlej fe je perkasal vezh ko pet fio bratam vfim kmali, smed kterih je fhe sdej veliko shivih , eni pa io salpali. Potlej fe je perkasal Jakobu, potlej vfim apofteljnam, Pofle-dnjizh pa fe je perkasal tudi meni kakor nego-dniku. Sakaj jas fim nar manjfhi apofteljnov, in nitim vreden apoltelj imenovan biti, ker fim preganjal zérkev Boshjo. Po milotli Boshji pa fim to, kar fim, in njegova miloft v’ meni ni bila prašna.
►J« (jvantjeli jveticja Alarla 7, 3i — 37.
Tifti zhaf je Jesuf fhel Г krajev Tira, in je fkosi Sidon prifhel k’ Gali-lejfkimu morju Predi krajev Defetomé-flja. In mu perpéljejo gluhiga in muta-ffiga, in ga profijo, de naj poloshi'roko nanj. In ga je vsel smed mnóshi-ze na Hran, in mu je vtaknil fvoje perlte v’ ufhéfa, ter je pljunil, in fe dotaknil njegoviga jesika; in je pogledal v’ nebo in sdihnil, in mu rezhe: „Eleta!“ to je: ,,odpri fe!u In kar odperle Po Pe mu ulhéfa, in rasvesala fe je vés njegoviga jesika, in je prav govoril. In
Dvanajfto nedeljo po bmkefhtih. 511
W* %W	w\m %%л wwvtw W\	xx\ \w %w w\
jim je sapovedal, de naj nikomur ne pravijo. Pa bolj ko jim je sapovedo-vàl, bolj Го osnanovali ; in fo fe fhe bolj zhudili, rekózh: „Vfe je prav fiorii; gluhim je dal flifhati, in muta-ftim govoriti!“
Dvanajfto nedéljo po binke-
fhtih.
MOLITEV.
figamogózhni in ufmiljeni Bog ! od zhigar dani pride, de ti tvoji verni fpodobno in hvale vredno flushijo, dodeli nam, prófimo, de k’ tvojim obljubljenim dobrotam bres fpodlika-nja tezhemo. Po Gofpodu nafhim Jesufn Kriku fu tSinu tvojim, Uteri P teboj sbivi in kralje i. t. d.
Aerilo là 2.. lijta J\ (Pavla apojtejna
do Koi'inzhanov 3, 4 — 9.
R. .
■*'*rat|e ! tâkofhno saupanje imamo po Kriflu-fu.v kogâ, ne kakor de bi premogli is febe kej mifliti, kakor is febe, ampak nafha pre-
moshnoft je is Boga ; Uteri naf je ludi fiorii perpravne flushabnike nove stfvése, ne po zherki, ampak po duhu. Zherka namrezh li-mori, dut» pa oshivlja. Ako je tedej flushba frnerti, f’ zherkami v’ kamne vdolbena, v’ zha-lli bila, tako de Israelovi olrozi nifo mogli pogledali v’ Mojsefov obras savoljo fvetlobe njegoviga oblizhja, ktera mine: kako ne bo veliko bolj flushba duha v’ zhafii ? Sakaj ako je flushba pogubljenja v’ zhafii , je flushba pravize v’ veliko obilnifhi zhafii.
(jv am j el( Jvetuja
10, 2З — З7.
Tifìi zbaf je rekel Jesuf Tvojim u-zhénzam: ,. Srezhne ozhi, ktere vidijo, kar vi vidite! Ker povem vam, de veliko prerokov in kraljev je hotlo vidi ti, kar vi vidite, in nifo vidi.li; in flifhati, l-.ar vi flifhite, in nifo 1 li-fhali.“ In glej, neki pifmoiik je vflal, kteri ga fkufha in rezhe: „Uzhenik! kaj naj ftorim, de bom vézhno shi-vljenje sadobil ?“ On pa mu je rekel : ,,Kaj je v’ pollavi pilano ? Kako be-refh?“ On je odgovoril in djal: „Ljubi Gofpoda fvojiga Boga. is vfiga fvo-
Dvanajllo nedeljo po bmkefhtih. 515
jiga Terza, in is vTe Tvoje dufhe, in is yfe Tvojle mozhi, in is vie Tvoje miTli; in Tvojiga blishnjiga, kakor Tam Tebe/4 In mu je rekel: „Prav fi odgovoril; to dòri, in boTli shivel!“ On pa Te je hotel pravizhiti, ter je djal JesuTu: „In kdo je moj blishnji ?“ Je-suT pa je odgovoril in djal :	„Neki
zhlovek je Thel is Jerusalema dol v’ fieriho, in je padel med rasbojnike, kteri To ga tudi obropali, in s’ ranami obdali, ter To Thli, in ga puflili na pol mertviga. Permérilo Te je pa, de je neki duhoven The! po tiftim polu; in ga je vidil, in je mémo Thel. Ravno tako je tudi levit, ko je prillici na to mólto, in ga je vidil, mémo Thel. Neki popoten ^Samarijan pa je pri Thel do njega, in ko ga je vidil, Te mu je v’ Terze Tmilil. In je perjftopil, in mu obésal rane, olja in vina va-nje vlivThi, in ga je poTadil Tvoje shivmzhe, ter peljal na go-RNnizo, in ga oTkerbel. In drugi dan Ie vsél dva denarja, in ji je dal golti vnifiu , je djal: „Skerbi sa-nj,
iji kolikor vezh isdâfh, ti kom jas nasaj grede povernil. Kteri teh treh ie ti sdì, de je kil klishnji tiilimu, ki je padel med rasbojnike ?“ On pa je rekel: „Tilfi, kteri mu je fiorii u-fmiljenje.“ In Jesuf mu rezhe: „Idi, in flori ti' tako!“
Trinajfto nedéljo po bmke-
fhtih.
MOLITEV.
figamogózhni, vézhni Bog, daj nam raft v’ véri, upanji in ljubésni; in de saflushimo dofézhi, l<ar obétafh, ftôri, de ljubimo, kar sapovedujefh. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kri-ftufu 4Sinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
& er ilo lé lijta J. {Pavla ajiojteljna
do Galazhanov 3, 16 — 22.
JtSratje ! Abrahamu in njegovimu saródu fo bile obljube ftorjene. (Pifmo) ne rezhe: „In
sarodam,“ kakor de bi jih vezli bilo, ampak kakor le enimu : ,,In sarodu tvojimu,“ kteri je Kriftuf. To pa rezhem : Od Boga poterje-na savesa P poftavo, klera je fhtiri Ilo in tri-defet let potlej dana, ni overshena, de bi obljuba nizh ne veljala. Šakaj ako je is poltave delesb, tedej ni is obljube ; Abrahamu pa ga je Bog po obljubi dal. Zhemü tedej pollava? Savoljo prelomljenja je poftavljena, dokler bi ne prifhel sarod, kterimu je bil (Bog) obljubil, in je bila po angelih frédniku srozhena. jSrédnik pa ni eniga, Bog pa je eden. Je li tedej pollava soper obljube Boshje? To ne! Sakaj ko bi bila pollava dana, ktera bi mogla oshivljati, bi bila pravizhnoll ref is pollare. Pa pifmo je vfe pod greh saklenilo, de bi bila obljuba is vére Jcsufove vernim dana.
JL ifti zhaf, ko je Jesuf v’ Jerusalem fhel, je hodil po fredi ^Samarije in Galileje. In ko je fhel v’ eno vaf, ftiu je naproti prifhlo defét gobovih m°sh, kteri fo od delezh hali, in fo povesdvignili glaf, rekózh : „Jesuf u-zhem'k, ufmili fe naf!“ In ko jih je sagleda!, je djal: „Pojdite, in fltashi-
516 jShtirnajfto nedeljo po binkefhtih.
%V\WU^Un%AlVUVVVU\im\«VUUU\W	мл ил
te fe duhoynam I“ In pergodilo fe je, bo fo fhli, fo bili ozhifheni. Eden smed njih pa, bo je vidil, de je ozhi-fhen, fe je vernil, in je s’ velikim glafam zheflil Boga, in je padel na obras pred njegove nogé, in ga je sa-hvalil. In ta je bil ^Samarijan. Jesuf pa je odgovoril in djal: „Ali jih ni bilo defet ozhifhenih? Kjé je pa unih devet Nobeden fe ni snafhel, de bi fe bil vernil, in Bogu zhaB dal, baimi1 ta ptujiz. In mu je djal: „Vfiani in pojdi, ber tvoja véra ti je pomagala !“
.Shtirnaiffco nedêljo po bln-
befhtih.
MOLITEV.
^^âruj, prófimo, Gofpod ! fvojo zérkev s’ védnim ufmiljenjem, in ker umerljivi zhlovek pade bres tebe, vlézi ga f’ fvojo pomozhjó vfelej od fhkodljiviga, in obrazhuj ga na vfe, kar je v’ svelizhanje. Po Gofpodu nafhim Je-sufu Kriftufu tSinu tvojim , kferi Г teboj shivi in kraljuje i. t. d.
VY\	IVA w VWVV\	ХЛЛ ЛЛЛ \V\ VV\ 1V\ VVÌ г\л \v\m	y
do Galazhanov 5, 16 — 24.
^Bratje! hodite po duhu, in ne bote shćlj mela fpolnili. Sahaj mefó posheli soper duha, duh pa soper melo; ta dva namrezh tla eden drugimu soper, de ne florite, kar bi koli ho-tli. Ako fe dalle duhu voditi, nide pod pollavo. Delà mefâ pa fo snane, in té fo : pré-fhefhtovanje, kurbanje, nezhilloll, neframnoft, malikovanje, savdajanje, fovrafhlva, sdrashhe, savid, jésa, bòji, krégi, raspertje, nevofhljivofli, ubòji, pijanzhevanje, poshréfhnoll, in kar je lemu podobniga. Od tazih del vam napovem, kakor firn vam napovedov.il, de, kteri take rezhi délajo, ne hodo kraljéflva Boshjiga do-fégli. cSad duhâ pa je: ljubésen , vefelje, mir , poterpeshljivofl, miloferzhnoll, dobrótljivoll, persanafhljivofl;, krotkoll, véra, pohlévnoll, sdershnoll, zhilloll. Soper tâkofhne ni pollava. Kteri fo pa Krillufovi, fo fvoje mefó krishali s’ gréhi in sheljami vred.
►p Svariceli Jv et uja jftatevóha
6, 24 — 33.
Tifti zhaf je rekel Jesuf fvojim u-zhenzarn : Nihzhe ne more dvéma go-fpodama flushiti: ali bo namrezh e-
518 jShtirnajfto nedeljo po bmkefhtih.
демлл	%/%/% г1л uurnu w\m ииггггги\1л\гиггл ги ил
niga fovrashil, in eniga ljubil, ali fe bo eniga dershal, in bo eniga sani-zhevàl. Ne morete flushiti Bogu in mamonu. Sató vam povem, ne fher-bite sa fvoje shivljenje, baj bote jé-dli; tudi ne sa fvoje telo, baj bote oblazhili. Ni li shivljenje vezh ho jed, in telò vezh bo oblazhilo ? Poglejte ptize pod neham, de ne féjejo, ne shanjejo, in ne fpravljajo v’ shitnize; in vafh nebéfhhi Ozhe jih shivi. Ni-Be li vi velibo vezh bo oné ? Kdó pa smeđ vaf samore Г fvojo fberbjó per-djati le en bomolz h’ fvoji dolgofii? In sa oblého baj fberbitè? Poglejte limbarje na polji, babo raftejo: ne delajo in ne predejo j pa vam povem, de fhe ^Salomon v’ vfi fvoji zhafli ni bil tabó oblézhen, babor njih eden. Zhe pa travo na polji, htera danf Boji, in jutri fe v’ pézh vershe, Bog tabo oblazhi; kolibo bolj bo vaf, maloverni! Ne fherbite tedej, rehózh: „Kaj bomo jedli, ali baj bomo pili, ali f’ zhem fe bomo oblazhili?“ Ker po tem vfun vprafhujejo nevérnibi.
tSej vé vafh nebéfhbi Ozhe, de potrebujete vfiga tega. ITbite tedej nar popréj Boshjiga braljeftva in njegove pravize, in vfe to vam bo perversheno.
Petnajfto nedéljo po bmke-
fhtih.
MOLITEV.
ПГ .	,	.	...
-**- voj o zoritev, Gofpod! naj vedno ufmiljenje ?bidi in uterduje, in ker bres tebe ne more tci'đna odali, vodi jo vfelej f’ fvojo pomozbjó. ^ ° Gofpodu nafliim Jesufu Kriftufu tSinu Ivo-llrr>• kteri Г’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
Aerilo ìó lijta j. (Pavla ajiojteljna
do Galazhanov 5, 25.in 6, 1 — 10.
'ratje! ako v’ duhu shivimò, tudi v’ duhu uođinio. Ne bodimo sheljni prasne zhafti., de рЈеп drusiga drashili, eden drugimu nevo-1 vlvi bili. Bratje ! ako je kdo od kaziga grć-»a prenagljen, taziga vi, ki de duhovni, pod-uzhite v’ duhu krolkodi; in glej fam na-fe, de ne bofh tudi ti fkufban. Eden drusiga
bremena nofite, in tako bole dopolnili Kriku-fovo pollavo. Šakaj ako kdo od febe meni, de je kej, ker nizh ni, lam febe sapélje. tSlé-hern pa naj preudari fvoje delo; in tako bo fa m v’ fcbi zhaft imel , in ne v’ drugim. Vfa k n a m rezh bo fvoje breme nodi. Tiki pa, kle-ri je v’ kerfhankvu poduzhevan , naj podeldjc njemu, kteri poduzbuje, vfe dobro. Nikar fe ne motile; s’ Bogam fe ni fhâliti. Sakaj kar zhlovek fé je , to bo tudi ahel. Ifdor féje tedej v’ fvojim méfu , bo od ril e fâ tudi she! troli-njenje; kdor pa féje v’ duhu, bo od duha shel vezhno shivljenje. Kedar pa dobro delamo , nikar fe ne utrudimo ; ker ob fvojim zhafu bomo shéli, ako fe ne utrudimo. Dokler tedej zbaf imamo, korimo dobro vfim, slaki pa domazhim po véri.
7, ii — i6.
Tifti zhaf je fhel Jesuf v’ mólto, ki fe imenuje Najm , in sh' njim fo fhli njegovi uzhénzi in velika mnóshiza. Ko fe je pa meftnim vratam perbli-shal, glej, fo merlizha nefli, edmiga fimi fvoje matere, in ta je bila vdova; in sh’ njo je bilo veliko ljudi is merta. In kedar jo je Gofpod vidil,
<Sheftnajfto nedeljo po bmkefhtih. 521
гглггч
fe mu je v’ Terze Tmilila, in ji je ré-ltel : „Ne jokaj!“ In je perftopil, in le par dotaknil, (kteri To pa nofili, fo obliali;) in je djal: „Mladenizh, rezhem ti, vltani!“ In merlizh je Té-del, in jél govoriti. In ga je dal njegovi materi. Vfe pa je Itrah obfhel, Ш To flavili Boga,rekózh: „Velik prerok je vdal med nami, in Bog je obiskal Tvoje ljudllvo!“
«Sheftnajfto nedéljo po bm-
keThtih.
MOLITEV.
^J^ofpod! prófimo te, naj hodi tvoja miloft vfelej pred nami in sa nami, in naj flori, de komo vfelej sa dobre dela fkerbni. Po Gospodu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri p teboj shivi in kraljuje i. t. d.
®enlo iđ lijta J. ÇPavla apojteljna do Efeshanov 3, i3 — 21.
ralje! vat profim , de ne obnemagajle v’ na ogah mojih sa vaf, ktere fo vafha zhaft.
21
Savoljo tega perklanjam fvoje kolena pred O-zhetam Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa, kteri je Ozke vfiga, kar je v’ nekefih in na jemlji, de vam da po bogaflvu fvoje zhaftj mozhno uterditi fe po njegovim Duhu v’ notranjim zhloveku, prebivali Ilriftufu po véri v’ vafhih ferzi h, de v’ ljubésni vkoreninjeni in uterjeni morete limeti s’ vfimi fvetimi, kakofhna je fhirokota in dolgota, vifozhina in globozhina ; tudi fposnati ljubésen Itriftufovo, ktera um preféshe, de fte napolnjeni s’ vfo polnoftjo Bosbjo. Njemu pa, kteri premore vfe obilni-fhi dorili, kakor prófimo ali umémo, po mo-zhi, ktera v’ naf dela, njemu zhaft v’ zerkvi in v’ Kriftufu Jesufu v’ vfe rodove vekoma ! Amen.
vettrja 14 j i — n.
ТЖ zhaf, ko je fhel Jesuf v’ hifho nékiga vifhiga farisejev v’ fahóto kruh jéft, fo om na-nj gledali. In glej, neki vodemzhen zhlovek je kil pred njim. In Jesuf je fpregovóril, in djal pifmo-ukam in farisejem, rekózh :	„Ali fe
fmé v’ fahóto osdravljati ?“ Oni pa fo molzhali. In ga je prijel, osdrävil in fpuftil. In j;e odgovoril, in jim rékel :
Svancjdi
«Komu smeđ vaT bo ofel ali vol v’ ka-poizo padel, in ga ne bo islékel prezej lakotni dan?“ In mu nifo mogli na to odgovoriti. Povedal je pa tudi povabljenim priliko, ker je vidil, kako fi perve fedeshe isbirajo, in jim je djâl: „Kedar fi povabljen na shenitm-По, ne Tedaj na pervo mello, de bi fijé zheftitljivfhi kakor ti ne bil od njega povabljen, in ne pride, kteri je tebe in njega povabil, in ti ne re-zhe: Ugani Te temu; in Te takrat ne sazhnefh Г Tramoto na sadnje mello preledati. Temuzh kedar fi povabljen, pojdi, in Tedi na poflednje metlo, de, ko pride, kteri te je povabil, ti pore-zhc: Prijatel, pomakni Te viThe! Takrat ti bo zhaft vprizho tillih, kteri lo Г teboj vred per misi: šakaj vTak, kteri Te poviThuje, bo ponishan; in kdor Te ponishuje, bo poviThan.“
«Sedemnajfto nedéljo po bm-
kefhtih.
MOLITEV.
Đaj, prófimo, Gofpod! fvojimu ljudftvu hu-đizheviga sapeljevanja fe ogibati, in tebe fa-miga Boga f’ zhiftim duham fe dershati. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri Г teboj shivi in kraljuje i. t. d.
afojteljna
do Efeshanov 4 j i — 6-
Î5гаlje! profim vaf jas jetnik v’ Gofpodu, de fpođobno sbivile po poklizu, h’ kterimu fte poklizani, s’ vfo ponishnoftjo in krotkóftjo, P poterpljenjem ; prenefite drugi drusiga v’ ljubésni, in fkerbite ohraniti edinoft duha v’ savési mini. Bodite eno telo in en duh, kakor fle poklizani v’ eno upanje fvojiga pokli-za. En Gofpod je, ena véra, en kerft. En Bog in Ozhe je vfih, kteri je nad vfimi, in po vfim, in v’ naf vfih, kteri je hvaljen vé-koma. Amen.
{Perilo id lijta J. {Pavla
^ (d varicele Jveticja ^jftatevàla 22, 34 — 46.
^ifti zhaf Го perftopili k’ Jesufu farizeji; in eden smed njih, pifmoult, ga je vprafhal fkufhâje: „Uzhemk! ktera je velika sapoved v’ pollavi ?“ Jesuf pa mu je rekel : „Ljubi Gofpoda fvo-jiga Boga is vfiga fvojiga ferza, in is vfe fvoje dufhe in is vfe fvoje mifli. Ta je nar vézhi in perva sapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi fvojiga fdishnjiga, kakor fam febe. У’ teh dveh zapovedih je sapopadena vfa pollava in preroki.“ Ko fo bili pa fariseji zbrani, jih je Jesuf vprafhal, rekózh: »Kaj fe vam sdì od Krillufa, zhigàv fin je?“ Mu reko: „Davidov.“ Jim re-fhe: „Kako ga tedej David v’ duhu imenuje Gofpoda, rekózh: Gofpod je rćkel mojimu Gofpodu:	Ufédi fe na
m°jo defnizo, dokler ne poloshim tvo-j*h fovrashnikov v’ podnoshje tvojim nogam? Ako ga tedej David imenuje Gofpoda, kako je njegov fin?“ In nobeden mu ni mogel odgovoriti beféde;
tudi fe ga ni od tiftiga dne nobeden predersnil The ltej yprafhati.
Ofemnajfto nedéljopo bmke-
fhtih.
MOLITEV.
I^faj vodi, prófimo, Gofpod ! nafhe Terza djanje tvojiga ufmiljenja, ker ti kres tebe ne moremo dopafti. Po Gofpodu nafhim Jesufu Krillufu 4Sinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
0ùetdo là /. lijta J. tfavla ajiojtelj, do Korinzhanov i, k — 8*
na
ÏBratje! sahvalim fvojiga Boga vfelej sa vaf savoljo milofti Boshje, ktera vam je dana v’ Kriftufu Jesufu; ker fte po njem v’ vfim obogateli, v’ vii befédi in v’ vfim snanji, (kakor je bilo prizhevânje Kriftufovo poterjeno med vami :) tako de vam ne manjka nobeniga darii, kteri zhakate rasodenja Gofpoda nafhiga Jesu-fa Kriftufa, ki vaf bo tudi poterdoval do konza, de bote bres greha v’ dan prihoda Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa.
Ofemnajfto nedeljo po binkefhtih. 527
^ (j vangeli J veti2 a ^/ILatevólui 9> i — 6.'
IV, zhaf je Jesuf Itopil v’ zhelnizh, ^er fe je prepeljal, in je prifhel v’ Ivoje mefto. In gléj, pernei’li fo mu mertvoudniga, leshézhiga na poltelji. In ker je Jesuf vidi! njih véro, je rekel mertvoudnimu : „Saupaj, fin, od-pufheni fo ti tvoji grehi!“ In glej? eni pifmoukov fo fami per febi djali: n Ta preklinja.“ In ko je Jesuf vidil njih mifli,. je rekel: „Sakaj miflite kudo v’ fvojih ferzih? Kaj je loshej, rezhi: Odpufheni fo ti tvoji grehi; ali r®zhi : Vltani in hodi? De pa svelte, de ima tSin zhlo veko v oblah; na semlji °dpufhati grehe, (rezhe tedej mertvo-ydnimu:) Vltani, vsemi fvojo pofteljo, 111 idi na fvoj dom!“ In je vital, ter *kel na fvoj dom. Mnóshize pa, to fiditi, fo fterméle, in zheltile Boga, iteri je dal tâko oblati ljudém.
528 Devetnajfto nedeljo po binkefhtih.
%immuviUAiuviuuiu4\uvk	%w i\i шшилш ил
Devetmjfto nedéljo po bm-
Itefhtih.
MOLITEV.
* figamogózhni in ufmiljeni Bog! odverni miloftivo. od naf vfe nam nafprotno, de na dufhi in teléfu od vfiga napolja refheni, bar je tvojiga, Г proftim duham fpolnimo. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in braljuje i. t. d.
(Perilo (,i lijta J. (Pavla ajiojteljna
do EJeshanov l\, 2З — 28.
^Bratje ! ponovite fe v’ duhu fvojiga uma, in obležite noviga zhlovéka, bteri je po Bogu ftvarjen v’ refnizhni pravizhnofli in fvetófti. Sa tega voljo opuftite lash, govorite refnizo vfa-hteri f’ fvojim blishnjim ; ker fmo udje med febój. Jesite fc, lode nikar ne grefbite; foln-ze naj ne sajde v’ vafhi jési. Ne dajajte pro-ftora hudizhu ! Kdor je kradel, naj ne krade vezh ; temuzh naj raji pridno delà I1 fvojimi rokami, kar je dobro, de bo imel kej podelili potrebnimi!.
Svariceli Jveticja <У}Icitevóha
г\.
zhaf je govoril Jesuf vélildm duhovnam in larisejem v’ prilikah, rekózh : Nebéfhko kraljéfivo je podobno kralju, kteri je napravil shenitni* no Tvojimu finu. In je pollài Tvoje hlap-ze poklizat povabljenih na shenitmno; pa niTo hotli priti. tSpet je poflal drugih hlapzov, rekózh:	„Povejte pova-
bljenim: Glejte, Tvoj obéd fim perpra-vil, moji junzi in pitana shivàl je sa-blana, in vfe je perprdvljeno; pridite *ia shenilmno!“ Oni pa nifo marali, Hi To fhli, eden na Tvojo prillavo, eden pa po Tvoji kupzhii; drugi pa sgrabili njegove hlapze, 1er To jih saTramovali in pobili. Ko je pa kralj to TliThal, Te jerasTerdil; in je poTlàl l^oje vojTke, in je konzhàl tille ubi-javze, in njih mólto poshgal. Potlej ^ezhe Tvojim hlapzam : „Shenitnma je bzer perpravljena ; tode povabljeni je mTo bili vredni. Pojdite ledej na ras-potja, ia ktere koli najdete, poklizhi-
550	D va j feto nedeljo pobinUefhtih.
*/v\ vw ллл w\ \ гг\ гг\ 1\д ггл w* ггл vvt ггч гг\ w\ vw m гг%
te jih na shenitnino.“ In njegovi hlap-zi fo fhli na zéfte, in fo jih nabrali, kolikor fo jih nafhli, hude in dobre; in shenitmna je hila napolnjena Г fva-ti. Prifhel je pa kralj pogledat fva-tov; in je vi dii tam zhloveka, ki ni bil fvatovfko oblézhen, in mu rezhe: ,,Prijatel, kakó fi lefem prifhel, ko nimafh fvatovfkiga oblazhila ?“ On pa je umolknil. Tedej je kralj rekel flushabnikam : „Sveshite mu roke in noge, in versite ga v’ vnanjo temo; ondi bo jok in fhkripanje s’ sobmi.“ Veliko namrezh jih je poklizanih, ali malo isvoljenih.
Dvajfeto nedéljo po bmke-
fhtih.
MOLITEV.
Prófimo, Gofpod! dodeli miloftivo fvojim vernim odpufhenje in mir, de bodo od vfih grehov ozhifheni, in ti s’ saupljivim duham flu-shili. Po Gofpodu nafhim Jesufn Kriftufu ^Si-nu tvojim, Uteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
Dvajfeto nedeljo po bmkefhtih. 531
\i\x xx\ чцу %w\	%f\x w\ v%/% xw w\ /%w\ w% w% w\ 'W\ ^w%
0Derdo iđ lijta
do Efeshanov 5, i5 — 21.
Ï^ratje! glejte, kako bi ravno hodili, ne kakor nefpametni, ampak kakor pametni; odku-pljajte zhaf, ker fo dnevi hudi. Ne bodite torej neumni, ampak uméjte, kaj je volja Bo-skja. In nikar fe ne upijanite s’ vinam , v’ kterim je nezhiftoft; ampak bodite napolnjeni ^ Pretini Duham, in govorite med teboj v’ pfalmih, in hvalnih in duhovnih péfmih, in pojte in prepevajte Gofpodu v’ fvojih ferzih , ln dajajte vfelej hvalo sa vfe Bogvi Ozhélu v’ ^oaenu Gofpoda nafhiga Jesufa Krillufa. In kodite drugi drugimu podversheni v’ ftrahu Kri-
ftufovim.
J. ÇPavia apojteljna
►Î* fjvancjeh Jvetiaa Jfoana
it, 46 — 53.
Tifti zhaf je bil nebi kraljizh, kteri-ga fin je bolan leshal v’ Kaparnaumu.
Ie ta flifihal, de je Jesuf prifhel 18 Judeje v’ Galilejo, je fhel lt’ njemu, 111 ga je profil, de naj pride doli, in osdravi njegoviga fimi; sazhél je na-t^rezh umirati. Jesuf mu je tedej rt 11 "	ne vidite snamenj in zhu-
csiev’ verujete I“ Kraljizh mu re-
552 En in dvajfeto nedeljo po binkefhtih.
глл w vu \гл vvvw t.v\ v v\ vv\ w\ vm w\ v« w\	wj\ мл w
zhe: „Gofpod, pojdi doli, preden moj fin umerje!“ Jesuf mu rezhe:	„Idi,
tvoj fin shivi'!“ In zhlovek je veroval Lefédi, ktero mu je Jesuf rekel, in je fhel. Ko je pa bil fhe na potu tje doli, fo mu hlapzi naproti prifhli, in osnanili, rekózh, de njegov fin shivi. Tedej jih je vprafhal po uri, ob kte-ri mu je bilo bolje. In fo mu rekli: „Vzh ere j ob fedmi uri ga je puftila mersliza.“ Ozhe je tedej fposnal, de je bilo tifto uro, ktero mu je Jesuf rekel: „Tvoj fin shivi;“ in je veroval on in vfa njegova hifha.
En in d vajfeto nedéljo po bln-
kefhtih.
MOLITEV.
aruj, prófimo, Gofpod ! s’ védnim ufmilje-njem fvojo drushino, de bo P tvojo brambo od vfih sopernoft ohranjena, in v’ dobrih delih tvo-jimu imenu svelto fJushila. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri P teboj shivi in kraljuje i. t. d.

Aerilo là lijta J. [Pavla ajiojteljna
do Efeshanov 6, 10 — 17.
n
-™-®ratje! uterdite fe v’ Gofpodu in v’ mogó-7-hnoIli njegove mozhi. Obležite Boshje oroshje, morete obilati pred salesovanjem hudizbe-'*m, ber fe nam ni vojfkovâti soper mefó in "ri 5 ampak soper poglavarllva in oblalli, soper gofpodovavze tega temniga fvetâ, soper hudobne duhove v’ podnebji. Sa tega voljo primite Boshje oroshje, de fe morete braniti ob hudim dne-Vu? in v’ vlih rezhéh popolni obilati. ^Stojte te-dej opafani okoli fvojih ledij s’ refnizo, in oblé-zheni s’ oklepam pravize, in obuli na nogah Sa nsnanovânje evangélja miru; v’ vfih rezhéh pa vsemite v’roko fhzhìt vére, f’ kterim samo-• ete vfe ognjene pfhize hudóbniga ugafiti, in 'semite zhelâdo svelizhanja in mezh Duha, kar Je beféda Boshja.
*
tA'tatevóìu
18, 2З — 35.
Tifti zhaf je Jesuf fvojim uzhénzam jP Priliko povedal:	Nebéfhko kraljé-
7° je podobno kralju, kteri je holel 0 3rajt delati Г Tvojimi hlapzi. Ko je jel rnjtati, je bil prednj poflavljen ef en 7 kteri mu je bil dolshan defet
554 En in dvajfeto nedeljo po bmkefhtih.
tavshent talentov. Ker pa ni imel Г zhem plazhati, je. ukasal njegov gofpod prodati njega, in njegovo sheno, in njegove otroke in vfe, kar je imel, in poplazhati. Iilapez pa je padel na kolena, in ga je profil, rekózh: „Poter-pi s’ menoj, in vfe ti bom povernil!“ In gofpod fe je ufmilil tiftiga blapza, in ga je fpuftil, in mu je dolg odpuftil. tSpred njega grede pa je tifti hlapez nafhel eniga fvojih fohlapzov, kteri mu je bil dolshân fto denarjev; in ga je sgrabil, in davil, rekózh:	„Plazhaj ,
kar h dolshan!“ Tedej je njegov fo-hlapez pred-nj padel, in ga je profil, rekózh:	„Poterpi s’ menoj, in vfe ti
bom povernil!“ On pa ni hotel, te-muzh je fhel, in ga je vergei v’ jézho, dokler ne bo fplazhal dolga. Ko fo pa vidi li njegovi fohlapzi, kar fe je sgo-dilo; fo bili filno shaloftni, ter fo fhli, in povedali fvojimu gofpodu vfe, kar fe je bilo sgodilo* Tedej ga je pokli-zal njegov gofpod, in murezhe: ,,Hudobni hlapez! vef dolg lim ti odpuftil, ker fi nie profil; ali bi fe ne bilo to-
геЈ tudi tebi fp o dobilo ufrmliti fe fvo-Лба lohlapza, kakor firn fe tudi jas te-ufmilil ?“ In njegov gofpod fe je 1 asferdil, in ga je sdal trinogam, do-bler ne bo poplazhal vfiga dolga. Ta-1{ó bo tudi moj nebéfhki Ozhe vam ft°ril, alto ne oclpuftite vfakteri fvoji. ttiu bratu is fvojih ferz.
Dvé in dvajfeto nedéljo po
bmkefhtih.
MOLITEV.
П
perbeshâlifhe nafhe ih mozh! poflu-^fi°j poboshne profhnje fvoje zerbve, bi fi edi-hi sazhétnib poboshnofti, in dodeli, de, bar sa-upljivo profimo, gotovo doleehemo. Po Gofpo-*bl nafhim Jesufu Kriftufu cSinu tvojim, bleri I teboj sbivi in kraljuje i. t. d.
Aerilo i4 lijta j. {Pavla ajiojtelina
do Filipi/anov i, 6 — n.
1^'atje! sanefemo fe na Gofpoda Jesufa, de, { eu Ie sazbel v’ vaf dobro delo, ga bo tudi do-
konzhàì do dneva Kriftufa Jesufa ; kakor fe mi prav sdi to od vaf vlili mifliti, salo ko vaf imam v’ ferzu, tudi v’ fvojim shelésji, in v’ sa-govarjanji in poterjenji evangélja, vfe, ki fte deléshni mojiga vefelja. Sakaj Bog mi je pri-zha, kako de vaf vfe ljubim v’ ferzu Jesufa Kriftufa. In to molim, de bi vafha ljubésen bolj in bolj rallia v’ snanji in v’ vii umnoüi, de preudarite, kaj je bolj, de lie zhilli in bres fpodtikljeja v’ dan Kriftufov, napolnjeni f’ fa-dam pravize po Jesufu Krillufu, v’ zbali in hvalo Boshjo.
•Î» &
varu
'fvetiaa >yfìatevófu
n^eh Jvehcja
22 , l5 --- 2 1.
Tifti zhaf Го fariseji fhli, in fret imeli, de .bi Jesufa vjéli v’ befédi. In mu pofhljejo fvojih uzhénzov s’ Herodija-ni vred, rekózh: „Uzhenik! vemo, de fi refnizhen, in pot Boshjo po refnizi uzhifh, in ti ni mar sa nikogar, ker ne gledafh na veljavo ljudi; povej nam tedej, kaj fe ti sdi, ali fe fmé dâzija dajati zefarju, ali ne?“ Jesuf pa je posnal njih hudobo, in je d j al: „Kaj me fkufhate, hinävzi? Pokashite mi dazni denar!“ In oni fo mu podali denar. In Jesuf jim rezhe: „Zhigava
je ta podoba in napil’?“ Mu reko: „Zefärjeva.“ Tedej jim rezhe: „Dajte torej zefarju, kar je zeiarjeviga, in ®°gti, kar je Boshjiga.“
Tri in dvajfeto nedéljo po
bmkefhtih,
MOLITEV.
^-^dpudi, prófimo, Gofpod! Tvojim Ijudftvam sadolshenje, de bomo od svés Tvojih grehov, ki Trno jih v’ Tvoji Tlabofli dorili, po tvoji dobrótljivofti réTheni. Po GoTpodu nafhim Je-sufu Kriftufu tSinii tvojim, hteri T’ tebój sbivi 'i kraljuje i. t. d.
Aerilo iđ lijta J. (Pavla ajiojceljna do Filipljanov 3, 17 — 21. in 4, 1 —>■ 3.
J>
p®ratjc! pofnémajte mene, in glejte na tille, *®ri takó shivé, kakor imate sgled nad nami. »kaj veliko jih shivi, kterc fini vani vezhkrat Imenovàl, (sdej pa tudi jokaje imenujem) To-Vraslinike krisha Kritlufoviga; kterih konez je P°guba, kterih Bog je trebuh; kteri Te hvalijo ' oje tramole, kteri posémeljTko ljubijo. NaTlie
22
prebivanje ра je v’ nebéfih, od koder tudi Sve-lizharja zhakamo, Gofpoda fvojiga Jesufa Kri-ftufa, kteri bo preménil nafhe revno telo, ker ga bo upodobil fvojimu fvetlimu telefu, po mozhi, f’ ktero fi tudi samore podvrezbi vfe rezhi. Sa tega voljo, bratje moji predragi in perferzhni, moje vefelje in moja krona! tako llojle v’ Gofpodu, preljubi! Profim Evódijo iu tSintiho, de naj bote ene mifli v’ Gofpodu. Profim tudi tebe, svélìi brat in tovarfh! pomagaj jima, ki (le fe s’ menoj trudile v’ evangeli Г Kleménam in drugimi mojimi poma-gâvzi, kterih iména fo v’ bukvah shivljenja.
•Ì4 ^jvancjeh Jvettcja flatevdh
9, 18 — 26.
Tifti zhaf, Ito je Jesuf mnóshizam govoril, glej, je neki viltfhi prifhel, in ga je molil, rekózh: „Gofpod! moja hzhi je sdejle umerla; ali pridi, in polòshi Tvojo roltó na-njo, in bo oshi-véla.“ In Jesuf je vital, in je sh’ njim fhel in njegovi uzhénzi. In glej, she-na, Iti je na ltervotoltu terpéla dva-najft lét, je perltopila od sadej, in fe je dotaknila roba njegoviga oblazhila. Rekla je namrezh fama per febi : „Alto fe dotaknem le njegoviga oblazhila,
bom osdravela.“ Jesuf pa fe je ober-ml > in ko jo je vidil, je rékel: „Sau-Paj? hzhi, tvoja véra te je osdrâvila!“ shena je bila sdrava od tifìe ure. ko je Jesuf prifhel v’ vikfhiga "hi-fll°) in je vidil pifkazhe in fhumé-zho mnóshizo, je rekel: „Odbopi'te; ^ej dékliza ni mertva, ampak fpi.“ In fo fe mu pofmehovali. Ko je bila pa ^nóshiza isgnana, je fhel v’ hifho, in 1° je prijél sa roko; in dékliza je vdala, ta flóves je fhel po vfì tifti desheli.
P°rabn. Ako je po binkeflitili vezli ko 24 nedelj; fe po 2,3. nedelji jemljejo nedelje, ktere fo tifto lóto po rasglafhenji Gofpodovim oftale , po tém le rédii : ko Je -5 nedelj, fe sa 21\. nedeljo vsame G. nedélja po rasglafhenji kakor na ftraili ....	48
ko je 26 nedelj, fe
5.	ned.
6.	„
Ako
sa -4- ned. vsame
.”	n »
,e 27 nedelj, fe
po
»
ras gl.
ìì
kakor na lì 11
sa 24. ned. vsame ”	n »
Akn •” o ”
ko Je 28 nedelj, fe sa 24. ned. vsame .55 25.
?5 ‘Љ.
55 27.
4.	ned
5.
55
55
55
55
55
55
55
55
ned.
55
55
55 .
po
*5
55
po
55
55
55
rasgl. kakor rta 55 55
55
55
55
55
46
48
rasgl.	kakor	na	ftr.
r>	»	»»
ti	v	r>	»
n	»	»	»
44
46
4»
42
44
48
43
Pofleđnjo nedéljo po bm-
kefhtîh.
MOLITEV.
Sbûdi, profitno, Gofpod! voljo fvojih vernih, de, ko fad Boshjiga delà fkerbnćji donafhajo, od Ivoje dobrótljivofti fhe vezhi pomozh sado-bé. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
(Berilo 14 lijta j. (Pavla ajiojteljna
do Kolofhanov 1, 9 — i4«
Bratje ! ne jenjamo sa vaf molili in profiti, de bi bili vi napolnjeni f’ fposnanjern Boshje volje, v’ v fi modrófti in duhovni rasumnofli ; de bi fpodobno hodili Bogu v’ vfim prijetni, rodovitni v’ vfakim dobrim délu, in raftejozbi v’ fpòsnanji Boshjim, v’ vfi mozhi uterjeni po njegovi zheftitljivi mogózhnofti, v’ vfim poter-pljenji in persanafhanji s’ vefeljem, hvalijozhi Boga Ozitela, kteri naf je vredne fiorii vdelc-shiti fe dedine fvelih v’ rasfvetljenji, kteri naf je otél od oblafti leme, in preftavil v’ kraljéftvo fvojiga preljubiga tSina, v’ kterim imamo odre* fhenje po njegovi kervi, odpufhenje grehov.
*
fjvancjelt jveticj 24, i5 —
a o/ftatevóla 35.
Tifti zhaf je réltel JesuT fvojirn u-zhénzam :	Kedar Lote vidi]i gnjufobo
Poflednjo nedeljo po binkefhtih. 541
\лл xw %w	w v\t v\vw\ \\л \г\ ггл w w* \гл ггл ич гг\ гг«
rasdjanja, ki jo je pravil Daniel prerok, ßati na fvétim méftu, (kdor bere, naj ише!) tedej naj, kteri lo v’Judeji, be-she na gore; in kdor je na ftréhi, ne hodi sh’ njé jemat kej is Tvoje hifhe; 111 kdor je na polji, Te ne vrazhaj je-P^at Tvoje Tuknje. Gorje pa noTezhim ln dojézhim tifle dni! Molite pa, de ip valli bég ne sgodi po simi ali v’ Caboto. Takrat namrezh bo velika Ilicha, kakorThne ni bilo od sazhetka ^etâ do sdej, in je ne bo. In ko bi ne bili perkrajThani ti dnevi, bi ne hii otét noben zhlovek ; tode savoljo ^voljenih bodo perkrajThani tihi dnevi, takrat ako vam kdo porezhe: „Glejte, *ukej je KriftuT, ali tam!“ ne verjemite. Sakaj vitali bodo krivi Kriftuli *a krivi preroki, in bodo delali velike saamnja in zhuda, tako de bi bili sa-peljani tudi isvoljeni, (ko bi bilo mogoče.) Gléjte, préd firn vam povedal! vam tedej poreko: „Glejte, v’pu-hayi je!“ ne hodite vonkej; „gléjte, v’ hi'amu je!“ ne verjemite. Ker kakor iTU pride od Tolnzhniga ves-hoda, ш P°Tvéti do sahóda; takó bo tu-
542 PofJednjo nedeljo po bmkefhtih.
WVW\ WV W%W*. W%W*VWVW VWVWW^VWVWV**
di prihod tSinü zhlovékoviga. Kjer koli namrezh je truplo, ondi fc bodo sbirali tudi orli. Kmali po ftifki ti-Ilih dnev pa bo folnze otemnélo, in luna ne bo dala Tvoje fvetlobe, in svesde bodo padale s’ néba, in mozhi nebéfhke fe bodo gibale, In takrat fe bo perkasalo snamnje tSiim zhlovékoviga na nebu; in tedej fe bodo plakali vii rodovi na semlji, in bodo vi-dili tSinu zhlovékoviga priti v’ oblakih neba s’ veliko mozhjó in velizhaft-vam. In bo poTlal Tvoje angele Г trobento in s’ velikim glaTam, in bodo sbrali njegove isvoljene odzhvetérih vetrov, od konza néba do konza njego-viga. Od fìgoviga drevéTa pa Te uzhi-te prilike: kedar je njegova véja ushé mushéna, in beril positene; veile, de je blis poletje, Takó tudi vi, kedar bote vidi li vTe to, vedite, de je blis pred durmi, ReTnizhno, vam povem, deta rod ne bo preThel, dokler Te vTe to ne sgodi, Nebó in semlja bota preThla, moje beTéde pa ne bodo preThle.
-љ
Ш
LA STINTA .SVETNIKOV,
Molitve, Berila
in
Evangelji
v'
prašnike ^Svetnikov, kteri imajo Ialine.
50. liftognoja.
V' dan f. Andreja apofteljna.
_	MOLITEV.
S
iKJvelloft tvojo, Gofpod! ponishno prófimo; cle, ^nkor je l»il fvéti apoftelj Andrej tvoje zerkve ličnik jn vodnik, tako naj bo sa naf per tebi ^en profhmk. Po Gofpodu nafhim Jesnfu Kri-f.U^U ^inu tvojim, kleri f teboj shivi in kralje i. t. d.
1V4W\UWWV\\WV\V\W w> \v\ w\ ил
$)erilo id lijta J. {Pavla ctjiojteljna
do Rimljanov v io. pojtavi od 10. do 18. verjte.
Bratje! P ferzam fe veruje v’ pravizhnoft, s’ utlmi pa fe pri »ha v’ svelizhanje. Piftno nam-rezh govori: „Nobeden, Icteri va-nj veruje, ne bo oframolèn.“ Šakaj med Judam in Grékam ni raslozhka; ker eden je Gofpod vfih, bogat sa vie, kteri va-nj klizhejo. „Sakaj kdor koli klizhe v’ irne Gofpođovo, bo svelizhan.“ Kakó bodo tedej va-nj klizali, kteriga nifo verovali? Ali kako bodo va-nj verovali, od kteriga nifo fJifhali? Kako pa bodo flifbali bres osnanovâv-za? Kako pa bodo osnanovali, ako nifo pofla-ni? Kakor je pifano: „Kako lepe fo noge o-snanujózhih mir, osnanujózhih dobro !“ Tode osnanovanju nifo vfi pokorni. Isaija namrezh pravi: „Gofpod! kdo je vérovai, kar je od naf flifhal?“ Vera tedej je is poflufhanja, poflu-fhanje pa po Kriftufovi bcfédi. Pa vprafbam: Nifo mar flifhali ? „tSej je po vfi semlji isfhel njih glaf, in do konza fvetâ njih beféde.“
(j vanj eh Jvetija ^Piatevala
4, 18 -------- 22.
Tifti zbaf, lco je hodil Jesuf ob Ga-Jilejfkim morji, je vidil dva brata, tSimona, bteri je imenovan Peter, in
Andreja njegoviga brata, metati mré-sho v’ morje, (bila fta namrezh rib-zha;) in jima rezhe :	„Hodita sa me-
noj, in vaji bom ftoril ribzha zhlove-tov.“ Ona pa fta koj Tvoje mréshe Popuftila, in fta fhla sa n im. In od tod daljej gredozh je vidi! dva druga trata, Jakoba Zebedéjeviga in Joana njegoviga brata, v’ zhelnu s’ njunim ozhétam Zebedejem, popravljati Tvoje Mréshe, in ji je poklizal. Ona pa fta Prezej mreshe in ozheta popuftila, in fhla sa njim.
3. grudna.
V’ dan £ Franzifhka Kfaveija.
MOLITEV.
H
°g! ki fi Indijanfke narode po uku in zhu-fvetiga Franzifhka fvoji zerkvi hotel 1 rdlushiti, dodeli miloftivo, de, ki njegovo 1 ^rago saflushenje zheftimò, tudi sgled nje-^.j . a^®dnoft pofnémamo. Po Gofpodu na-
lierilo : „Bratje! f’ ferzam fe veruje44 kakor v’ dan f. Andreja apofteljua na ftraui З44.
a
16, i5 — 18.
TiÄi zhaf jo rekel Jesuf Tvojim u-zhénzam:	Pojdite po vfim fvetu, in
osnanujte evangeli vii Avari. Kdor veruje, in je kerfhen, bo svelizhan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen. Rieri pa verujejo, pojdejo té snamnja sa njimi: v’ mojim imenu bodo hudizhe isganjali; nove jesike govorili; kazhe prijemali ; in ako kej Arupéniga pijejo, jim ne bo fhkódovalo; na bolnike bodo roke pokladali, in bodo sdravi.
4- grudna.
V' dan f. Barbare devize mu-
zhenke.
AToldev : „Bog, keri fi med drugimi zbudeshi44 Berdo: „Zheftil te bom, Gofpod kralj!44 Evangeli: „Nebefbko kraljeftvo je podobno doletim devizam“ vfe kakor v’ I. Obzliiui devize mu-zlicuke na ftr. XL Vlit.
V’ dan f. Nikolaja fpovedovâvza fhkofa. 547 6. grudna.
V' dan £ Nikolaja fpovedo-
vavza fhkofa.
MOLITEV.
B„g! ki fi fvetiga Nikolaja fhkofa pozheftil s’ veliko zhudeshi ; dodeli, profitno, de komo po njega saflushenji in profhnjah od peklén-fkiga ognja oléti. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu 4Sinu tvojim, kteri f’ teboj shivi' in kraljuje i. t. d.
Berilo: ,,^Spomnite fe fvojih prédzov“ kakor v’ IV. obzhini fpovedovâvza flikofa na ftr. XXXV.
Evangeli: „Nekdo, kteri je na ptuje fhel“ kakor v’ I. obzhini fpovedovâvza fhkofa ua ftr. XXX.
8. grudna.
V’ god fpozhétja devize ma-
tere Marije.
MOLITEV.
^aji profirao, Gofpod! fvojim flushabnikam dar ncbćfhkc milolli j de, ki jim je fvete de-
%%\ w ггл w w vvt u\ vv\ \v\ w vv\ v\x \i\ vu ггл ut ut ut ut
vize porod sazhétik svelizhanja bil, jim ve-feli god njeniga fpozhétja raft mirti dodeli. Po Gofpodu nalhim Jcsufu KriftuTu 4Sinu tvojim, kteri f’ tebój shivi io kraljuje i. t. d.
u’ 8, 2 2 — 36.
Befede modrofìi Boshje.
Cxofpod me je v’ lafti imel v’ sazhétku Tvojih pot, preden je kej ftoril od sazhétka. Od vékoma firn poftavljena, in od nékedej, preden je bila semlja ftorjena. tShe ni bilo bres-nov, in • jas firn bila ushé fpozhéta ; vód ftu-denzi fhe nifo isvirali ; gore The nifo bile f’ Tvojo tesho vftavljene ; preden fo bili bribje, fim bila jas rojena. tShe ni bil semlje ftoril, ne rék, ne tezhajev semlje. Kedar je naréjal nebéfa, firn per njem bila. Kedar je ftanovi-tne poftave in pokranje pollavijal bresnam ; kedar je oblake sgorej perpenjal, in vód ftu-denze tehtal; kedar je poftavljal meje okoli morja, in pollavo dajal vodam, de naj ne preidejo Tvojih bregov; kedar je uterdoval dno semlje: firn per njem bila, in vfe sh’ njim ravnala, in fim Te veTelila vfak dan, in pred njim vedno igrala. 4Sim igrala na Tvétu, in moje veTelje je biti T’ zhlovéfhkimi otrozi.
omonct
Sdej tedej, otrozi ! poflufhajle me: blagor jim, «Ieri ohranijo moje pola. Poflufhajle nauk, m hodile modri, in nikar ga ne sametujle. Plagor zhlovéku , k teri me poflufha, in Uteri zhuje per mojih vratih vfak dan, in ftreshe per podbojih mojih dur. Kdor mene najde , ho nafhel shivljenje, in prejel svelizhanje od Oofpoda.
<j'vangeli Jvettcja ^/flatevóla
v’ i, i — 16.
Uukvc rodii Jesufa Kriftufa, finii Da-yidoviga, finii Abrahamoviga. Abraham jo rodil Isaka, Isak pa je rodil Jakoba, Jakob pa je rodil Judata in n j ego ve brate. Juda pa je rodil Pa-ï'esa in Žarama Г’ Tamaro, Fares pa )e rodil Esrona, Esron pa je rodil ^rama. Aram pa je rodil Aminadaba, ^nainadab pa je rodil Nâfona, Nâfon pa je i'odü tSalmona. tSalmon pa je ydil Boza s’ Piâhabo, Bóz pa je ro-I^beda s’ Piuto, Obed pa je rodil ' ® eia< jepe pa je ј-оЈД Oâvida kralja, avid kralj pa je rodil. ^Salomona sh’ J11 je bila Urijeva. (Salomon pa Ie il Pióboama, Róboam jia je ro-
550 V’'god fpozhetja devize matere Marije.
dü Abija, Abija pa je rodil Asata. Asa pa je rodil Jósafata, Jósafat pa je rodil Jórama, Jóram pa je rodil Ozija. Ozija pa je rodil Jóatama, Jó-atam pa je rodil Aliaza, Ahaz pa je rodil Ezekija. Ezekija pa je rodil Ma-nâfeta, Manale pa je rodil Amona, Amon pa je rodil Josija. Josija pa je rodil Jehomja in njegove brate ob Ba-bilonfkim prefelovànji. In po Babi-lonfkim prefelovanji je Jehonija rodil tSalâtiela, tSalatiel pa je rodil Zoro-babela. Zoróbabel pa je rodil Abiuda, Abiud pa je rodil Eliakima, Eliakim pa je rodil Azorja. Azor pa je rodil tSâdoka, tSâdok pa je rodil Aliima, Ahim pa je rodil Eliuda. Elind pa je rodil Eleazarja, Eleazar pa je rodil Matana, Matan pa je rodil Jakoba. Jakob pa je rodil Joshela, mosha Marije, od ktere je rojen Jesuf, ki je imenovan Krifluf.
V’ dan f. Luzije devize muzhenke. 351
VV4 vv\ ш ип\\иигпмшшшгм\м %v\iv\ uuutvi ил ил
15. grudna.
V’ dan f. Luzije devize mu-
zhenke.
Molitev: „Uflifhi naf, Bog nafh Svelizhar!“ Berilo: „Bratje! ltdor fe hvali,“ oboje kakor v’ I. obzliini devize ne muzlienke na ftr. J.IY. Evangeli: „Nebefhko kraljeftvo je podobno sa-kladu“ kakor v’ JI. obzhini devize muzhenke na ftr. Lil.
18. grudna.
V' dan perzhakovanja poroda
devize matere Marije.
Molitev, Berilo in Evangeli: kakor г5. dan fnfli/.a na ftr. З77.
21- grudna.
V5 dan £ Tomasha apofteljna.
MOLITEV.
■®^*'j nam, prófimo, Gofpod! godli tvojiga fve-aP°fte]jna Tomasha fe vefeliti; de fe nam Vfclci P° njegovih profhnjah pomaga, in de
552	V’ dan f. Tomasha apoftel jna.
«<HUUUiUiUWU4itUUVVUVUMiU\UU4WiUiiHinU
njegovo vero P fpodobno poboshnoftjo pofnéma-mo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
berilo id lijta J. ÇPavla ajiojteljna
do Efeshanov v’ з, i g — 22.
ï^ratjc! sdej nifte goftje in ptujzi, ampak fte méftnjani fvetih in domazhi Boshji , vsidani na ftalo apofteljnov in prerokov, in poglavitni ogelnik je fam Kriftuf Jesuf, na kterin» je vfe sidovje foftavljeno, in rafte v’ fvet tempelj v’ Gofpodu, v’ kteriga fte tudi vi vsidani v’ pre-bivâlifhe Boshje v’ duhu.
Svaricele Jvettcja ‘jjoana
d’ 20, 24 — 29.
Tifti zhaf Tomasha, dvanajfterih eni-ga, kteri je imenovan dvojzhizh, ni bi-io per njih, bo je Jesuf prifhel. Drugi uzhénzi tedej fo mu povedali: „Go-fpoda fmo vxdili !C£ On pa jim je djal: „Ako ne vidim na njegovih rokah sna-menj shehljev, in ne dénem iVojiga perfta v’ rane shehljev, in ne polo-shi'm fvoje roke v’ njegovo ftran ; ne bom vérovai.“ In zhes ofem dni fo bili
V’ prašnik prefvetiga imena Jesufoviga. 555
.%.%/% %лл ггч
njegovi uzhénzi fpet notri, in Tomash sil’ njimi. Jesuf pride, akoravno fo bile duri saklénjene, in je dal na fré-di, in je rekel: „Mir vam kodi !“ Potlej rezhe Tomashu: „Vloshi Tvoj perd fem-bej, in poglej moje roke; in podaj femkej fvojo roko, in polòshi jo v’ mojo dran: in ne kodi neveren, ampak veren!“ In Tomash je odgovoril, dì mu djal: „Moj Gofpod in moj Bog!“ Jesuf mu rezke: „Ker fi me vi d i I, Toni ash ! fi vérovai; hlagor jim, kleri ni-fo vidili, in fo verovali!“
Drugo nedeljo po rasgìafhenji GoJ'podovim.
V' prašnik prefvetiga iména
Jesufoviga.
_	MOLITEV.
M
Jaj'0g! kteri fi fvojiga edinorojeniga 4Sinii dal 0Jrcfhenika zhlovéfhkiga rodu, in fi ga Jesu-rekel imenovati; dodeli milofiivo, de, ki n)egovo fveto ime zheftimò na semlji, tudi
nleg°v pogled vshivamo v’ nebéfih. Po ravno tem Gorpodu nafhim j. t. d.
14 d j arijci
4, 8 — i2.
Г|П
Ж ibe dni je Peter napolnjen Г fvetim Duham rekel: Poglavarji ljudbva in barafhini, poflu-fhajte! Ako fva midva danf vprafhana sa dobroto, bolnimu zhlovéku borjeno , po Uteri je ta osdravljen; bodi snano vam vfim in vfirau Israelovimu ljudbvu, de v’ imenu Gofpoda na-fhiga Jesufa Kribufa Nazarefbkiga, ki be ga vi krishali, Bog pa ga je obudil od mertvih, v’ tern boji ta pred vami sdrav. Ta je kamen, Uteri je bil savershcn od vaf sidavzov, Uteri je bil v’ ógelnik. In v’ nikomur drugim ni svelizhanja; sakaj nobeno drugo ime pod nebam ni dano ljudem, v’ kterim bi mogli sve-lizhani biti.
*
£ulci
jTifti zhaf, Ito je bilo ofem dni dopolnjenih, de je bil otrok obrésan, mu je bilo dano ime Jesuf, ktero je bilo imenovano od angela, preden je bil fpozhét v’ materinim tele fu.
V’ dan f. Antonja pufhâvnika. 555 17* projenza.
V' dan f. Antonja pufhav-
nilta.
Molitev: „Naj naf, profimo, Gofpod!“
Eerilo : „Je bil ljub Bogu in ljudem“ kakor v’ obzhini aliata na ftr. XLVI.
Evangeli: „Naj bo opafano vafhe ledje“ kakor v’ I. oh/.liini tjiovedoviivza ne flikofa na ftr. Х1Л.
18. projenza.
Y dan ftola £ Petra v’ Rimu.
Molitev , Berilo in Evangeli: kakor 22. dan fvezliann na ftr. З67.
20.	projenza.
V’ dan fli Fabjana in ,Seba-
ftjana muzhénzov.
MOLITEV.
Sri le na nafho flaboft, vfigamogózhni Bog! *n ^er breme laftnih del teshi, naj nam fvetih Fabjana ;n (SebaRjana muzhénzov tvojih zhefti-ta P1 °Fhnja pomaga. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
25 *
556 V’ dan f. Nćshe devize muzhénke.
Aerilo ió lijta -j. y avla ajwjteljna
do Hebrejev v' 11, 33 — 5g.
ratje! fvetniki fo s’ vero premagali kralje-ftvo, delali pravizo, dofegli obljube, samafhili levam shréla, ugafili bine ognje, ubeshali oftri-mu mezhu, fe osdrâvili od bolesni, mozhni bili v’ boji, in odgnali vnanjih vojfke; prejele fo shene fvoje mertve is mertvih obujene. Eni pa fo bili raspeti, ker nifo hotli refhenja, de bi nafbli bolji vftajenje. Eni pa fo saframovânje in lepenje terpéli, sraven tudi shelésje in jezhe; fo bili kamnjani, preshagovani, fkufhani, s’ mediem morjeni; fo hodili v’ koshuhib, v’ kosjih kosbah, uboshni, flifkani, satirani, kterih fvét ni bil vreden; in fo fe potikali po pufhavah, po gorah, in berlogih in podsemeljfkih jamah. In ti v(i fo bili f’ prizhevaojem vére pravizbni najdeni v’ Krillufu Jesufu Gofpodu nafhim.
Evangeli : ,,Ti(li zhaf je fhel Jesuf s’ gore“ kakor v’ II. obzhini vezli muzhénzov ua ftr. XXV.
21.	projenza.
V' dan f. Néshe devize mu-
zhénke.
-T	MOLITEV.
w figamogožhni vezhni ßog! kteri flaboft fréta isvolifh, de vfo mozh oframotifh, dodeli
miloftivo, de, Id fvete Néshe devize in mu-zbenke god zheftimò, njenoperporozhevânje per tebi obzhütimo.
Berilo: „Zheftil te bom, Gofpod kralj !“ Evangeli: „Nebefhko kraljelivo je podobno de-letim devizam“ oboje kakor v’ I. obzhini devize inuzlienke na ftr. XI.Vlil.
22.	projenza.
V' dan ff. Vinzenzja in Ana-
fiasja muzhenzov.
MOLITEV.
P
■*- erftopi, Gofpod! nafhim ponishnim prošnjam, de, ki fe fvoje krivize dolshne fposna-1110j fmo po profbnji tvojih fvelih muzhenzov Vinzenzja in Anaflasja oteti. Po Gofpodu našim i. t. d.
Berilo: „Pravizhnih dufhe fo v’ roki Boshji“ Evangeli; „Redar bote flifhali vojfke“ oboje kalvor v’ i. obzjiini vezli muzhenzov na 14 r. ХХП.
558 V’ dan sarozbenja devize Marije.
wv vw vv% wx w» гг\ гг\ггл ггл w\ ггл\w vv\ w\ w»
25. projénza.
V’ dan sarozhenia devize Ma-
rije
MOLITEV.
tSvojim flusbabnikam, prófimo, Gofpod! dar nebéfhke milofti dodeli 5 de^ ki nam je fvete devize porod svelizhanja sazhétik, nam njeniga sarozhenja zheftitljivi god da raft v’ miru. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Berilo: „Gofpod me je v’ lafti imel“ kakor 8. dan grudna na ftr. З48.
Evangeli: „Ko je bila Marija, mati Jesufova, Joshefu sarozhena“ kakor 19. fufhza na ftr. 3.74.
25- projenza.
V’ dan fpreobernjenja £ Pavla
apofleljna.
MOLITEV.
JBog! kteri fi vef fvét po uku fvetiga Pavla apofteljnapodiizhil; daj nam, prófimo, de5 ki
V’ dan fpreobernjenja f. Pavla «pofteljna. 359
danf njegovo fpreobernjenje zhefiimò, po njegovih sglédih proli tebi bodimo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
id d J atija v’ 9, 1 — 21.
Trifte dni je tSavI, hteri je fhe puhal perle-nje in morijo v’ uzhénze Gofpodove, fhel h’velikim« duhovnu, in je profil od njega pifma v’ Damafk do f-hodniz; de, ako bi nafhel klere moshé ali shené lega uka, bi jih svésane per-peljal v’ Jerusalem. In ko je bil na polu, fe je sgodilo, de fe je blishal Damalku, in ga je nanaglima obfvelila luzh s’ neba. In je padel na tla, in flifhal glaf, kteri mu je rekel: j5tSavl, 4Savl ! kaj me preganjafh?“ On pa je rekel: „Kdo fi? Gofpod!“ In on rezhe: „Jas hm Jesuf, kleriga ti preganjafh*, leshko ti je Proti oftnu berzali.“ In trepetaje in flermé je rekel: „Gofpod! kaj hozhefh , de naj fiorini?“ In Gofpod mu rezhe : „Vrtani , in pojdi v’ mé-ho, in tam fe ti bo povedalo, kaj ti je fioriti.“ Tifti moshjé pa, kteri fo sh’ njim hodili, 1° ofterméli in fiali, ker fo fizer glaf flifhali, Pa nikogar vidili. Vrftal je pa tSavI od tal, in s’ odpertimi ozhmi nizh ni vidik Tedej fo ga Sa roke peljali, in perpeljali v’ Damafk. In tam tri dni ni vidil , in ni ne jedel ne pil. ■^il je pa neki uzhéniz v’ Damafku, Ananija po imenu. In Gofpod mu je rékel v’perhasnir
360 V’dan fpreobernjenja f. Pavla apofteljna.
„Ananija!“ On pa je rekel:	„Glej, Gofpod,
^ukej firn In Gofpod rnu rezke; „Vftani, in pojdi v’ klize, ki fe imenujejo ravne, in vpra-fhaj v’ Judovi hifhi po Tarshanu, tSavlu po imenu ; sakaj glej, moli.“ (In je vi dii v’ per-kasni moška, Ananija po imenu, priti, in nanj roke poloskiti, de ki fpreglédal.) Ananija pa je odgovoril: „Gofpod! flifhal lim od veliko ljudi, koliko kudiga je fiorii ta mosk tvojim fve-lim v’ Jerusalemu ; in on ima oblafl od vdlizih duhovnov svesati vie, kteri klizhejo v’ tvoje ime.“ Gofpod pa mu je rekel: „Pojdi, ker isvo-Ijena pafóda mi je on, de nefe moje ime pred nevernike, in kralje in Israelove otroke. Sakaj jas niu bom pokasal, koliko mu je tréba sa moje irne terpéti.“ In Ananija je fhel, in v’ hifho ftopil, in je roke na-nj poloshil, ter rekel: „.Savi, brat! Gofpod Jesuf, kteri fe ti je perkasal na potu, po kterim fi fhel, me je pollai, de fpreglédafh , in fi napolnjen f’ fvetim Duham.“ In sdajzi fo padle od njegovih ozhi nekakofhne lufkinje, in je fpreglédal. Tedej je vftal, in je bil herfhen. In je vsél jedi, in fe je pokrepzkàl. In je bil nékej dni per u-zhénzih , ki fo bili v’ Damafku; in je prezej v’ f-hodnizah osnanovàl od Jesufa, de je ta tSin Boshji. Savséli pa fo fe, kteri fo ga fli-fhali, in fo rekli: „Ali ni ta tilti, ki jih je preganjal v’ Jerusalemu, kteri fo klizali v’ to ime, in je sató fern prifhel, de bi jih svésane peljal k’ velikim duhovnam ?“ tSavl pa je zhe-daljej mozlmejfhi perhajal, in savrazhevàl Ju-
W/\ v%/% m m w% wi w% \\л w% w% w»
de, kteri fo prebivali v’ Darnafku, ker je lordi!, de je ta Kriftuf,
►J* ö vangelo Jvetiqa «y;flatevâfia v’ *9> 27 ~ 29-
Tifti zhaf je rekel tSimon Peter Jesu-fu : „Glej, mi fmo vie sapuftili, in fmo fhli sa teboj; kaj tedej nam bo?“ Je-suf pa jim je rekel: „Refmzhno, vam poyém, de ob prerojenji, kedar bo tSin zhlovekov fedel na fedeshi fvojiga velizhaftva, bote tudi vi, kteri Ile fhli sa menój, fedéli na dvanajft fédeshih, in fodili dvanajftere Israelove rodove. Ift flehern, kteri sapulli' hifho, ali brate, ali feftre, ali ozhéta, ali mater, ali sheno, ali otroke, ali njive savoljo ^iojiga imena, bo lioterno prejel, in yezhno shivljenje dolegel.“
562 V’ god darovanja Jesufa Kriftufa.
ua \\л w\ ггл w% WA uva v\.\ ггл w% гг\ vv\ vm vv\ г,v% vu m vv\ гц
2. Jvezhâna,
V' god darovanja Jesufa Kriftufa, in ozhifhevanja devize matere Marije ali v’ fvézhnizo.
MOLITEV.
* figamogózhni vézhni Bog! tvoje velizhaftvo ponishno prò firn o, de, kakor je bil tvoj edi-norojéni 4Sin, s’ nafhim méfam obdan, dana-fhnji dan v’ tempeljnu pred té pofiavljcn, tako flori, de bomo mi s’ ozhifhenirni ferzi pred té poftavljeni. Po ravno tem Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri f’ teboj shi-vi in kraljuje i. t. d.
S&erilo i<s .yptalaiuja pr croia
v1 3, i — 4.
Ji o rezke Gofpod Bog: Glejte, jas pofhljem fvojiga angela, in bo perpravljal pot pred menoj. In sdajzi bo prifhel v’ fvoj tempelj Gofpod, ki ga vi ifhele, in angel savése, kteriga vi shelitè. Glejte, gré! rezhe Gofpod vojfknih trum; in kdo bo mogel uméti dan njegoviga prihoda? ali kdo bo prenéfel njegov pogled? Sakaj on bo kakor topezh ogenj in kakor va-Ijavzov sèi; in bo fedel, kakor kteri topi in
Нл u\ w\ w% ггл ил w» ггл avu vv^ г\л ггг и\л \/%\ гг^ % v% т>\^
fchifti frebró, in bo ozhiftil otrobe Levjeve, in jih prezédil hakor slató in frebró, in bodo darovali Gofpodu dari v’ pravizi. In dopadel bo Gofpodu dar Judatov in Jerusalemov hakor poprej fhnje dni in kakor nékedanje leta, rezhe Gofpod vfigamogózbni.
►J» (jv an q
v’ 2 , 2 2 - 3l.
Tidi zhaf, ko fo kili dopolnjeni dnevi ozhifhevànja Marije po Mojsefovi podavi, fo Jesufa pernefli v’ Jerusalem, de fo ga podavili pred GoPpoda, (kakor je pilano v’ podavi Gofpódovi:	„Vlak
otrok mofhkiga fpola, kteri pervizh odpre materino telò, kodi Gofpodu pofvezhèn,“) inde fo dar opravili, kakor je rezheno v’ podavi Gofpódovi, dvoje gerliz ali dva mlada golóka. In §lej, kil je zhlovek v’ Jerusalemu, kte-riïPu je kilo irne ^Simeon; in ta zhlo-yek je kil pravlzhen in hogakojezh, in zhakal ovefeljenja Israeloviga, in fve-D Duh je kil v’ njem. In mu je kilo v^sodélo od fvetiga Duha, de ne ko vidil fmerti, preden ne Addi Gofpodo-v*Sa Kridufa. In je prifhel v’ duhu v
di
Joelufa
£u!ia
VV\ %\J\ ЛЛЛ X\j\ W/\	lWtU\UlMUlU\WiUU\WU1 %%%
tempelj. In Ito fo pernefli otroka Je-suTa njegovi darThi, de bi dorili sa-nj po fhegi podave; ga je tudi on vsél na Tvoje narozhje, ter je hvalil Boga, in. rekel: „Sdej TpudiTh Tvojiga hlapza, Gofpod! po Tvoji beTédi v’ miru, ker To vidile moje ozhi tvoje svelizhanje, klero li perpravil pred oblizhjem vlih narodov, luzh V rasTvetljenje nevér-nikam in v’ zliad Tvojimu Israelovimu ljudhvu.“
5. Jvezhdna.
V' dan ï. Blasha muzhénza
TlikoTa.
Molitev: „Bog! l<teri naf s’ obletnim godam“ Berilo : „Bratje ! hvaljen bodi Bog“
Evangeli:	„Ako hozhe kdo sa menoj priti“
vi'e kakor v’ II. obzidni muzhénza fhkofa na ftr. V.
5. fvezhana,
V’ dan £ Agate devize mu-
zhenlte.
Molitev: „Bog! kteri fi med drugimi zhudeshi“ kakor v’ obzidni devize muzhénke na ftr. XLVIII.
'wwww iv»w» wutuiuHiuM vv\ vv% t\ii ti\ \\л ггл vu wv
Cerilo iđ /. lijta J. {Pavia ajiojteljna
do Korinzhanov t>’ i, 26
3i.
I^ratje! poglejte fvoj pobliz: I<er ne veliko modrih po mefu, ne veliko mogozlmih, ne veliko plemenitih, ampak kar je nefpainetniga pred fvé-tam, je isvolil Bog, de bi oframotil modre; in kar je flabiga pred fvétam , je isvolil Bog, de hi oframotil, kar je mogózhniga; in kar je ne-plemenitiga in sanizhljiviga pred fvétam, je isvolil Bog, in kar nizh ni, de bi rasdjal , kar je ; de fe noben zblovek ne hvali pred njegovim oblizhjem. Is njega pa fte vi v’ Kriilufu Jesufu, kteri nam je bil dan od Boga v’ mo-droft, in pravizhnofl, in pofvezbenje in odrešenje, de, kakor je pifano, kdor fe hvali, ђај fe v’ Gofpodu hvali.
Evangeli: „Je H perpufheno moshu lozhiti fea
kakor v’ II. obzidni devize muzhenke na ftr. LIH.
6. fvezhdna.
V' dan f. Doroteje devize mu-
zhenke.
Johlen : „Naj nam, prófimo, Gofpod I“
"ril0. „Gofpod moj Bog! povesdvignil fi44 ^angeli: „Nebefhko kraljeftvo je podobno sa-
kladu££ vfe kakor v’ H. obzhini devize muzhenke na
ftr, L.
<%/v% w\ ,%л\ллл'v%wit г%лг%\ги	%/%/%*<%/% г%л	%лл %лл
9. Jvez/idna.
V5 dan f. Apolonije devize
muzhénlte.
Molitev: „Bog! Uteri fi med drugimi zhndeshi“ Berilo: „Zheftil te bom, Gofpod kralj!“ Evangeli: „Nebefhko kraljeftvo je podobno detel im devizam“ vfe kakor v’ I. obzidni devize lnuzlienke na ftr. XLVIII.
14. Jbezhdna.
V’ dan ti Valentina muzhenza.
MOLITEV.
Urodeli, prófimo, vfigamogózhni Bog! de, ki fvetiga Valentina muzhenza tvojiga god zhefti-mò, fmo od vfin prihodnjih slegov po njegovi profhnji otéti. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Berilo: „Pravizhniga je peljal Gofpod“ Evangeli: „Nikar ne miflite“ oboje kakor v’ I. obzidni muzhenza ne fhkofa na ftr. VHL
V’dan Hola f. Petra v’ Antiohii. 5G7
^WUw*H\%WWWWWiWU\%WW/\iWVMWilWWii\W
22- Jvezhana.
V' dan ftola £ Petra v' An_
tiohii.
MOLITEV.
ÏSog ! Uteri П fvetimu Petru apoAeljnu fvoji-Hiu dal kljuzhe nebéfhkiga kraljéAva, in obìaA savesati in rasvesati srozhil; dodéli, de fmo Г’ pomozhjó njegove profhnje od svés fvojih gre-bov réfheni. Uteri shivifh in kraljujefh i. t. d.
Aerilo ià /• lijta J. (Petra ajiojtelrna
i, i
eter, apoAelj Jesufa KriAufa, isvoljenim ptuj-*ain, rasbropljenim v’ Pontu, Galâzii, Kapadó-, Asii in 13ilinii , po prcvédnoAi Boga ozhe-!a » v’ pofvezhenji Duha, v’ pokórfhino in po-"r°pljeiije kervi Jesufa KriAufa: MiloA vara in **ni’ naj fe pomnóshi. Uvaljen bodi Bog in z*le Gofpoda nafhiga Jesufa KriAufa, Uteri ђа^ je savoljo fvojiga veliziga ufmiljenja pre-*0dii y’ sJjiyo upanje po vAajenji Jesufa Kri-in 0t^ nierGih, v’ neArohljiv, in neognjufhen ttesvenljiv del, perhranjen vam v’ nebétih, ег.1 be v’ Boshji rnozhi ohranjeni po véri v’ e izhanje, ktero ima rasodéto biti poflednji Z a ’ v’ kterim fe bote vcfclili, zhe inorale
sdej malo shalovâti v’ mnogoterih fkufhnjah, de fe fkufhnja vafhe vére veliko drajfhi ko slalo, k tero Ге s’ ognjem fkufha, pokashe v’ hvalo, in flavo in zhaft v’ rasodétji Jesufa Kri-ftufa Gofpoda nafhiga.
Evangeli: ,,Tifti zhaf je prifhel Jesnf v’ kraje Zesareje Filipove“ kakor 25. dan reslmiga zvéta na ftr. /,o5.
25. Jvezhdna.
V’ dan £ Margaréte Korton-
fke.
MOLITEV.
! kteri 6 flushabnizo fvojo Margareto f’ pota pogubljenja na pot svelizhanja miloftivo perpeljal ; dodeli nam po ravno tej milobi, de, ki fe nifmo framovâli je préd gréfhnize naflé-dovati, jo sdej fpokórnizo s’ vefeljem pofné-mamo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
berilo 10 vijolic jijmi o/alomcnovc
3,2 — 5. m 8, 6 — 7»
^^"flala bom, in obhodila métto: po tergili in ûlizah ga bom ifkala, kteriga ljubi moja du-fha. tSim ga ifkala, in ga nifim nafhla. Na-
5G9
fhli fo mo zhuvâji, kleri varujejo metlo. tSte ga li v î cl i 1 i, kteriga ljubi moja dufha? Ko firn bila odfbla malo od njih, firn ga nafhla, kle-riga ljubi moja dufha; udershala lim ga, in ga ne bom fpuftila, dokler ga ne perpeljem v’ hifho fvoje matere in v’hram fvoje porodnize. Sarolim vaf, hzhere Jerusalemfke ! per fernah in jelenih na polji, de ne sbudite in ne predramile ljubke, dokler ne bo fama hotla. — l’olòshi me kakor pezhat na fvoje ferze, kakor pezhalnik na fvojo roko : ker mozhna ko fmert je ljubésén, in hude ko pekel fo ferza shelje; njih sharki fo ko sharki ognja in plamena. Veliko vod ne more ugafili ljubésni, in reke je ne potope. Ako da zhlovek vfe premoshenje fvoje hifhe sa ljubésén, ga ho kakor nizh zhiflal.
Evangeli : „Nebefhko kraljeftvo je podobno sa-
kladu“ kakor v’ oli z h ini inuzhenke ne devize ua ftr. LX.
24. ali 25. fvezlictna.
v dan Î Matija apofteljna.
MOLITEV.
rg
■*-®og! kleri fi fvetiga Matija fvojih Opolleljnov 1°varfhtvu perdrushil; dodeli, prófimo, de na njegove profhnje tvoje perferzhno ufmiljenje
24
570	V’ dan f. Matija apodeljna.
do naf vfelej obzhutimo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
id djanja
i, v5 — 26.
T ' fte dni je Peter v’ fròdi bratov Hal, in je rekel, (bilo je pa okoli do in dvajfet ljudi vku-pejO „Moshje bratje! femora dopolniti pifmo, ktero je prerokoval fveti Dub po Davidovih udih od Judata, kteri je bil vodnik liflih, ki fo Jesufa vjéli, kteri je bil med naf perfhtét, in je prejel del té flushbe. (In ta je dobil njivo is krivizhniga plazhila. in fe je obelil, in fe po fròdi raspózhil, in fe je isful vef njegov drob, in fe rassnanilo vfim v’ Jerusalemu prebivajó-zhim, tako de /e je reklo tifti njivi po njih jesiku Hakeldama, to je, njiva kervi). Sakaj pifano je v’ bukvah pfalmov:	Naj bo pudo
njih prebivâlifhe, in nihzhe naj v’ njem ne prebiva; in njegovo fhkofdvo naj prejme kdo drugi. Teh mosh tedej, kteri fo bili s’ nami sbrani vef zhaf, v’ kterim je Gofpod Jesuf med nami prebival in hodil, od Joanoviga ker-da do dne , ko je bil od naf v' nebó vsét, teh eden mora biti s’ nami prizha njegoviga vda-jenja.“ In fo podavili dva, Joshefa, kteri je bil imenovan Barsaba, f’ primkam Pravizhni, in Matija. In fo molili, rekózh : „Ti, Gofpod! ki posnafh vlili ferza, pokashi , kteriga teh dveh fi isvolil, de prejme mòdo lé flushbe in apo-
fteljftva, od kteriga je odpadel Juda, de je fhel v’ fvoje medo.“ In fo vadi jal i sa nji; in sadélo je Matija, in je bil perfhlét enajfterim apo-fteljnam.
►J« Svariceli Jvelicja ^/Platevóla
Tifti zhaf je Jesuf odgovoril in djal: Hvalim te, Ozhe, Gofpod nebéf in semnje ! de lì to fkril modrim in rasum-ttim, in rasodel malim. Prav, Ozhe! ' ^ег tako je bilo tebi vfhezh. Vfe mi Je srozheno od mojiga Ozheta. In nih-zhe ne posna tSind, kakor le Ozhe; ^udi Ozhéta nihzhe ne posna, kakor t$in, in komur hozhe 4Sin rasodéti. fedite k’ meni, vii, kteri fe trudite, llx fle obtesheni; in jas vaf bom po-îshivil! Vsemite moj jarm na fé, in ^Hii'te fe od mene, ker Пт krotak, in П {erza ponishen; in bote pokoj na-ll fvojim dufham. Moj jarm nam-1 Je fladek, in moje breme je lahko.

572 V’ dan f. FranzifhUeRimfUe vdove.
ua\u uvm ггигл *%*%%*	%vx илги.ш w w w
11. fnfhza.
V' dan £ Franzifhke Rimfke
vdove.
MOLITEV.
ÏSng! Uteri fi (Veto FranzifhUo, flushâbnizo Tvojo, med drusimi darmi s’ saupljivim prijatelftvam angelovim pozheilil; dodeli, prófimo, de f’ po-mozhjó njene profhnje angelov drushbo samo-remo dofezhi. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Berilo-. „Serzhno sbeno kdo bo nafhel?" Evangeli: ,,Nebćfhko Uraljćtbo je podobno sais ladu“ oboje kakor v’ obzhiui fvetuize ne devize ne muzliéuke na ftr. LXII.
12. Jiifhza.
V’ dan k Gregorja papesha,
zerkvéniga uzhemka.
MOLITEV.
Bog! Uteri fi dufhi fvojiga flushâbnîka Gregorja vézhniga svelizhanja plazhilo dodelil ; daj milollivo, de, Ui naf breme nafhih pregreh te-
V’dan f. lederli devize.	575
vv\ w\	* \,\ %%% %,%/% х\/\\/%,\ %л/\
sin, fe nam po njegovih profhnjah per tebi po-lajfha. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Berilo: „Predragi! saprizham pred Bogam“ Evangeli: „Vi h e fol send je“ obojo,Jcakor v’ obzidni zer-kvtiuiga uz Irank a na flr. XXXY1I.
17- fujhza.
V’ dan fvete Jederti devize.
71lolitev: „Uflifhi naf , Bog nafh Svelizhar!“ Berilo: „Bratje! od deviz nimam“ kakor v’ II.
obzidni «levr/.e ne nmzhénke na l‘(r. 1Л1.
Evangeli: „Nebéfhbo bral j clivo je podobno de-felim devizam“ kakor v’ I. obzliini devize ne lmizhčnke na ftr. J. V.
19. fnfhza.
V’ dan П Jóshefa shenina de-
vize malere Marije.
_	MOLITEV.
\r.
4 aJ nani, profano, Gofpod ! saflushcnje sbeni-
lv°je prefvete matere pomaga, de, bar na-
'Л ^aboft ne premore y nam bode po njegovi
F 0fllnP dodeljeno. Kteri shivifh in braljiijefb Л' b d.
Je Lil ljub Bogu in ljudem, njegov fpomin je v’ blagru. Bog ga je v’ flavi fvetnikam upodobil; in ga je povelizhal v’ lirah fovrashnikam, in je s’ njegovimi befédami snamnja ukrotil. Pozheflil ga je pred kralji, in mu dal povelje sa fvoje ljudftvo, in mu pokâsal fvojo flavo. V’ njegovi véri in krotkolli ga je fvétiga fiorii, in ga isvolil smeđ vlìga zhlovéfhtva. Šakaj fli1 fhal je njegov glaf, in ga je peljal v’ oblak; in mu je dal ozhitno sapóvedi in pollavo shi-vlienja in modrôüi. 1
^4 fjvancjeh Jveticja ^/ftatevđha
1, l8 -- 21.
Klo je Lila Marija mati Jesufova Joshe-fu sarozhena, Ге je, preden ßa vkup pri-fhla, snafhla nofezha od Ivétiga Duha. Joshel" pa njen mosh, ker je bil pravi-zhen, in je ni hotel rasglafiti, jo je hotel fkrivej sapußiti. Redar je pa to miflil, glej, Ге mu je angel Gofpodov v1 fpanji perkasal, rekózh :	,,Joshef,
lin Davidov! ne hoj fe k’ febi vséti Marije fvoje shene; sakaj kar je v’ njej
**********%**** W\WVW% VIAWWWWWWIWVWiMUUW
rojeno, je od fvétiga Duha. Piodila pa bo tSimi, in imé JesuT mu daj 5 on bo nami’ezh Tvoje ljudftvo odréfhil od njih gréhov.“
2i. fufhza.
V’ dan i Benedikta abâta.
Molitev: „Naj naf, profitno, Gofpod!“
Iterilo: „Je bil ljub Bogii in ljudem“ Evangeli: Glej, mi fmo vfe sapuftili“ vfe kakor v’ uli/.hiin a bata na i'tr. XLVI.
24. fufhza.
V1 dan f. Gabriela véliziga
angela.
MOLITEV.
H
■**og! kteri fi smed drusih angelov Gabriela veriga angela isvolil osnaniti tvojiga vzhlovezhe-n)a fkrivnoft ; dodeli miloftivo, de, ki njegov prašnik obhajamo na semlji, njegovo perporo-zhenje obzbdtimo v’ nebéfih. Kteri shivifh in l<raljujefh i. t/ d.
576 V’ dan f. Gabriela véliziga angela.
ntWWWWiUlUWWlUiUWiUWiUUlUltUW «vi
Üßertlo id ^Daniela premici
9, 21 — 26
TPifte dni, glej, je mosh Gabriel, kteriga fim vidil v’ perkasni v’ sazhélku, hitro perletei, in fe me je dotaknil ob zhafu vezhérne daritve. In me je uzbil, in mi govoril in rekel: „Daniel! sdej fim isfhel, de te poduzhim, in de uméfh. V’ sazhétku tvojih profhenj je isfhlo povelje j jas pa firn prifhel, de ti rasodénem, de fi ljubi mosh. Poflufhaj tedej syelló govorjenje, in rasuméj perkasen. 4Sedemdefet tednov fe je per-krajfhalo nad tvojim ljudftvam in nad tvojim fvetim mellam, de jénja pregrefhenje, in ko-nez vsame greh, in fe sbrifhe kriviza, in fe perhlisha vezhna praviza, in fe dopolni raso-denje in prerokovanje, in fe pomashe 4Sveti fvétih. Vedi tedej in rasuméj: Od is-hoda povelja, de naj fe fpet fosida Jerusalem, do Kri-ftufa vladnika bo federn tednov, in dva in fheft-defet tednov; in fpet bodo fosidane zéfte in si-dovi v’ fiifki zhafov. In po dva in fheftdefe-tih tednih ho umorjen Kriftuf; in ne bo njegovo ljudftvo, ktero ga ho satajilo. In méfto in fvelifhe ho rasdjal ljud f’ prihodnjim vojvodam ; in njegov konez bo rasfip, in po dokon-zhânim boji ho naménjena pufhava.“
Evangeli : ,,Tifli zhaf je bil angel Gabriel od Boga poflan“ kakor 2.5. «lau fufli/.a цп flr. 078-
V’ god vzhlovézhenja tSinti Boshjiga. 577 25. JnJhza.
Y god vzhlovézhenja tSinû
Boshjiga in osnanjcnja devizi materi Marii.
MOLITEV.
-Bog! ki fi hotel, de je od leléfa devize Mafije tvoja Beféda po angelovim osnanjenji melò na-fe vsela, dodeli fvojim profhnikam, de, ki jo ref porodnizo Boshjo verujemo, nam fe po njenih profhnjah per tebi pomaga. Po favno lem Gofpodu naf.him Jesufu Kriftufu cSinu tvojim, k te ri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
a
7 , io — i5.
^Tifle dni je govoril Gofpod Ahazu, rekozh: 5>Pròfi fi As n a mn j e od Gofpodu fvojiga Boga ali °d sdolej is globozhine, ali od sgorej s’ vifozhi-nc-£‘ In je rekel Ahaz : „Ne bom profil, m ће fkufhal Gofpoda.“ In (Isaija) jo rekel: „Po-^lufbajte tedej, Davidova h i f ha ! Vam je li predalo nadlegovati ljudi, de fle nadléshni tudi mojimu Bogii ? Sa tega voljo vam bo dal fjofpod fam snamnjc: glejte, deviza bo fpo-
Šfterilo Id JZj
dal-
preroka
378 V’ god vzhlovézhenja 4Siim Boshjiga.
г\л w\ ил vv\ vv-i vv% vvt г.\л vva vv\ vv% vv\ vv\ v\\ w\ ггл vv\ ггл ш w%
zhéla, in rodila tSinii, in fe bo imenovalo njegovo irne Emanuel. 4Siróvo maflo in méd bo jedel, de bo védil savrézhi hudo, in is voliti dobro.“
a
1,26 — 38.
Tifti zhaf je bil angel Gabriel od Boga poflan v’ méflo Galilejfko, ld mu je imé Nazaret, ld devizi, sarozheni moshu, kterimu je bilo ime Joshef, is hifhe Davidove; in devizi je bilo ime Marija. In angel je prifhel ld njej, in je djal: „Zhefhena, milofli polna! Gofpod je Г tebój, blagoflovìjena fi med shenami I“ Ko je pa to flifhala, fe je preBrafhila nad njegovim govorjenjem, in je miTlila, lmkofhno bi bilo to posdravljenje. In angel ji je djâl: „Ne boj fe, Marija! ker fi miloft na-fhla per Bogu. Glej, fpozhéla bofh v’ Tvojim teléfu, in rodila tSinu, in imé Jesuf mu daj. Ta bo velik, in tSin Narvifhiga imenovan; in dal mu bo Gofpod Bog fédesh Davida njego-viga ozhéta, in bo kraljeval v’ hifhi
V’ dan shalofki devize matere Marije. 579
v\a vv» vv\ ггл vwwwvw v\t
Jakobovi vekoma, in njegoviga kraljé-ftva ne bo konza.“ Marija pa je rekla angelu: „Kako fe bo to sgodilo, ker moshd ne posnam ?“ In angel je od* govoril, in ji djal :	„tSveti Duh bo
prifhel v’ té, in mozh Narvifhiga te bo obfénzhila; in sa tega voljo bo ^vèto, ktero bo rojeno is tebe, imenovano tSin Bosbji. In glej, Elisabeta, tvoja teta, je tudi fpozhéla fimi v’ fvoji ßarofti, in ta méfiz ji je fhefti , ki je imenovana nerodovitna ; fej per Bogu ni nemogózha nobena rézh.“ Marija pa je rekla: „Glej, dekla fim Gofpo-dova; sgòdi fe mi po tvoji befédi.“
V p e lì k po tihi nedelji.
V’ dan VIL shaloft devize
matere Marije.
MOLITEV.
jr»
^*°g! ki je o tvojim terpljenji po tSimcono-virn prerokovanji ljubesnjivo ferze prezhellite deviae jn malere Marije mezh brilkofti prcfu-n*l ; dodeli miloftivo, de, ki njeno brilkoll in
m	ггл	ггг vv* vv\ ivt v%a гг% W4 w% ìvtvvwvt ил г%\ tw
terpljenje Г zhaftjó obhajamo, po zheftitljivim saflushenji in profhnjah vfih poleg krisha verno fiojézhih fvelnikov tvojiga terpljenja frezhni fad doleshemo. Rieri shiyifh in kraljujefh i.t. d.
Cxofpod te je Г fvojo mozlijo oblagodâril, ker je po tebi v’ nizh fiorii nafhe fovrâshnike. O-blagodarjena fi li, hzhi! od Gofpoda previ-loziga Bogâ pred vfimi shenami na semlji. Hvaljen bodi Gofpod, kteri je ftvaril nebó in sem-ljo ; 'ker je danf tvoje imé tako povifhal, de ne prejde tvoja hvala is uli ljudi, kteri bodo pomnili Gofpodovo mozh vekoma. Savoljo brit-kofii in nadloge fvojiga ljudftva fvojimu shi-vljenju nifi persanefla, ampak fi od vernila po-konzbanje pred oblizhjem nafhiga Boga.
zhaf fo ftale poleg lirisha Jesu-foviga njegova mati, in feltra njegove malere Marija Kleolova, in Marija Magdalena. Ko je ledej Jesuf mater in uzhénza, kteriga je ljubil, vicLil
id
l3, 22 ---- 25.
19, 25 — 27.
flati, rezhe fvoji materi: „Shena, glej, tvoj fin!“ Potlej rezhe uzhénzu: ,,Glej, tvoja mati;“ In od tifte ure jo je u-zhénez vsél k’ febi.
27- JnJhza.
V' dan £ Ruperta fpovedo-
vavza fhkofa.
Molitev: „Daj, prófimo, vfigamogózhni Bog!“ berilo: „Glej, véliki duhoven“
Evangeli: „Nekdo, kteri, je na pluje fhel“ vfe kakor v’ I. ob/,luni fpovedovavza fhkofa na ftr. XXIX.
24- maliga travna.
V* dan £ Jurja muzhénza.
MOLITEV.
tg
"^®og! kteri naf s’ saflushenjem in profhnjo ^ Jurja muzhénza fvojiga ovefelifh, dodeli mi-]°ftivo, de, ki po njem tvojih dobrot prófi-jih po tvoji milofti doféshemo. Po Gofpo-nafhim i. t. d.
532	V’ dan f. Marka evangelica.
1%лл %v«u\ uuitu\ vu и\гг^ w ш w\ w\ w w	ivt ut %%\ wi%
Berilo: „Predragi! pomni,“
Evangeli: „Jas fini prava vinfka terta“ oboje kakor v’ obzhini muzlienza o velikonozbnim aliafii na ftr. XVI.
25- maliga travna.
V’ dan f. Marka evangelifta.
Per mäfhi pred prozéfijo.
MOLITEV.
Bog! Uteri fi fvetiga Marka evangelifta fvoji-ga s’ daram evangelfkiga uka povifhal; dodeli nam, profimo, vedno v’ njegovim uku rafti, in po njegovi molitvi obvarovanim biti. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Aerilo ló (jyhiela preroka
1, IO
14.
^Podoba obrasov zhvetérih shivâl: Obras zhlo-vékov in obras levov je bil na défni njih zhve-térih, obras volov pa na lovi njih zbvetérih, in obras orlov nad njimi zhvetérimi. Njih obrasi in njih perule fo bile sgorej profterte ; dve peruti fléherne fte fe ftikale, in dve fle pokrivale njeno telo. In fléherna njih je fhla
pred fcbój ; kamor jih je duh gnal, tje fr» Ude, in fe nifo obrazhale, kedar fo hodile. In podoba shjval je bila viditi kakor gorezhi °gli ognja in kakor bakle. To je bila perka-Sen, ki je fhvigala v’ frédi shivâl : fvetloba °gnja, in is ognja is-hajozh blifk. In shirali I"0 tekale, in fe vrazhevâle, kakor fvelel blifk.
►J« (j v an cj eli Jvetuja &ulct
10, i — s.
Tifti zhaf je Gofpod fhe drusih dva lr> fedemdefet isvolil, in jih je poflal Po dva pred Tvojim oblizhjem V vlako mefto in kraj, kamor je on imel Priti. In jim je djal: „Shétev je lizer Vehka, ali délavzov je malo. Profite |edej Gofpoda shétve, de pofhlje délavzov v’ Tvojo shétev. Pojdite, jas vaf Polhljem kakor jagnjeta med volke!
e nofite mofhne, ne torbe, ne zhév-рУ> in nikogar na potu ne posdrav-Ìajte. V’ ptero hifho koli pridete, re-Zl^e nar poprej: ,,Mir tej hifhij“ In 50 je tam otrok miru, bo pozhival £ad njim vafh mir; ako pa ne, fe P° Vam vernik V’ tifli hifhi pa o-arilte> ter jejte in pite, kar je per
lijih; délavez namrezh je vreden fvo-jiga plazhila. Ne hodite od hifhe do hifhe. In v’ Utero niello koli pridete, in vaf fprejmejo; jejte, liar fe pred vaf pollavi, in osdravljajte bolnike, Uteri lo ondi, in rezite jim: „Perbli-shalo Ге vam je Boshje kraljeflvo.“
Berilo in Evangeli per mafht med prozéfijo fla tifir» ko o krislieviiii tednu na ftr. 270.
50- maliga travna.
V’ dan £ Katarine Sienfke
devize.
MOLITEV.
jf^aj, prófimo, vfigamogózhni Bog! de, l<i fvé-te Katarine devize tvoje god zheftimò, fe njene oblétnize véfelimò, in po sgledu tolike zhe-dnolti boljfhi perhajarno. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Berilo: „Bratje, kdor fe hvali“
Evangeli:	„Nebefhko kraljeltvo je podobno
defetim devizam“ oboje kakor v’ 1. obzhini deviz® ne muzhenke na ftr. L V.
V’ dan IL Filipa in Jakoba apoAeljnov. 5B5
vv\	iV\ lil	%%Л W% W4\V\ VV4 W>\W VM ivt vn VV\ IVI
1. véli žiga travna.
V’ dan f£ Filipa in Jakoba
apofteljnov.
MOLITEV.
Bog! htcri naf s’ obletnim godali) apoAeljnov L'ojih Filipa in Jakoba ovefelujefh: daj, p rovinio , de, ki fc vefelimò njuniga saflushenja, le tudi podufchimò od njunih sglcdov» Po Oo-Ipodu nafhim i. t. d*
Pernio
lé Suini) Ö, i S.
modro
dr oj ti
Vavizhni bodo s’ veliko ferzlinoAjo Hali pred J'j imi, ktéri fo jih Aifkali, in odvsćli njih dela. ■ ° vidi ti bodo omoteni od grosniga Araba, in ® bodo sazhudili savoljo nagloAi neüpaniga sve-.lfcbanja, ter bodo fami per febi rekli, hfaje fe, ,n> °d. britkóRi duini sdihôvâjes Ti fo», ktefe fmo «ekedej safmehovali, in v’ saframljiv pregovor 1 rraèli. jyjj neumni fmo njih shivljenje imeli ?a nefpamet, in njih koncz sa nezhnGtl glejte, {akó fo sdej perfhtéti med lioshje otroke, in nj*.h del je med fvclniki!
38G V’ dan ff. Filipa in Jakoba apofteljnor.
►J« (jv mi j eh Jvettcjci poanti
iit, i — i3.
Tifli zhsf je rekel Jesuf Tvojim u-zhénzam : „Naj le ne preflrafhi vafhe Terze; verujete v’ Boga, tudi v’ me verujte. V’ hifhi mojiga Ozhéta je veliko prebivalifh. Ko bi jih ne bilo, bi vam bil povedal; ker vam grém perpravit mella. In ko odidem, in vam perpravim melto; bom Tpet prifhel, in vaf k’ Tebi vsél, de bote tudi vi, kjer lim jas. In kam jas grem, velie, in pot velie.“ Mu rezhe Tomash: „Gofpod! ne vemo, kam gréfh; in kako moremo pot vediti?“ Mu rezhe Jesuf : „Jas lim pot, refniza in shi-vljenje. Nihzhe ne pride k’ Ozhetu drugazhi, kakor po meni. Ko bi mene posnali, bi tudi mojiga Ozheta gotovo posnali; in odfihmal ga bote posnali, in Ile ga vi'dili.“ Mu rezhe Filip: „Gofpod! pokashi nam Ozhéta, in nam je dofti.“ Mu rezhe Jesuf : „Toliko zhafa firn per vaf, in me ne po-snate? Filip! kdor mene vidi, vidi
tudi Ozhéta. Kako pravifh ti:	Poka-
shi nam Ozhéta? Ali ne verujete, de fim jas v’ Ozhétu, in Ozhe v’ meni? P>eféd, ktere vam jas govorim, ne govorim Tam od Tebe; ampak Ozhe, kte-*'i v’ meni prebiva, on opravlja dela. Ali ne verujete, de fim jas v’ Ozhétu, Ozhe v’meni? Zhe ne, vfaj savoljo dèi vérujte. Kefm'zhno, refmzhno, vam povém, kdor véruje v’ mé ; bo déla, ktere jas délam, tudi on délai, in fihe vézhi kakor lé bo délai, lier grém jas k’ Ozhetu. In kar koli bote Ozhéta v mojim imenu profili, to bom fiorii.“
3.	véliziga travna.
dan snajdenjà fvetiga kri-
sha.
8
MOLITEV.
°g! kteri fi v’ predragim snajdenji sveli-
fiudil
vézh
Vn,ga krisha zhudeshe fvojiga terpljenja o-
J dodeli, de po ženi lefd shivljcnja del . 'Âflriiga shivljenja doféshemo. Kteri shivifh in
^jujefh i. t. J.
WWW 1WWW Х\Л 11Л VW*.VX	«миимшмл
(Penio té lijta J. (Pavla ajiojteljna do Filipljanov 2 , 5 — 11.
ÏSralje! ravno to miflite med Teboj, bar Kri-fluf JesuT, kleri, defiravno je bil v’ Boshji podobi, ni v’ rop fh tel Bogu enak biti, te mu 7, h je Tam Tebe v’ nizh ftoril, ko je podobo hlapza na-Te vsel, zhlovékam Te upodobil, in po vnanjim najden bil kakor zhlovek. Ponishal je Tam Tebe, ko je bil pokoren do Tmerti, fmer-ti pa na krishi. Salo ga je tudi Bog povifhaly in mu dal irne, ktero je zbes vfe imena, de fe v’ imenu Jesufovim (tukej Te poklekne) v Tako koleno perpogne teh, ki To v’ nebelih, na semlji in pod semljo, in de vlak jesik fpri-zbuje, de je Gofpod Jesuf Kriftuf v’ zhafti Boga Ozhéta.
►Î* S v an cjeli J vet Ufa jfo
5, 1 — i5.
o an a
Tifli zhaf je bil zhlovek smed fari-sejev, Nikodem po imenu, vifhi med Tudi. Ta je pïifnel po nozhi k’ Jesu-fu, in mu je rekel: „Uzhem'k! vernò, de fi uzhemk od Boga prifhel ; sakaj nih-zhe ne more teh zhudeshev dolati, k.tere li délafh, zhe Bog ni. sh’ njim/' Jesuf je odgovoril, in mu djal:
V’ dan inađenje fvetiga krisha. 5fi9
VM VVMV4W\VUWt\V4V\tVl^Y\A \w\v\tv»
ftuzhno, refmzhno, ti povem, ako lido ni vnovizh prerojen, ne more viditi hoshjiga kraljéftva.“ Mu rezhe Niko-dem : „Kako more zhlovek rojen biti, ho je ftar ? Ali more v’ telo fvoje matere vdrugizh iti, in prerojen biti?“ Jesuf je odgovoril:	„Refmzhno, re-
fmzhno , ti povem, ako kdo ni prerojen is vode in fvetiga Duha, ne mo-Fe iti v’ Boshje kraljéftvo. Kar je rojeno is mela, je melo; in kar je rojeno is Duha, je duh. Ne zhudi fe, de ßm ti rekel: Vnovizh morate rojeni hiti. Duh diha, kjer hozhe, in ßlaf njegov flifhifh; pa ne véfh, od hod pride, ali kam gré. Tako je fle-hern, kleri je rojen is Duha.“ Niko-dem je odgovoril, in mu djal:	„Ka-
hó fe more to sgoditi?“ Jesuf je odgovoril, in mu rekel: „Ti fi uzhemk v Israelu, in lega ne véfh? Refni-zhno, refmzhno, ti povem, de, kar vé-govorimo, in kar fmo vidili, prikujemo; in ne fprejmete nafhiga pri-kfevfinja! Zhe vam posemeljfke reki pravim, in ne verjamete; kako
350 V’dan f. Florjana in tovarfhev muzh.
W\ <%/%\ W4 %/%/%%/%/% V%/% W%	*%/%'%/%/%/%/%/%
bote verovali, ako vam bom nebé-fhke pravil? In nihzhe ni fhel v’ nebe-fa, kakor, kteri je prifhel s’ nebéf, tSin zhlovékov, kteri je v’ nebelih. In kakor je Mojsef povifhal kazho v' pu-fhävi, takó mora povifhan biti tSin zhlovékov; de, kdor koli vanj veruje, fe ne pogubi, temuzh ima vézhno shivljenje.“
4.	vèliziga travna.
V’ dan f. Florjana in tovar-
fhev muzhenzov.
Molitev. „Bog! kteri nam doctelifh“
Berilo: „Hvaljen bodi Bog in Ozhe“
Evangeli: „Jas firn terta, vi mladik e“ vfe kakor
v’ ob/.liini vezli muzličuzov o vel(konozJmim zbala na ftr. XVIII.
5.	véliziga travna.
V’ dan £ Gotharda fpove-
dovavza fhkofa.
Molitev: „Uflifhi, prófimo, Gofpod!“
Berilo: „Bratje! duhovnov je bilo vezli“ Evangeli: „Zhujte, ker ne veke“ vfe kakor v’ H-01)7. h ini fpoveclovavzm flikofa na ftr. XXXI.
V’ dan T. Joana Nep. muzhénza. 591
Л/%/\ VV4 v%,\	w* илгггил%игичмшшии1/имм/м<и
l(j. véliziga travna.
V’ dan f. Joana Nepomu-
zhana muzhénza.
MOLITEV.
5§og! kteri fi savoljo nepremaganiga fpóvcdni. ga samolzhanja Tveliga Joana Tvojo zerkev s’ novim vénzam muzhenftva pozheftil ; daj, de po njega sgledu in profhnji fvojim uftam ftra-sho poftâvimo, in Trno fvetim, kleri s’ jesikam nifo grefhili, perThléti. PoGoTpodu nafhimi. t.d.
Šftenlo là ßulev ofir alio v ih
21, 26 — 3i.
iv
■*- » eumni Tkosi okno gleda v’ hiTho; rasumni niosh pa sunej Hoji. Nefpamet zhlovékova je poflufhati perdurili; modriga pa leski framo-Urta neumnih nefpametno govoré; beïéde ^odrih pa fo s’ mèro pretehtane. Trapa'fti niajo na jesiku Tvoje Terze, modri pa v’ Ter-^‘u Tvoj jesik. Kedar kolne hudobni hudizha, ,{°hie fimi Tvojo duTho. tSheptaviz ofkruni Tvo-1° duTho, in je povTod zherten ; in kdor fe 8a dershi, je Tovrashen : molzhézhi in rasumni Ie zheThen.
Evangeli: „Tifti zbaT je Joan, ko je v’ jézhi“ kakor drugo nedeljo v’ adventu na ftr. G.
592 V’dan f, Urbana muzhénza papesha.
W VVItUMA	Witt Utwu\%i1
25- véliziga travna,
V’ dan £ Urbana muzhénza
papesha,
MOLITEV,
Uaj, prófimo, vfigamogozhni Bog! de, ki fve-tiga Urbana muzhénza tvojiga in papesha god zheftimo, fe «am po njegovih profhnjah per tebi pomaga. Po Gofpodu nafhirn i, t. d.
Berilo! „Bratje! hvaljen bodi Bog“ kakor v’ ir.
obzliini muzhénza fhkofa na ftr. VI.
Evangeli} „Nekdo, kteri je na pluje fheK* kakor V’ t. obzhini fpovedovaivza fhkofa џа ftr, XXX,
51. véliziga travna,
V’ dan ff. Kanzjana in tovar-
fhev muzhénzov,
MOLITEV,
ï^odéli, prófimo, vfigamogózhni Bog! de fe tvoje ljudftvo k’ ferzhni pobóshnofti po godi* fvelih muzhenzov Kanzjana in njegovih lovai" fhev obudi, in f’ pomozhjó njih perporozbe'
V’ dan ff. Marzelina, Petra in Erasma. 595
lit %\J\ \\\ W\	VV» W VV4 W \Л/\ ИЛ X\,\ W% W W\ МЛ w ttt
nja raft Boshjiga mirû sadobi. Po Gofpodu «afhim i. t. d.
O velikonozhnim zhafu.
Iterilo : „Hvaljen bodi Bog in Ozhe“
Evangeli: „Jas firn terta, vi mladike“ kakor v obzlimi .vezli muzlienzov na ftr. XVUt.
Sunej velikonozhniga zhafa.
Iterilo:	„Pravizhni pa bodo vékoma sliiveli”
Evangeli: „Tifti zhaf je fhel Jesuf s’ gore4* kakor v’ II. obzirnu vezh niuzheu/,ov na ftr. XXV.
2. reshniga zvèta.
V' dan ΠMarzelina, Petra in
Erasma muzhenzov.
MOLITEV.
Ц
■*“®°g! kleri naf s’ obletnim godam fvelih mu-2hénzov fvojih Marzelina, Petra in Erasma ras-v°felifh; dodeli, prófimo, de, ki fe njih sa-^ashenja vefelimò, fe od njih sgledov vname-n'0. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
^enl0. „Bratje! menim, de fe terpljenjc fi-dânjiga zhafa ne da permériti“ kakor zhe-torto uedčljo po binkeflitili na ftr. 2<),.
jEvangeli : „Redar Lote flifhali vojfke4' kakor v’ I. obzliii ' vezh inuzhenzov sunej velikonozlmiga zhafa na iti*. ХХШ.
9. reshniga zvéta.
V5 dan ff Prima in Felizjana
muzhenzov.
TOLITEV.
Tl K
JLFt m, L .imo, Gofpod! fvctih muzhénzov tujih Prima in Felizjana prašnika vedno vefeliti fe, de po njih perporozhenji tvojiga varllva darove obzhutimo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Berilo: „Pravizhni pa bodo vekoma shivcli“
kakor v’ II. obzliini vezli muzlién/.ov sunej velikonozhni-ga zhafa na ftr. XXV.
Evangeli: „Hvalim te, Ozhe!“ kakor 24. dan fve-zliàna na ftr. 36q-
10- reshniga zrela.
V' dan £ Margarete kraljize.
MOLITEV.
S5og! kteri fi fveto Margareto sSkotovfho lira-ljizo pofebni ljubesni do ubosih flovćzho
V’ dan f. Antonja Padovfltiga. 595
^|и1«м«ишш«мшштимг1«ишшпииитги
fiorii; daj j de fe po nje profhnji in sgledu tvoja ljubesen v’ nafhih ferzih veci 10 mnoshi. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Berilo: „tSerzhno sheno Itdo bo nafhel?“ Evangeli: „NebefhUo kraìjéftvo je podobno sa-kladu“ oboje kakor v’ obzbini fvetnize ne devize ne muzhénke na ftr. LXif.
15. reshniga zv ‘a.
V’ dan £ Antonja Padov-
fkiga.
MOLITEV.
iv.
"t-™ aj tvojo zerltev, o Bog! fvetiga Antonja *v°jiga fpovedovavza zhellitljivi god rasvefeli ;
bo s’ duhovno pomozhjó vfelej obvarovana, *n vezhno vefelje saflushila vsiliva ti. Po Gofpo-nafhim i. t. d.
^erilo : „Bratje! v’ rasgledovanje fmo fvclu“
ß, kakor v’ II. obzbini fpovedovavza na ftr. XLil. vangeli; „Naj bo opafano vafhe ledje“ kakor v’ t- obzhini fpovedovavza na ftr. Х1Л.
15. r es fmiga zve la.
V' dan fl! Vida in tovarfhev
muzhénzov.
MOLITEV.
î^aj fvoji zérkvi, prôfimo, Gofpod! po pro-fhnjah fvojih fvetih muzhénzov Vida, Modella in Itrefzenzije ne prevsétno modrovati, temuzh v’ ponishnoAi, ki ti je prijetna, rafti; de, kar )e hudobno, sanizhuje, in kar koli je prav, f’ proflo ljubésnijo dopolnuje. Po Gofpođu nafbim i. U d.
Berilo: „Pravizhnih dufhe fo v’ roki Bosbji^ lotior v’ T. ob/.hmi vezli niuzUênzov да l'lr. ХХИ.
►Ј« (j van cjeli jveticja
10, 16 --- 2 0.
Tim zhaf je rekel Jesuf fvojim uzhén-zam: „Kdor vaf poflufha, mene poflu-fha; in kdor vaf sanizhuje, mené sa-nizhuje. Kdor pa mene sanizhuje; sa' nizhuje njega, kteri me je poflal.*' Dva in fedemdefeteri pa fo fe s’ vele' ljem vernili, rekózh: „Gofpod, tud1
V’ dan f. Alojsja fpovedovavza. 397
hudizhi fo nam pokorni v’ tvojim imenu!“ In jim je djal: „Vidil firn fatala kakor bliflt s’ neba pafli. Glejte, dam vam oblaft fiopali na kazhe in fhkorpijóne in soper vfo mozli fo-vrâshnikovo; in nizh vam ne bo fhkó-dovalo. Vender ne vefeh'te fe tega, de Id vam duhovi pokorni ; vefelite fe pa, de fo vafhe imena sapifane v’ nebelih !“
21. reshniga zcéla.
V' dan f Alojsja fpovedo-
vâvza.
MOLITEV.
I)
■®-^og ! delxvez nebéfhkih daróv, I<Ieri fi v’ an-Selrifim mladenzhi Alojsji prezhudno nedol-sbnoft shivljenja s’ enako pokoro sdrushil; dodé-P° njega saflushenji in profhnjah, de, ki ga 1)edolshniga nifmo naflédovali, ga fpokorniga P°l'nernamo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Aerilo: „Blagor zhloveku, kteri je najden L res Wadesha“ kakor v’ I. ob/.lilni fpovedovavza ue flikofa n;i ftr. XU
598 V’ dan f. Alojsja fpovedovavza.
ги %лл iv\	w v%\ \г\ ггл w.w	uit %%* wv<m vv%
►j« Svariceli Jveticja ^/Ÿlatev,Jm 22, 29 — 40.
Tifti zhaf je odgovoril Jesuf tSadu-zejern, inje rekel: ,nSe motite, ker ne umćte ne pifem ne mozhi' Boshje. Ob vflajenji namrezh fe ne bodo ne she-nili, ne moshile, temuzh bodo kakor angeli Boshji v’ nebelih. Od vBajenja mertvih pa ali nifte brali, kar vam je govoril Bog, rekózh : „Jas lim Bog Abrahamov in Bog Isakov in Bog Jakobov? Bog ni mertvih, ampak sbi-vih.“ In IjudBo, to flifbati, fe je sa-vselo nad njegovim ukam. Ko fo pa fariseji flifhali, de je (Saduzeje k’ mol-zhanju perpravil, fo fe fofhli, in eden smed njih, pifmouk, gaje vprafhal fku-fhaje: „Uzhemk! ktera je velika sapoved v’ pollavi?“ Jesuf pa mu je rekel: „Ljubi Gofpoda fvojiga Boga is vfiga fvoji-ga forza, in is vfe fvoje dufhe in is vfe fvoje mifli. Ta je nar vézhi in perva sapóved. Druga pa je téj enaka: Ljubi fvojiga blishnjiga, kakor fam febe. V’ teh dvéh sapóvedih je
sapopadena vfa pollava in preroki.“, Ko fo bili pa fariseji sbrani, jih je Jesuf vprafhal, rekózh:	„Kaj fe vam
sdì od Krißufa, zhigav fin je?“ Mu **ekó:	„Davidov.“ Jim rezhe:	„Ka-
lio ga tedej David v’ duhu imenuje ^olpoda, rekózh: Gofpod je rekel mo-Kmu Gofpodu:	Ufédi fe na mojo de-
lin'zo, dokler ne poloshim tvojih kalashnikov v’ podnoshje tvojim nogam? Aho ga tedej David imenuje Gofpoda, liako je njegov fin?“ In nobeden mu mogel odgovoriti bcfiéde ; tudi fe ба ni od tifliga dne nobeden prederai fhe kej vprafhali.
22. reshniga zvéta.
V' dan fl! Ahazja in tovar-
fhev muzhénzov.
golite»: ßeril0 :
P	5?
^angeli.
kakor
diliga
„Bog, Uteri nam dodeli fh“
Pavizhni pa bodo vékoma sili véli“ „Tifti zhaf je fhel Jesuf s’ gore“ v’ II. olizliini vezli muzliénzov sunej veiikouo-zhafa na ftr. XXV.
400 V; dan rojftva f. Joana kerllnika.
24. reshniga zvcila.
V’ dan rojftva £ Joana kerft-
niita.
MOLITEV.
55og! Icteri Ti nam danafhnji dan v’ rojftvu fve-tiga Joana zheftitljiviga ftoril; daj fvojim Ijnd-Ilväm dar duhovniga vefelja, in vodi vfih vernih mifli na pot vézhniga svelizhanja. Po Go-fpodn nafhim i. t. d.
&enlo id îjàctija prerdct
4g, 1—7-
I^oflufhajte, otolcî, in vsemite fi v‘ ferze, daljne Jjudftva! Gofpod me je v’ materinim teléfu pobliza); ko firn fbe v’ lelëfu fvoje matere bil, fe je fpomnil mojîga imena. In je ftoril moje ulta kakor öfter mezh; v’ fénzo fvoje roke me je fkrìl, in me je vsel ko isbrano pfhizo, v’ fvoj tul meje fkrih In mi je rekel* „Moj blapez fi ti, Israel! ker v’ tebi bom rasfvet' lovan.“ In sdej rezhe Gofpod, ki me je is ma' teriniga teléfa tebi hlapza ftoril: „Glej, dal fini te narodam v’ fvetlobo, de fi moje svelizbanje de konza fvetâ. Kralji bodo vedili, in knesi vitali* ter te molili savoljo Gofpoda tvojiga Boga, i*1 savoljo ^Svetnika Israeloviga, kteri te je isvolil.“
V’ etan rojftva f. Joana kerftmka. 401
►J* (jvancjeli Jveticja £uia 1,67 — 68.
Elisabeti fe je fpolnil zhaf poroditi, in je rodila fimi. In njeni fofédje in rodovina Ib flifhali, de je fkasal Go-Ipod fvoje veliko ufmiljenje nad njo, in fo fe sh’ njo vred vefelili. In sgodi-lo fe je, ofmi dan fo prifhli obreso-Vat deteta , in Fo ga imenovali po intèrni njegoviga ozheta Zaharija. In je odgovorila njegova mati in djala: „Tega ne, ampak Joan naj fe imenuje.“ !n fo ji rekli : „tSej ni nikogar v’ tvojim rodu, kterimu bi bilo takó ime.“ Pomignili fo pa njegovimu ozhetu, ka-hozhe, de bi fe imenoval. In fi je j*®Uel dati defhzhiz-o, in je sapifal, re-'mzh: „Joan je njegovo ime.“ In fo zhudili vii. Per tej prizhi pa fo fe *** odperle ulta in jesik, in je fpre-&°vóril, in Boga hvalil. In opadel je rah vfe njih foféde, in po vfih go-rab Judejfkih fo fe rasglafile vfe té rezhf. jn	hteri fo flifhali, fo fi
1 Ferzu vseli, rekózh: „Kaj koli bo
2G
402 V’ dan ir. Joana in Pavla muzhenzov.
w vtA w	алл м,л«лд
is tega deteta ?“ Sakaj roka Gofpodo-va je bila sh’ njim. In Zaharija njegov ozhe je bil napolnjen f’ fvetim Duham, in je prerokoval, rekózh : „Hvaljen Gofpod Israelov Bog, ker je obifkal, in Boril odrefhenje IVojimu Ijudllvu!“
26. reshniga zveict.
V’ dan Æ Joana in Pavla
muzhenzov.
MOLITEV.
Prekini o*, vfigamogózhni Bog! de naj naf dvojno vefelje danafhnjiga prašnika, obide, ki is po-velizhanja fvetiga Joana in Pavla is-baja, kte-ra je enaka véra in enako terpljenje v’ refnizi brala korila. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
0]enlo id iSulev ofira/ovih
44, io — i5.
Ti fo ufmiljeni moshjé, klerik pravizhnofli nifo posabljene; per njih sarodu okane njih blago, fvet del fo njih vnuki; in v’ savési je okal njih sarod, in njih otrozi savoljo njih vekoma okanejo; njih rod in njih flava ne
bola prefhla. Njih telefa fo v’ miru pokopane, in njih iména shivó od roda do roda. Njih modroft bodo perpovedovâle vfe ljudltva, in njih hvalo bo osnanovàl vef sbor fvetnikov.
Tifti zhaf je rekel Jesuf fvojim u-zhenzam:	Varujte fe kvafa farisejev,
kteri je hinavfhina. Nizh pa ni fkri-tiga, kar ki fe ne rasodélo; tudi nizh fkrivniga, kar ki fe ne svédilo. Torej kar fle v’ temi rekli, fe ko na fvetlim govorilo; in kar fte na uhó govorili v’ kramih, ko osnanovâno na ftréhah. Povém pa vam fvojim pri-jatlam: Ne kojte fe jih, kteri telò u-rooré, in po tem nimajo kej fioriti. Hozhem vam pa povedati, koga fe ^ojte. Bojte fe tifiiga, kteri, ko je UtOoril, ima oblaft vrézhi v’ pekel.
vam povém, tega fe kojte! Ali j*® ne prodaja pét vrakzov sa dva ke-lzka? In ne eden smed njih ni po-sakjjen per Bogu. Pa tudi lafjé va-^ie glave fo vfi fofhtéti. Ne bojte fe tedej ; vežh ko veliko vrakzov Ile vi
2(1 *
vredni. Povém vam pa:	Kdor koli
bo same prizhal pred ljudmi, bo tudi tSin zhlovékov sanj prizhal pred angeli Boshjimi.
29. reshniga zve’ia.
Y god fC apofteljnov Petra
in Pavla.
MOLITEV.
.Bog! kteri fi danafhnji dan s’ muzhenftvam fvojih apofteljnov Petra in Pavla pofvétil; daj fvoji zërkvi v’ vfim fpolnovati tiftih sapoved, po kterih je véra sazhétik dobila. Po Gofpodu nafhim Jesufa Kriftufu 4Sinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
TCifte dni jih je kralj Herod jel nćkej v’ zerkvi preganjali. Umoril pa je Jakoba, Joa-noviga brala, s’ mezhem. V idi ti pa, de je to Judam vfliezh, je ukasal tudi fhe Petra vjeti' Bili fo pa dnevi opréfnikov. Ko ga je bil te-dej vjél, ga je pofJal v’ jézho, in dal fhliritf1

zhyetérdvam vojakov varovati, ker ga je hotel po veliki nozhi poftavili pred ljuddvo. In Peter je bil fizèr sapert v’ jézho, zerkev pa )e sanj neprenéhama k’Bogu molila. Redar ga je pa Herod imel pred ljudi podaviti, je tido nozh Peter fpal med dvema vojakama vklenjen v’ dvé kétini; in varhi fo pred durmi varovali jezho. In glej, angel Gofpodov je perdopil, in luzh fe je safvetila v’ jezhi; in je udaril Petra v’ bok, in ga isbudil, rekozh: „Vdani hitro P4 In fo padle ketine od njegovih rok. Rekel pa mu je angel: „Opafhi fe, in obuj Roje zhevlje!44 In je doril tako. In Cangel) *nu je rékel: „Ògerni fvoj plajfh, in pojdi Sa menoj k4 In je fhel von sa njim, in ni vedli, de je ref, kar fe je godilo po angelu; ampak je ménil, de perkasen vidi. Redar da Rila pa odfhla mémo perve in druge drashe, Ra prifhla do shelésnih vrat, klere peljejo v’ ^édo, in té fo fe jima farne od febe odperle.
da fhla fkosi nje, in prifhla v’ ene ulize, in Stlajzi je oddopil angel od njega. In Peter fe sa-in rezhe: „Sdej vém réf, de je poflal Gofpod
Л n rrcA n 1 Г» П1Р 1 n ntp| n f\ Mprnrlnvg roke
J ~-r
l6, x3 — ig.
p zhaf je
" ifti zhaf je prifhel Jesuf v’ kraje esareje Filipove, in je vprafhal fvoje
406 V’ god 1Ï. apofieljnov Petra in Pavla.
uzhénze, rekózh :	„Kdo, pravijo lju-
dje, de je tSin zhlovékov?“ Oni pa fo rekli: „Nekteri, de Joan kerftmk, nekteri pa, de Elija, nekteri pa, de Jeremija ali prerokov kdo.“ Jesuf jim rezhe : „Kdo pa vi', pravite, de lim?“ Je odgovoril (Simon Peter in rekel : „Ti fi Krifluf, tSin shiviga Boga!“ In Jesuf je odgovoril, in mu djal: „Blagor ti, tSimon, Jonov lin! ker mefó in kri ti niha tega rasodéla, ampak moj Ozhe, ki je v’ nebelih. In jas ti povém, de ti lì Peter (fkala), in na to fkalo bom fosidal fvojo zérkev, in peklénfke vrata je ne bodo smagale. In tebi bom dal kljuzhe nebéfhkiga kraljéflva. In kar koli bofh svésal na semlji, bo svesano tudi v’ nebélìh; in kar koli bofh rasvésal na semlji, bo rasvesano tudi v’ nebélìh.“
V’ dan obifkanja f. Marije devize.	407
2. rnaliga Jer pana.
Y dan obif kanja £ Marije de-
vize.
MOLITEV.
raj, prófimo, Gofpod! Tvojim flushabnikam dar nebćfhke milofii ; de, ki jim je fvete device porod bil sazhétik svelizhanja, jim jijeniga Tpozhétja vefeli god raß mini dodeli. Po Gospodu nafhim i. t. d.
berilo lé vij ole péjmi ofalomonove
2, 8 — i4*
'-•Пеј, on pride, in fkazhe po gorah, in preskakuje hribe. Podoben je moj ljubik Terni in P^ladimu jelenu. Glej, on ßoji sa naTho ßeno, ^ gleda Tkosi okna, in pogleduje Tkosi mré-®i°. Glej, moj ljubik mi govori: „Vßani, hi-prijalliza moja, golobiza moja, lepa moja! in Pridi : ker sima je ushć minula, desh je odfhel j!1 neGal ; zvetlizo To Te perkasale v’ naThi deshe-Vzhafobresovanja je priThel ; glaT gerlize Teje ]0 '	. ' v’ naThi desheli; figovo drevo je pogna-
zvet, zvetozhi vinógradje dajo Tvoj duh. n .an*,’ pGjatliza moja, lepa moja! in pridi, j ° °^za moja v’ raspokih Tkale, v’ luknjah binate ograje! pokashi mi Tvoje oblizbje,
408	-V’ etan obifkanja f, Marije devize.
долвдг vvt wt wurmwuMiM	%%%
daj flifliati fvoj glaf v’ mojih ufhéfih ; ker tvoj glaf je ПаЈаЦ, in tvoje oblizhje lepo.“.
vanejeh
i > З9 — k 7.
TTilli zhaf fe je vesdvignila Marija, in je jaderno fhla v’ gore v’ méflo na Judovim. In je ftopila v’ hifho Zaha-rijeva, in posdrâvila Elisabeto. In «godilo fe je, ko je saflifhala Elisabeta posdravljenje Mariino, je pofbozhilo dete v’ njenim teléfu. In Elisabeta je bila napolnjena Г fvetim Dubam, in je savpi-la s’ velikim glafam, in djala: „Blagoflo-vljena fi ti med shenami, in blagoflo-vljen je fad tvojiga teléfa! In od kod to meni, de pride mati mojiga Gofpoda k’ meni? Sakaj glej, ko je prifhel glaf tvojiga posdravljenja v’ moje ufhefa, je po-fkozhilo v’ vefelji dete v’ mojim teléfu. In blagor ti, ki fi verovala ; ker fe bo dopolnilo, kar ti je povedano od Gofpoda.“ In Marija je rekla: „Moja dufha povelizhuje Gofpoda, in moj duh fe veleli v’ Bogu mojim Svelizharji!“
V’ dan f. Ulrika fpovedovavza. 409
W\ VV\ VV\ VV\ U\V1> VV» Ul w\ xx\ w\ w\ w%
4. maliga Jerpdna.
V' dan £ Ulrika fpovedo-
vavza fhkofa.
Molitev: „Uflifhi, prófimQ, Gofpoda Iterilo: „Bratje! duhovnov je Lilo vezh“ ^vangeli: „Zhujte, ker ne velie“ vfe kakor v’ II. obzkini fpovedovavza fhkofa na ftr. XXXI.
12. maliga Jerpana.
V' dan ff Hermagora fhko-
in Fortunata diakona, muzhénzov, КгапјГке deshele perporozhmkov.
^	MOLITEV.
ffe /
^*°g! kteri naf danafhnji dan s’ mnogo zha-Tvojih fvelih muzhenzov Hermagora in 0rtunala oveTelifh, dodeli, prófimo , de naf ^ekj njuna poboshna hramba obvaruje, in le .arn po njunih molitvah pomaga. Po Gofpo-
d" -ftin, i. t. d.
'' ..Pravizhnih dufhe fo v’ roki Boshji!“ angeh: ,,Kedar hote flifhali vojfke“ oboje ior v’ II. obzhini vezli muzhen/.ov sunej velikonoz.Iiui-sa zllafa na ftr. XXII.
15* maligu Jerpdna.
Y dan f. Margaréte devize
muzhenke.
MOLITEV.
■Bog! kteri fi fveto Margareto devizo po srna* gi v’ mukah fvojiga kraljeftva fiorii deléshno; dodeli nam, prófimo, de po njenih sgledih k’ tebi priti saflushimo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Berilo: „Golpod, moj Bog! povesdvignil (i(i Evangeli: „Nebcfhko kraljéftvo je podobno sa-kiadu“ oboje kakor v’ II. olv/.Mni devize miizlienke na Kr. hi.
IG. maliga ferpdna.
V’ dan f. devize Marije Kar-
melflte.
MOLITEV.
Bog ! kteri fi f’ polebnim imenam prefvete vfelej devize in matere fvoje Marije Karmelfk» réd pozheftil ; dodeli miloftivo, de, ki da»f njen fpomin Г’ zheftitljivim opravdam obhaja
Шо, po njeni hrambi obvarovani v’ vezhno vefelje priti saflushimo. Kteri shivifh in kralj ujefh i. t. d.
berilo
(
24, 2З — 3i.
¥
Vas fim ko terta fladek in difhezh fad rodila, in is mojiga zvétja je zheftit in obilen fad. Jas fim mati zhifle ljubésni, in ftrahû, in fpo-snanja in fvétiga upanja. Per meni je vfa mi-loft pota in refnize, per meni vfe upanje shi-vljenja in zhédnofti. Perftopite k’ meni vfi, Interi me shelitè, in mojiga fadii fe nafitite. ^akaj moj duh je flajfhi od medu, in moj dél Uajfhi od medli ino fatovja. Moj fpomin je У vézhne rodove. Kteri mene jedo, bodo fhe ®zhni; in kteri mene pijó, bodo fhe shejni. vdor mene poflufha, ne bo oframotèn ; in ^‘eri p0 moje delajo, ne bodo grefhili. Kteri ^ene osnanujejo, bodo vezhno shivljenje iméli.
►J» (jv(incieli Jvetuja £ulc
11
~1
*	ifti zhaf, Ito je Jesuf mnóslvizam go-У°ГЈ1 j je povesdvignila neka shena glaf ^nie.d njih, in mu je rekla: ,,Blagor
*	elu, ktero je tebe liofilo, in perfam, ;tere fi fefalj“ Onpajerékèl: „Pazh,
blagor tiffim, kteri poflufhajo Boshjo befedo, in jo ohranijo !“
17. maliga Jer p dna,
Y dan f Alekfia fpovedo-
vavza.
MOLITEV.
Bog! kteri naf s’ obletnim godam fvetiga Alekfia fpovedovavza fvojiga ovefelifh ; dodeli miloftivo, de, ki njegov god zhefomò, tudi njegove dela pofnémamo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
berilo 16 /.
do Timoteja 6, 6 — 12.
I^redragi ! velik dobizhek je poboshnofl: s’ sa-dovóljnoltjo. Nizh namrezh nifmo pernefli na ta fvét; javalne moremo tudi kej odnefti. Ako pa imamo shivesh in obleko, bodimo f’ tem dovoljni. Šakaj kteri hozhejo obogaléti, padejo v’ fkufhnjavo, in v’ sadergo hudizhevoj in v’ veliko nepridnih in fhkodljivih shélj, ktere potope zhlovéka v’ pogubljenje in konzhanje-Korenina vfiga hudiga namrezh je lakomnoft? nekteri , ki fo po njej hrepeneli, fo safhli
tWuiiiummiuutwtuwu«mwuuuiuuMmut«u
vere, in fe sapletli v’ velike nadloge. Ti pa, o zhlovek Boshji! béshi od tega; dershi fe pa pravize, poboshnofti, vére, ljubésni, poterpe-shljivofti, krotkofli. Vojfkuj dobro vojfko vére, legaj po vézhnim shivljenji.
Evangeli: „Glej, mi fmo vfe sapuftili“ kakor v’ obzliiui abata na ftr. XLVII.
20. maliga ferpdna.
V' dan k Elija preroka.
MOLITEV.
Ï^odéli, prófimo, vfigamogózhni Bog! de, ki vérujemo, de je bil f. Elija prerok tvoj na °gnjénim vosu prezhudno vesdvignjen, fe na njegovo profhnjo proti nebefam povesdvigne-^0, in fe tvojih fvetnikov drushbe vefelimò. Gofpodu nafhim i. t. d.
ßßenlo iđ ßulev ofirahomh
_	48, 1 — 10.
Ï
e vdal Elija prerok kakor ogenj, in njego-a befeda je ko bakla goréla. On je perpeljal Ijodftva lakoto, in ker fo ga rasdrashili I’ °l,rn savidam, jih je manj perbajalo, nifo tiarnrezh mógli lerpéti sapóved Gofpodovih. 4Š’
befedo Gofpodovo je saperi nebo, in je per-ldizal s’ neba ogenj trikrat. Tako fe je pove-lizhal Elija v’ fvojih zbudesliih. In kdo fe more takó flaviti kakor ti? Ti fi vesdvignil mertviga is groba, is fmertne oblafti po befé-di Gofpod Boga. Ti fi vergei kralje v’ pogubo, in rasterl lahko njih mozh, in flavne is njih póftelje. Ti fi f 1 ifhal na tSinaji fvarje-nje in na Horebu fodbo mafhevânja. Ti fi masal kralje v’ pokorjen je, in fi preroke ftavil naflédnike sa febój. Ti fi bil vsét v’ ognjénim viharji na vosu s’ ognjenimi kónji. Ti fi bil namenjen ob fodbah zhafov tolashili ferd Go-fpodov, fpraviti ozhetovo ferze f’ finam, in fpet uftanovili rodove Jakobove.
Evangeli : „liki zhaf vsame Jesuf febój Petra in Jakoba in Joana“ kakor drugo poftno nedeljo na ftr. fji.
22. maliga Jerpdna.
V’ dan f. Marije Magdaléne.
MOLITEV.
]^I"aj nam, prófimo, Gofpod! frète Marije Magdaléne perporozhen je pomaga, ki fi p o njenih profhnjah fhlirdnévniga brata Lazarje od mertvih v’ sliivljenje obudil. Kteri shi v i 14» in kraljujefh i, t. d.
Berilo: „Vftala bom, in ohodila mollo“ kakor 2З. <iau fve/.hâua na ftr. 3G8.
Evangeli : „Tifti zhaf je nekdo smed farisejev“ kakor veliki zhetertik na ftr. 175.
25- maliga Jer p dna.
Y dan f. Jakoba apofteljna.
MOLITEV.
-B^odi, Gofpod! fvojimu ljudftm pofvezhevâ-vcz in varih, de Г pomozhjó apofteljna tvoji-ga Jakoba obvarovano ti v’ d jan ji dopade, in s’ saupljivim ferzam flushi. Po Gofpodu naglim i. t. d.
Retilo té 1. lijta j. (Pavla apojtel-jna
do Korinzlianov 4, 9 — i5.
B
ratje! menim, de je Bog naf apofteljne po-^ednje poftavil, kakor k’ fmerti namenjene: j5®1* fmo v’ rasgledovénje fvétu, in angelam in Mudém. Mi fmo néiimni savoljo Kriftufa, vi P? modri v’ Kriftuìu 5 mi flabi, vi pa mozimi ; j’1 zheftiti, mi pa breszbeftni. Do té ure fmo azhni, shejni in nagi, in naf sa uho bijejo, ni.mamo ftanovitniga prebivalifha. In fe trii-. lrn° f’ fvojimi rokami delajózhi; naf kolnejo, lri blagoflovimò ; naf preganjajo, in prenefe-
mo; naf preklinjajo, in prófimo; kakor fmeti tega fvetâ fmo pollali, vfiga isvershik do sdej. Tega ne pifhem, de bi vaf oframotil, ampak vaf opominjam kakor fvoje preljube otroke. Sakaj ko bi ravno defet tavshent uzhemkov imeli v’ Krikufu, vender nimate veliko ozhé-tov; ker v’ Krillufu Jesufu firn vaf jas s’ evan-geljem rodil.
Svariceli Jveticja jflatevàha 2 0, 2 0 — 2 5.
TTifti zhaf je perftopila k’ Jesufu mati Zebedejevih otrok Г Tvojima finalna, ter ga je molila, in nekej profila. On pa ji je rekel: „Kaj hozhefh?“ Mu rezhe: „Rezi, de fedita ta dva moja fina eden na tvoji defmzi, in eden. na levizi v’ tvojim kraljélìvu.“ Jesuf pa je odgovoril in djal :	„Ne velia,
kaj profita. Ali moreta piti kelih, ki ga bom jas pil?“ Mu rezheta: „Moreva.“ In jima rezhe: „Moj kélih bota fizer pila; fedéti pa na moji defni-zi ali levizi ni moje vama dati, ampak kterim je perpravljcno od mojiga Ozitela.“
Ravno ta dan.
V' dan £ Krif htofa muzhenza.
Molitev: „Dodeli, prófimo,“
Eerilo : „Pravizhniga je peljal Gofpod“ Evangeli: „Nikar ne mi (lite“ vfc kakor v’ I. ob/hinl mnzhenza ne flikofa na ftr. VII.
26. maliga ferpdna.
V’ dan £ Ane, matere Marije
devize.
MOLITEV.
•*-»og ! Icteri fi fveìi Ani toliko miloft fkasal,.
je bila vredna mati biti matere tvojiga edi-eorojeniga 4Sinu; dodeli miloftivo, de, ki njért 8°d obhajamo, fe nam po njenim perporozhe-'anji pgp tébi pomaga. Po ravno tern Gofpo-^ll nafhiin i. t. d.
^erdo: „.Serzhno sileno kdo bo nafbel?“ Vangeli:	„Nebefhko kraljeftvo je podobno
sakladu“ kakor V’ obzidni fvetn/ze ne devize ne wuzhenke na ftr. LX1I.
27
418 V’ dan f. tShtelana papeška mnzli.
2. véliziga Jerpàna.
V’ dan f! ,Shtéfana papesha
muzhenza.
Molitev: ,,Bog! kteri naf s’ obletnim godam“ Kakor v’ II. obzidni inuzhenza flikofa na I'tr. V.
id cljavja
20, 17 ----- 21.
ide dni je s’ Mileta Pavl pollai v’ Eles, poklizat tlaralbine zérkve. Redar fo bili ti k’ njemu prillili, in lo vkupej bili, jim je rekel: „Vi vèlie od perviga dne, ko firn prilhel v’ Asijo, kakó fim s’ vami vel zhal bil, llu-sbijozh Golpodu s’ vlo ponishnolljo in 1’ lol-sami in Ikulhnjami^ klere lo le mi godile sa-voljo salesovanja Judov; kako nitim nizh odtegnil koriftniga, de bi vam ne bil osnanil, in val uzhil ozhitno in po hilhab, osnanujozh Judam in nevérnikam Ipreobernjenje k’ Bogu in vero v’ nalbiga Golpoda Jesula Kriftula.“
Evangeli•’ „Ako liozbe kdo sa menoj prili££ kakor v’ II. obzkinl muzlienza flikofa na ftr. VI.
V’ dan f. Marije devize 4Sneshnize. 419 5. vèliziga Jerpdna.
V' dan £ Marije devize ,Sne-
shmze.
MOLITEV*
Ï^odéli nam Tvojim flushabnikatn , prófimo, tiofpod Bog! vedniga sdravja na dufhi in le-^еГц Te vefeliti, in po zheAili profhnji fvele Marije vfelej devize otelim biti od fidanjc sha-^°Ai, in vshivati vezimo vefelje. Po Gofpodu ^afhim i. t. d.
ČBerilo iđ ßulev oJirülovii
(
24, 14 — 16.
ft, , - .
.d sazhétka in pred veki firn Avarjcna, in l!iedar ne bom nehala, in v4 fvetim prebivâ-M firn pred njim flushila. In takó fim Te h .Si°nu iiterdila, in v’ fvetim medu firn rav-takó pozhivala, in v’ Jerusalemu je bila j.loja oblaft. In fim fe vkoreninila v’ zheftitim v, , Vu> in v’ mojim Bogu je njegov dél} in fushbi Tvelnikov moje Aanovdlilhe.
27 *
i%\j\ vvi	w% w% %'V\ <%л/\ %%%***/%%* ггчгг%\г\гг^гг^г%л w гг1»
►J« (d vangeli jcelhja £tila
ir, 27
Ti ifti zhaf, ko je Jesuf mnoshizam govoril, je povesdvignila neka shena glaf smed njih, in mu je rekla:	„Blagor
teléfu , ktero je tebe nofilo, in perfam, ktere fi fefal!“ On pa je rekel: „Pazh, blagor tiftim, kteri poflufhajo Boshjo befedo, in jo ohranijo !u
Ravno ta dan.
Y dan f. Osvalda fpOVedO-
vavza.
MOLITEV.
figamogozbni vezhni Bog! kteri fi dana-fhnjiga dneva zlieflito in fvcto vefelje f’ prašnikom fvéliga Osvalda fpovedovavza fvojiga po-fvélil; daj nafhim ferzam raft tvoje Ijubesni? de, ki njegovo poboshno saflusbenje zheftimo n>4 sernlii, njegovo perporòzhenje obzhutimo hebéfih. Po Gofpodu nafhim 1. t. d.
Berilo: „Bratje! v’ rasgledovanje fmo fvetid’ Evangeli: „Ne bojte fe, malo kerdelo“ oboje k»' kor v’ II. obzliini fpovedovavza ne flikofa na ftr. XL^'
V’ dan f. Lavrenzja muzhénza. 421 fi. véliziga Jerpdna.
V’ dan ffi K fìtta in tovarfhev
muzhénzov.
Molitev:-,, Bog! lite ri nam dodelifh“
Aerilo: „Pravizhni pa bodo vékoma shivéli“ Evangeli: „Tifli zhaf je fhel Jes.uf s’ gore“ yfe kakor v’ obzliini vezh' muzhénzov sitiiej veliko-nozhniga zliafa na ftr. XXV.
io. véliziga Jerpdna*
V; dan £ Lavrenzja muzhénza.
„	MOLITEV.
Ö j nam, prófimo-, vfigamogozhni, Bog! pla-,l1en fvojili pregreh ugafili, ki fi fyétimu Lav* ’enzju dodelil ogenj fvojili muk premagali. Gofpodu nafhim i. t. d.
^e*ilo id 2. lijta J. £Pavla ajnjleljna
^	do Korinzhanov q, 6 — io.
B ;	..	.
•	1 a t j e ! kdor fkopo fé je, ho tudi fkopo sliel ;
she] ^°r	v' Qbi-lnjofli, b.° llu^ v’ ohilnofti
zn ’-‘^^e^ern (daruj), kakor je v’ fvojim fčr-Vef .'^oićnil, ne s’ shaloftjo ali po fili; šakaj (llga darovâvza ljubi Bog. Bog pa je mo-
gozhen vfak dar sobilfhati med vami, de imate vfelej vfiga dovolj, in lie bogati v’ vfako dobro delo; kakor je pifano: „Deli, daje u-bogim ; njegova pravizhnoft oltane vekoma.u Kteri pa daje ferne fejâvzu, bo tudi kruha jé-fti dal , in bo namnoshil vafhe ferne, in dal rafti obilnifhi fad vafhi pravizhnofti.
Evangeli: „Refnizhno, refnizhno, vam povem, ako pfhenizhno serno“ kakor v’ lil. obzidni mu-zhénza ne fhkofa na ftr. XIII.
15- véliziga Jerpana,
Veliko golpodnizo, ali v’god
vnebovsétja Marije devize.
MOLITEV.
tSlushabnikam fvojim, prófimo, Gofpod! dolgove saneli; de, ki ti f’ fvojimi dèli ne moremo dopafti, fmo po profhnji porodnize tvo-jiga tSinii, Gofpoda nafhiga, svelizhani. Kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
(Metilu iđ (a Lev ofiralovil
t
24, 11 — 20.
▼ v fi m firn pokoja ifkala, in v’ dédini Go-fpodovi bolla lianovâti. Tedej je sapovédal, in
V’ god vnebovsetja Marije devize. 423
nii rekel kvarnik vfih rezki; in ktcri me je kvaril, je pozhival v’ mojim fhotoru, in mi je rekel: „V’ Jakobu prebivaj, v’ Israelu imej »voj del, in med mojimi isvoljenimi fe vkore-»Hni.“ — In takó fim fe v’ cSionu uterdila, »u v’ fvetim meltu fim ravno takó pozhivala, »n v’ Jerusalenm je bila moja oblak. In fim fe vkoreninila v’ zbekilim ljudkvu, in v’ mojim Bogu je njegov del, in v’ drushbi fvetnikov »noje kanovâlifhe. Kakor zeder na Libami firn povifbana, in kakor ziprefa na gori tSionfki. ^ifoko kakor palma v’ Kadesu fim srakla, in kakor safajena rosba v’ Jerihu; kakor lepa °ljka na polji in kakor javor ob vodi na potili fim vifoko srakla. Kakor fladka fkorja in ^epó difhćzhe mašilo firn difhala, kakor isbra-»»a mira fim dajala prijeten duh od febe.
(jvancj
10, 38 — 42.
Tifli zhaf je fhel Jesuf v’ neko vaf; *n néha shcna, Marta po imenu, ga Ie fprejéla v’ Tvojo hifho. In ona je llïléla Teilro, po iménu Marijo, kte-fa je tudi Tedia GoTpodu k’ nogam, lri poTluThala njegovo beTedo. Marta l>a fi je dajala Г poftréshbo veliko o-pfavitij ter je perftopila in rekla: jjGoTpod! ti ni mar, de me moja Te-
ftra farno риШ ftrezhi ? Piezi ji tedej, de nćtj mi pomaga !“ In Gofpod je odgovoril, in ji djal: „Marta, Marta! fi fkerbna, in fi persadévafh velikoj pa le eno je potrebno. Marija je nar bolji del isvolila, kteri ji ne bo odvset.“
IG- véliziga fer pària.
V' dan £ Roka fpovedovavza.
MOLITEV.
,^voje ljudftvo, prófimo, Gofpod! vfelej mifo-ftivo obvaruj, in po saflushenji fveliga Roka vfe dufhne in telefne kuge otmi. Po Gofpo-du nafhim i. t. d.
Berilo: „Bratje! v’ razgledovanje fmo fvétu“ Evangeli: ,,Nç bojte fe, malo kerdelo“ 0i>oj.e kakor v’ II. obzhini fpovedovavza ne fhkofa na ftr. XLII
24. ve'liziga ferpàna.
V' dan C Jerneja apofteljna.
MOLITEV.
^^figamogózbni v e zb ni Bog! kteri fi ta dan savoljo goda fvetiga Jerneja fvojiga apofteljna
f’ zheftitljivim in fvetim vefeljem napolnil; daj, prófimo, fvoji zérkvi ljubili, bar je veroval, in osnanovati, bar je uzhil. Po Gofpodu na-Ihim i. t. d.
sperilo ià /. lijta J. [Pavla
do Korinzhanov 12, 27 — 3i.
ISratje! vi fle telo Kriftufo.vo in udje med lebój. In Bog je v’ zerkvi poftavil pervizh opolieljne, drugizh preroke, tretjizh uzhenike, potlej mozhi, po tem dori osdravljali, pomagati, vladati, mnogotere jesike govorili, jesike i slagali; 4So mar vfi apofteljni?- ali vfi preroki? ali vii uzheniki? ali imajo vfi mozhi? °li vfi dari osdravljali? ali vfi mnogotere je-sike govore? ali vfi islagajo? Hitite pa po koljfhih darovih.
►J« (jvancjeli Jveticja £ul
Tißi
6, 12
T
— 19.
zhaf je fhel Jesuf na goro mo-in je prenózhil v’ molitvi Boshji. Ito fe je l>il dan fiorii, je poklizal ^zhénze, in jih je isvolil dvanajfl sm.ed (ktere je tudi apofleljne imeno-tSimona, kteriga je Petra imenoval, lri Andreja njegoviga brata, Jakoba
426 V’ dan f. Avgufhtina fhkofa in uzhenika.
1%/%/%/%/%/%	*Љ/% V%/\ \1%1\/%1%Л /%/%/%-%/%/% W’VVt <%/%/»/%V%ЉЛ/% %/%Л *лл
in Joana, Filipa in Jerneja, Matevsha in Tomasha, Jakoba Alfejeviga, in kimona, imenovaniga Zelota, in Juda Jakoboviga, in Juda Ifhkarjota, kteri je bil sdajavez. In je fhel dol sh’ njimi, in je Hal na ravnim polji, in truma njegovih uzhénzov in velika mnóshiza ljudi is vie Judeje, in is Jerusalema, in od primorja, od Tira in tSidona, kteri fo ga bili prillili po-fiufhat, in osdravljeni bit od Tvojih bolésen. In ktere Го nadlegovali ne-zbifti duhovi, fo bili osdravljeni. In vfa mnóshiza fe ga je ifkala dotakniti, ker je mozh fhla is njega, in je vfe osdrâvila.
28. véliziga fcrpiina.
Y dan f Avgufhtina fhkofa
in uzhenika.
MOLITEV.
S^erftopi nafhim ponishnim profhnjam, vii' gamogózhni Bog! in ko nam dafh upanje in*' loft dofézlii, dodeli nam dobrotljivo po pro-
fhnji fveliga Avgufhtina fpovedovâvza fvojiga in fhkofa tvoje nefkonzhno ufniiljenje obzhu-titi. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Berilo; „Predragi! saprizham pred Bogam“ Evangeli: „Vi ile foi sem lje“ oboje kakor v’ ob-ziuni zerkveniga uzhemka na ftr. XXXVII.
29. véliziga J'erpdna.
V’ dan obglavljenja £ Joana
lterftmka.
N,
MOLITEV.
! aj nam, prófimo, Gofpod! fvetiga Joana Merilnika, predhodnika in muzhenza Ivojiga, ?-heftili god svelizhavno pomozh da obzhuliti. Uteri shivifh in kraljujefh i. t. d.
Cùcùlo (d Jeremija pr eroici
h 17 — 19‘
Tihe dni mi je govoril Gofpod, rckózh: Pre-pafhi tvoje lédje, in vrtani, in govori Judu ^fc, kar li jas snpovem. Ne boj le jih ; tudi ^anirezh ne bom perpuftil, de bi fe jih bab ^»kaj jas le danf rtorirn terdno mòrto, in she-ksen fteber, in Lronaft sid po vrt desheli;
kraljem v’ Judu, njegovim knesam, in duhov-nam i(i ljudfivu deshele. In le bodo bojevali soper té, pa ne bodo premogli; ker fim jas f’ teboj, rezhe Gofpod , de te réfhim.
1 ifti zhaf je poflal Ilerod, in vjel Joana, in ga svesal y’ jezhi sa vol jo Herodiade, shene fvojiga brata Filipa, ker jo je bil sa sheno vsel. Šakaj Joan je djal Herodu: „Ni ti per-pufheno imétì sbene fvojiga brata./4 Herodiada pa ga je salesovala, in ga je hotla umoriti; pa ni mogla. Herod namrezh fe je bal Joana,, ker je védil, de je pravizhen in fvét mosh ; in ga je varoval, in je, kakor je od njega flifhal, veliko fiorii, in ga je rad poflufhal. In- ko je bil perloshen dan prifhel, je Herod o fvojim roj-ftvu vezhérjo napravil knésam , in tifuzhnikam in llarafbmam Galilej-fkim. In ko je bila prifhla hzhi Ile-rodiadina, in je plefaja, in dopa,dia Herodu in sli’ njim fedézhim; je ré-
V’ dan obglavljenja Г. Joana berftnika. 429
kel kralj dekletu: „Profi me, kar ho-zhelh, in dal ti bom!“ In ji je p'ör-fćgel : „Kaf koli me pröfifli, ti kom dal, tudi polovizo fvojiga kraljeftva!“ In je ven fhla, in rekla fvoji materi: „Kaj naj profitti?“ Ona pa je djala: „Glavo Joana kerflmka»“ In je fhla sdajzi hitro noter h’ kralju, in je profila, rekózh :	„Ilozhem, de mi dafh
jaderno v’ fkledi glavo Joana kerftm-fia.“ In kralj fe je ushdlil,. pa savoljo perfége in savoljo sh’ njim fedezhih je hotel shaliti; temuzh je poflal ra-beljna, in ukasal pernefii njegovo gla-У° v’ fkledi. In ga je obglavil v’ jézhi ; Xn je pernéfel njegovo glavo v’ fkledi, 1x1 jo dal deklétu, in dekle jo je dalo iv°ji materi. Redar fo to flifhali njegovi uzhénzi, fo prifhli, in vseli rtjego-Vo truplo, in fo ga poloshili v’ gvok.
Pervo nedeljo kimovza.
V' god vfih angelov varhov.
MOLITEV.
Hog ! Uteri po neisrezheni previdnofti fvoje fvetc angele v’ nafhe varllvo pofhiljafh; dodeli nam Tvojim ponishnim profhniUam, de bomo po njih hrambi vfelc-j ohranjeni, in v’ njih drushbi fe 'vezhno vefelili. Po Gofpcdu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, Uteri Г teboj shi-vi in Uraljuje i. t. d.
Š/oenlo m 2.- êitiev к/KojóeJovih.
2З, 20 — 2З.
To govori Gofpod Bog: Glej, jas bom poflal fvojiga angela, Uteri pojde pred teboj, in te bo varoval na potu, in perpeljal v’ Ura j, Ute-riga tim perpravil. tSpofhtuj ga , in poflufhaj njegov glaf, in glej, de ga ne sanizhujefh, Uer ne bo sanéfel , Uedar grefhifh, in moje ime je v’ njem. AUo poflufhafh njegov glaf, in ftorifh vfe, Uar govorim; bom fovrashnik tvojim fovrashnikam, in bom nafprótoval tvojim nafprótniUam. In moj angel pojde pred teboj.
V’ god vfih angelov varhov.	4Л1
'v'U^v\^vnu\vmvitwvMwivw гглгглшгллмлшпчипи
(jvancjeh J ve tuj a ./Hatevdla
18, i — 10.
Tifti zhaf Го perflopili uzhénzi k’ Je-sufu, rekózh: ,,Kteri je le vézhi v’ ne-kéfhkim kraljéftvu?“ InJesuf je polili-zal otroka, in ga je poflavil v’ frédo med njé, in je rekel: „Piefmzhno, vam povem, ako le ne fpreobernete, in ne kote kakor otrozi, ne pojdete v’ ne-kéfhko kraljéftvo. Kdor koli fe tedej Ponisha, kakor ta otrok, on je vézhi v nebéfhkim kraljeftvu. In kdor fprej-me kteriga laziga otroka v’ mojim imé-m*, mene fprejme. Kdor pa pohujfha iteriga teh malih, ki v’ mé verujejo; * mu bilo bolje, de bi fe mu obéfil mlini k kamen na vrat, in fe potopil V Slobozhmo morja. Gorjé fvétu sa-Vo jo pohûjfhanja! Pohujfhanje fizer mora priti* ali vender gorje tiftimu d ,°Vf'^u’ P° kterim pohüjfhanje pri-°* Ako te pa tvoja roka ali tvoja pohujfha, odfékaj jo, in versi P |°ke; bolje ti je hromimu ali krü-jeiimu iti v’ slavljenje, kakor dvé
roké ali dvé nogé iméti, pa versheni-mu biti v’ vézhni ogenj. In alto te tvoje okó pohujfha, isdéri ga, in versi od lebe; bolje ti je s’ enim ozhefam ili v’ shivljenje, kakor dvé ozhélì iméti, pa vershenimu biti v’ peklénfki ogenj. Glejte, de ne sanizhujete kteriga teh malih! ker povém vam, de njih angeli v’ nebelih védno gledajo oblizhje mo-jiga Ozhćta, ki je v’ nebelih.“
1. kimovza.
V' dan £ Egidja abata.
Molitev: ,,Naj naf, profitno * Gofpod!“ Berilo: „Je bil ljub Bogu in ljudem“ Evangeli: ,*Glej , mi fino vfe saputoli“ vfe ka-kor v’ ob/.hiui abata na ftr. XI.VI.
4. kimovza.
V' dan £ Rosâlije devize.
MOLITEV.
ÏTflifhi naf, Bog nafh Svelizhar! de, kakor fe prašnika fvete Rosâlije devize tvoje vefeli-
mo, takó fe nauzhimò njene perferzhne po-boshnofii, in fmo po njeni profhnji fhib tvoje jese ufmiljeno oléti. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
lì er ilo : „Bratje! kdor fe hvali“
Evangeli: „Nebcfhko kraljéftvo je podobno de-fetim devizam££ oboje kakor v’ I. obzkiui devize цв muzhénke na ftr. LV.
8. kimovza.
Malo gofpódnizo ali v' god
rojftva Marije devize.
Molitev, Berilo in Evangeli fe najdejo v’ prašnik fpozhelja devize Marije na Hrani 347- farno de fe v’ molitvi namefti: njéniga fpozhetja, rezke: njé-niga rojftva.
Fervo nedeljo po mali goj'pódnizi.
V’ prašnik fvetiga iména
Marije.
„	MOLITEV.
|j
e-^odéli, prófimo, vfigamogózhni Bog! de •voji verni, kteri fe vefelé iména in varftva
434 V’ dan povifhanja fvetiga krisha.
+лл w\ ui\ %w wiwwivmuMwwwuiwwuuwww
prefvéte devize Marije, fo po njeni poboshni profhnji vfih slegov otéti na semlji, in saflu-shijo v’ vezhno vefelje priti v’ nebelih. Po Go-fpodu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
Berilo: „Jas firn ko terta fladek in difhezh fa d rodila“ fcakor iß. dan malfga ferpdna na f(r. 411. jEvangeli: „Tifti zhaf je bil angel Gabriel od Boga poflan“ kakor 25. dan fufhza na ftr. З78.
14. ki/nov za.
V’ dan povifhanja fvétiga
krisha*
MOLITEV.
JSog ! kteri naf danafhnji dan s’ obletnim go-dam povifhanja fvetiga krisha ovefelifh, daj, profimo, de, ki njegovo fkrivnoil na semlji fposnamo, plazhilo njegoviga odrefhenja v’ ne-befih saflushimo. Po ravno tem Gofpodu nafhim i. t. d.
{Perilo 14 lijta J. {Pavla ajiojteljna
do Filipljanov 2 r~
5 —
11.
vat je! ravno to miflite med febój, kar Kri-ftuf Jesuf, kteri, defiravno je bil v’ Boshji po-
V’ dan povifhanja detiga krisha. 455
dobi, ni v’ rop fhtel Bogu enak biti, temuzh )e fam Tebe v’ nizh ftoril, ko je podobo hlapza n®“fe vsél, zhlovekam fe upodobil, in po vna-njini najden bil kakor zhlovek. Ponishal je lam Tebe, ko je bil pokoren do fmerti, fmer-Î* pa na krishi. Sató ga je tudi Bog povifhal, ln mu dal ime, ktero je zhes vfe imena, de v’ imenu Jesufovim (tuke j fe poklékne) vl^ako koleno perpogne teh, ki fo v’ nebelih, Па semlji in pod semljo, in de vfak jesik fpri-*^uje, de je Gofpod Jesuf Krifluf v’ zhafti °gâ Ozhéta.
Svariceli Ji'eh (ja Jo an a 12, 3i — 36.
TP-
Ifti zhaf je rekel Jesuf Judovfkim ^nóshizam: „Sdej je fodba fveta; sdej 0 vojvoda tega fveta isirershen. In jas, 'edar bom povifhan od semlje, bom febi vlébeld*' (To pa je rebel, e je na snanje dal, Г kakofhno fmer-1° de bo umeri.) Mnóshiza mu je odgovorila: „Mi fmo flifhali is podave, e Iiriftuf vékoma odane; in kakó pra-i . . tl: tSin zhlovébov mora povifhan s 1 r \	je lidi cSin zhIoArékov ?“ de-
pili* . dm je tedej rekel: ,,.She malo zha-;<ì luzli per vaf. Hodite, dokler
imate luzh, de vaf tema ne obide; in kdor hódi v’ temi, ne vé, kam gré. Dokler imate luzh, verujte v’ luzh, de bole otrozi luzhi.“
17. kimovza.
V’ dan £ Lamberta fhkofa
muzhénza.
Molitev: „Osri fe na nafho flaboft,“
Berilo: „Predragi! blagor zhloveku“
Evangeli: „Ako pride kdo k’ meni“ vfe kakor v' I. oh zli ini muzhénza fhkofa na ftr. III.
21. kimovza.
V’ dan f. Matevsha apofteljna
in evangelica.
MOLITEV.
T^iTaj nam, Gofpod! fvetiga apofteljna in evan-gelifta Malevgha profbnje pomagajo; de, kar nafha premoshnoft ne sadobi, nam je po njegovim perporozhevanji dodeljeno. Po Gofpo' du nafhim i. t. d.
dan f. Matevsha apoAeljna in crangel. 557 Ûfàenlo id fjiehiela hrerola
/j^e/uela
10 — 14.
P
odoba obrasov zhvetérih shivâl : Obras zhlo-'el;0v ;n 0]jras ]evov je bil na défni njih zhve-.er'h, obras volov pa na levi njih zhvetérih, r' obras orlov nad njimi zhvelérimi. Njih abrasi in njih perule fo bile sgorej proAerte ;
vé peruti fléherne Ae fe Aikale, in dve Ae pokrivale njeno telo. In fléherna njih je fhla bred febój ; kamor jih je duh gnal , tj e fo 1ie? in fe nifo obrazhale, kedar fo hodile. n podoba shivâl je bila vaditi kakor gorezhi °S^i ognja in kakor bakle. To je bila perka-Seri» ki je fhvigala v’ frédi shiral: fvetloba ^Snja, in is ognja is-hajozh blifk. In shivali 0 tekale, in fe vrazhevale, kakor fvetel blifk.
^ Svariceli Jvetina *JŸlatevôla
9,9— i5.
zhaf je vidil Jesuf zhlovéka le-1 na zolu, Matevsha po imenu, in rezhe: „Hodi sa -menoj !“ In je p in fhel sh’ njim. In pergodilo je ^e’ k° je hil v’ hifhi per jedi, glej, Л	čolnarjev in gréfhnikov pri-
1qj in lo k’ jédi fédii s’ Jesufam
458 V’ dan ff. Kosma in Damjana muzh.
in njegovimi uzhénzi. In fari seji', to ,, viditi, fo rekli njegovim uzhénzam : „Sakaj jé vafh Uzhemk f’ zolnarji in gréfhniki?“ Ko je pa Jesuf to fli-fhal, je djal:	„Ni treba sdravmka
sdravim, ampak bolnim. Pojdite pa, in uzhite fe, kaj je to: Mi loft hozhem in ne daru. Sakaj ne pravizhnih, ampak gréfhnikov km prifhel klizat.“
27* himovza.
V’ dan fli Kosma in Dam-
jana muzhénzov.
MOLITEV.
-Skodeli, prófimo, vfigamogózhni Bog! de, ki fve-tih muzhenzov tvojih Kosma in Damjana god zhe-flimo, fmo vfih prihodnjih slegov po njunih profhnjah otéti. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Berilo : „Pravizhni pa bodo vekoma shiveli^ Evangéli: „Tifti zhaf je fhel Jesuf s’ gore“ oboje kakor v’ II. obzhini vezli muzhénzov sunej veli-konozlmiga zbala na ftr. XXV.
V’ dan Г. Mihaela véliziga angela. 459
m tu ш \*л \%\%лл м\
29. himovza.
V’ dan £ Mihaela véliziga an-
gela.
MOMTEV.
n
-^og! kteri po prezhudnim redu opravila an-gelov in ljudi odlozhifh , dodeli miloftivo, de, ^teri ti v’ nebelih vedno flushijo, tudi na *emlji nafhe shivljenje varujejo. Po Gofpodu hafhim i. I. d.
^enlo iđ Junvmrjn raàcdènja j. formet
apofteljna i, i — 5.
Tv
ifte dni je Bog pokasal, kar fe mora fkorej Ugoditi, govorezh po fvojim angelu fvojimu lapzu Joanu, kteri je prizhevanje dajal be-Boshji, in prizhevânje od Jesufa Kriftufa, fPr i50'* Ìe	Blagor mu, kteri bere in
^ hi beféde tega prerokovanja, in dopolni, P 1 J® v’ njem pifano; ker zhaf je blis. Joan ^ mérim zerkvam, ktere fo v’ Asii. Miloft in i . r yam bodi od njega, kteri je, in ktevi je ’ in kteri bo prifhel; in od fedmérib du-j V,r lsteri fo pred njegovim fedeshem ; in od j, ., Kriftufa, kteri je svéfta prizha, pervo-) niz is mertvih in poglavar kraljev semlje :
440 V’ prasnil« Marije dev. f. roshniga branža.
**/% W МЛ VV\ VV\ Vit VV\ Ш VV\	WUUMUAMUMMA
bteri naf je ljubil, in naf opral od nafhih grehov v’ Tvoji bervi.
Evangeli kakor v’ god angelov vn-rhov na ftr. 4З1.
Fervo nedeljo kosoperfka.
V' prašnik Marije devize fve-
tiga roshniga hranza.
MOLITEV«
ff^ng ! bi nam je tvoj Edinorojéni po Tvojim shivljenji, fmerti in vftajenji vézhniga svelizha-nja plazhilo perdóbil; dodeli, prófimo, de, ki té fbrivnofti Г’ fvetim roshnim branžam fvele Marije devize zheftimò, tudi pofnćmamo, bar imajo v’ Tebi, in bar obetajo, doTéshemo. Po ravno tem Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, bteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
Berilo: .,Od sazhetba in pred veki fim ftvarjena“ Evangeli: „Tifti zhof, ko je Jesuf mnósbizam govoril, je povesdvignila neba sbena“ oiioje kakor 5. dan včlizago ferpdna na 0r. J1 f).
V’ dan f. Franzifhka 4Seraffkiga. 441 4- kosoperjka.
v dan 11 Franzifhka ,Seraf-
fldga.
B,
MOLITEV.
'Og ! kteri fvojo zérkev po saflushenji fvetiga ^anzifhka s’ novimi otrozi rasfhirjafh ; daj nam P° njegovim sgledu posémeljfko sanizhevati, fe deléshnofti nebéfhkih darov vfelej vefeli-**• Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Merilo id lijta J. Mav la ajiojteljna do Galaz/ianov 6, 14 — 18.
^^ratje! mene pa Bog varuj, de bi fc s’ dru-hvalil, kakor f’ krishem Gofpoda nafhiga ,esufa Kriftufa, po kterim je meni fvét krishan lri Ìfls fvétu. Sakaj v’ Kriflufu Jesufu nizh ne Уе^Ја ne obrésa, ne neobresa, ampak nova Hvar. ,n kteri koli fe'po tem pravilu ravnajo, mir g. ^iloft nad njimi in nad Israelam Boshjim. 'z^r pa mi nihzhe ne bodi nadléshen ; sakaj nolim snamnja ran Gofpoda Jesufa na fvo-Pln teléfu. Miloft Gofpoda nafhiga Jesufa Kri* ц a bodi s’ vafhim duham , bratje ! Amen.
E»
Vc*ngeh: „Hvalim te, Ozhc“ kako? 24. dan fvezka-Ua ua ftr. 3 ji.
442	V’ dan f. Teresije devize.
WHUUUlWUAW %VV%UWW1V\%1UWW1UW«VW\1VVM
12. kosoperfka.
V’ dan f. Makfimiliana fhko-
fa muzhénza.
Molitev: „Bog, kteri naf s’ obletnim godam“ Berilo: „Hvaljen bodi Bog in Ozhe“ oboje kakor v’ II. obzidni muzhénza i'hkofa na ftr. Y. Evangeli: „Ako pride kdo k’ meni“ kakor i. obzidni muzhénza fhkofa ua ftr. IV.
15. kosoperfka.
V’ dan f. Teresije devize-
MOLITEV.
Uflifbi naf, Bog nafh Svelizbnr! de, kakor fe prašnika fvete Teresije devize tvoje vefeli-mò, takó fe poshivimò f’ hrano njeniga nebé-fhkiga uka, in nauzhimò njene perferzhne po-boshnofti. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Berilo: ,,Bratje! kdor fe hvali“
Evangeli : „Nebefhko kralje (Ivo je podobno de-fetim devizam“ oboje kakor v’ ob z biol devize ne muzhénke na ftr. L V.
IG* kosoperfka.
V' dan £ Gala abata.
Molitev: „Naj naf, prófimo, Gofpod !“
Eerilo: „Je bil ljub Bogu in ljudem“ ■Evangeli: ,,G!ej, mi fmo vfe sapuftili“ vfe kakor v’ obzMiii aliata na ftr. XLVI.
18* hosoperfka.
У dan £ Luka evangelifta.
MOIsETEV.
aj bo sa naf, prófimo, Gofpod! tvoj fveti evangelifl Luka befédnik, kteri je kriška fmert ïla fvojim teléfu vedno v’ tvojiga imena zhaft ђ°к1. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
berili
H
o id 2. lijta J. IkPavla a
do Korinzhanov 8, 16
tpojteljna
24*
j.. r*>tje1 hvala Bogu, kteri je dal ravno tako r" sa vaf Titu v’ ferze. Sakaj opominjanje f,Zfr Ìe Prejél ; pa ker je bil selo fkcrben, je t, ,r°Ì° voljo k’ vam fhel. Poflali fmo sir njim
Uc*l hm*» l.i_________i. • i	_ m	..OK
j brata, kteriga hvala je v’ evangelji po vfih дауј.'а^з ne pa farno to. ampak je tudi ponj^ J°5n °d zérkev tovârfh- nafhiga popotova-v to milofhinjo, ki jo dajemo v’ zhaft
Gofpodovo in v’ rasodétje fvoje volje. Takó Ге varujemo tega, de naf kdo ne obrekuje savoljo té obilnofti, ktero delimo. 4Skerbimo namrezh sa dobro ne le pred Bogam, ampak tudi pred ljudmi. Po fiali fmo pa sh’ njima tudi nafhiga brata, kteriga fmo fkufili v’ mnogoterih rezhéh velikokrat fkerbniga, sdej pa veliko fkerbnej-fhiga, s’ velikim saupanjem v’ vaf ; ali savoljo Tita, kteri je moj tovarfh in pomagavez per vaf, ali savoljo nafhih bratov, kteri fo apo-fleljni zérkev in zhaft Krillufova. Pokâshite te-dej vprizho zerkev fprizhevanje fvoje ljubésni do njih in nafhe hvale savoljo vaf.
Evangeli kakor v' (!an Г. Marka na Hrani 383.
21. hosoperfka.
V; dan £ Urf hule in njenih
tovarfhiz, deviz in muzhénk. MOLITEV.
ÏBaj nam, profitno, Gofpod nafh Bog! fvelih deviz in muzhénk tvojih Urfhule in njenih tovarfhiz smago s’ vedno poboshnoftjo prasno-vali, de, ki jih ne moremo vredno hvaliti, jih vfa j Г ponishno profhnjo pozheilimò. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Berilo: „Bratje! od deviz nimam“ kakor v’ It.
obzlmii devize famo na ffcr. LV1I.
Evangeli : „JNebefhko kraljeftvo je pod olj n o de-fetim devizam,“ kakor v’I. obzidni devize farno na ftr. L V.
28. kosoperjïia.
V' dan ff. .Simona in Juda
apofieljnov.
_	MOLITEV.
Ja-*og! kteri fi nam po fvojih fvetih apofteljnih iSimonu in Judu v’ fposnanje tvojiga imena Priti dodelil ; daj nam njune vezhne zhalli Opomin s’ vedno rafijo v’ dobrim pofvezhevâti, pofvezhevânjem v’ dobrim rafli. Po Gospodu nafhim i. t. d.
J. (Pavla
do Efeshanov 4>7 — i3.
rdtje! vfakterimu smed naf je dana miloft |.° rr*^r* darovanja Kriftufoviga. Sa tega voljo ,-V? pifmo: „Je fhel na vifoko, in vjéte pe-Ror	’ Ie ^ darove ljudem.“ De je pa
tul' rk'’ kai Ie drusiga, kakor de je poprej fi	v’ dolne ftrani semlje? Rieri je dol
e ) favno tifti je tudi gor fhel zhes vfe ne-
446 V’ dan Л. jSimona in Juda apofteljnor.
bêla, de bi vfe napolnil. In on je ene poftâ-vil apofteljne, ene pa preroke, ene pa evange-lifte, ene pa paftirje in uzhenike v’ popolnoft fvetih, v’ opravljanje flushbe, v’ rasfhirjanje teleta Kriftufoviga ; dokler fe ne fnidemo vfi v’ edinofti vére in fposnanja tSinii Boshjiga, v’ po-polniga mosha, v’ mero polne ftaroßi Kriüufove.
^ Svancjeli Jvetuja o cina i5, 17 — a5.
Ä ifti zhaT je rekel JesuT Tvojim u-zhénzam : To vam sapovém, de Te ljubite med Teboj. Ako vaT Tvét Tovra-shi, vedite, de je mene poprej Tovra-shil ko vaT. Ko bi bili is Tveta, bi Tvét Tvoje ljubil; ker pa niTte is Tveta, ampak firn vaT jas od Tveta odbral, torej vaT Tvet Tovrashi. tSpomnite Te beTed, ktere lim vam jas govoril: Illapez ni vézhi kakor njegov goTpod. Ako To mene preganjali, bodo tudi vaT preganjali; ako To moje beTéde dershali, bodo tudi vaThe dershali. VTe to pa vam bodo Korili savoljo mojiga imena, ker ne posnajo njega, kteri me je poTlal. Ko bi ne bil pri-Thel, in bi jim ne bil govoril, bi ne
»/%/**/%**%* W\	W% VI*	******
iméli greha; sdej pa nimajo isgóvora sa fvoj greh. Kdor mene fovrashi, fovrashi tudi mojiga Ozheta. Aho hi ^ed njimi ne hil fiorii del, kterih oihzhe drugi ni fiorii, hi ne imeli greha; sdej pa fo vidi Ji, in fovrashi j o me-Пе in mojiga Ozhéta. Pa de fe dopol-111 govorjenje, htero je v’ njih pollavi Sapifano : „Saftonj fo me fovrashili.“
1. lijtognoja.
V’ god vfih fvetnikov.
w	MOLITEV.
fgamogózhni vézhni Bog! kteri fi nam do-‘léli] vfih tvojih fvetnikov saflushenje s’ enim 8°dam zheftiti, profitno, de nam sasheleno o-Li.lnoft fvojiga ufmiljenja po veliko perporozh-*|ikih dodeli. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kri-
11 <Sinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kralje h t. d.
oana
l(i jlnvm^a raóoclcnja J.
rjt	opojieljna 7, 2— 12.
geja^e	gle j te, firn jas Joan vidil drusiga an-
puti od folrtzhniga ves-hoda, kteri je imel
448	V’ god vfih fvelnikov,
snamnje shiviga Boga; in je vpil s’ velikim glafam zhvetérim angelam, kterim je bilo dano fhkódovati semlji in morju, rekózh: „Ne fnkodujte semlji in morju, tudi ne drevéfam, dokler ne sasnamnjamo hlapzov Boga nafhiga na njih zhelih.“ In firn flifhal fhtevilo sa-snamnjanih; Ito fhtiri in fhtirdefet tavshent je bilo sasnamnjanih is vfih rodov Israelovih otrók. Is roda Judoviga dvanajft tavshent sasnamnjanih; is roda Rubnoviga dvanajft tavshent sasnamnjanih; is roda Gadoviga dvanajft tavshent sasnamnjanih ; is roda Aserjcviga dvanajft tavshent sasnamnjanih; is roda Neftalje-viga dvanajft tavshent sasnamnjanih; is roda Manafoviga dvanajft tavshent sasnamnjanih; is roda tSimeonoviga dvanajft tavshent sasnamnjanih; is roda Levjeviga dvanajft tavshent sasnamnjanih; is roda Ifaharjeviga dvanajft tavshent sasnamnjanih ; is roda Zabulonoviga dvanajft tavshent sasnamnjanih; is roda Joshefo-viga dvanajft tavshent sasnamnjanih; is roda Benjaminoviga dvanajft tavshent sasnamnjanih. Po tém firn jih vidil veliko trumo, ktere nih-zhe ni mogel prefhléti, is vfih narodov, in rodov, in ljudftev in jesikov, fiati pred lede-shem in pred Jagnjetam, oblézhene v’ beiß dolge oblazhila, in palmove veje v’ njih rokah; in fo vpili s’ velikim glafam, rekózh: „Zhaft Bogu nafhimu, ki fedi na fédesbi, in Jagnjetu!“ In vfi angeli fo fiali okrog fede' sha, in ftarafhmov in zhvetérih shivâl; in f°
pred fédeshem na Tvoje obrase, in mo-11 ßogäj rekózh: „Amen! hvala in flava, in ttiodroß in sahvdla, zbali in brepoflt in mozh °o11 nafhimu v’ véke vékov. Amen.
^ Svaniteli Jveticfu ^/ftatevóka 5, 1 --------------- 12.
Tp
. Шј zhaf, ko je vidil Jesuf mnóshize, ■*е fhel na goro, in ko fe je bil ufé-e'j Љ perftopili 1;’ njemu njegovi u-fhénzi, in je odpori Tvoje ufta, in jih Ie Uzhil, rekózh: Blagor uhogim v’ du-ker njih je nebéfhko ltraljéftvo. logor krotkim, ker oni bodo semljo P°ledli. Blagor shaloftnim, ker oni oti° ovefeljeni. Blagor lazhnim in ,ejnini pravize, ker oni'bodo nafite-^1’ Blagor ufmiljenim, ker oni bodo ^ni3ljenje dofégli. Blagor jim, kteri ? ^Biftiga ferža ; ker oni bodo Boga ^ B Blagor mirnim, ker bodo o-1 Boshji imenovani. Blagor savoljo i , ^lze preganjanim, ker njih je ne-Vapl3to kraljéftvo. Blagor vam, kedar Bodo kleli in preganjali, in vfe 0 soper vaf Jashnjivo eovorili sa-
° 29
450 V’ dan f. Karola Boromeja fhkofa.
voljo mene; vefelite in radujte fe, Iter je vafhe plazhilo obilno v’ nebelih.
2. Ifiognoja.
V' dan £ Jufta muzhénza.
Molitev: „Dodeli, profitno“
Berilo: „Pravizhniga je peljal Gofpod“ oboje kakor v’ I. obzhini muzhénza ne fhkofa na ftr. VII.
Evangeli: „Refnizhno, refnizhno, vam povem, ako pfhenizhno serno,£< kakor v’ obzhini muzhénza ne fhkofa na ftr. XIII.
Molitev, Berilo in Evangeli v’ dan fpomina vfih vernih mertvih fe najdejo na ftrani I.XIX.
4. lifiognoja.
V’ dan £ Karola Boromeja
fhltofa.
MOLITEV.
Ohvttruj, Gofpod! fvoja zérkev s’ vedno hrambo fvetiga Karola fpovedovâvza fvojiga in fhltofa, de, kakor ga je paftirfka fkerb zheftitiga fiorila, tako naf njegova profhnja fiori vfelej sa tvojo ljubesen vnete. Po Gofpodu nafhim i. t. d.	'
V’ dan f. Martina fhkofa. 451
berilo: „Glej, veliki duhoven“
Evangeli: „Nekdo, kleri je na pluje fhel“ oboje kakor v’ I. obzhiui (jiovedovavza fhkofa na ftr. XXIX.
6. li/iognoja.
V' dan f. Leonarda abata.
^	MOLITEV.
P
erftopjj Gofpod! nafhim ponislinim prošnjam, ktere ti o godu fvetiga Leonarda aba-Lojiga darujemo, de, ki v’ fvojo pravizhnoft n'raanio saupanja, fe nam po njega profhnjah, kteri t; je dopadel, pomaga. Po Gofpodil na* Šim i. t. d.
E e rilo : „Je jjjj ] ju|> Bogu in ljudem“ kakor v> p ohz.hini abata na ftr. XLVI. vangeli : „Naj bo Opafâno vàfhe ledje“ kakor v’ I. obzhiui fjxivedovav/.a ne fhkofa na ftr. ХЈЛ.
11. lljtognofa.
V' dan f Martina fhkofa.
jg	MOLITEV.
b‘ kleri vidifb, de farni is febe nizli ne j.L°re.m° * dodeli miloftivo, de bomo po ji fvetiga Martina tvojiga fpovedovâvza
29 *
in fhkofa v fi h nadlog obvarovani. Po Gofpodu
nafhim i. t. d.
.
Berilo: „Glej, veliki duhoven“ kakor v’ i. obzidni
fpovedovavza fhkofa r.a ftr. XXIX.
Evangeli: „Nihzhe luzhi, ko jo ushge,“ kakor v’ III, obzidni fpovedovavza fhkofa na ftr. XXXIV.
15. UJtognoja.
V’ dan f Brikzija fpovedovav-
za fhliola.
Molitev: „Uflifhi, prófimo, Gofpod“
Berilo: „Bratje! duhovnov je bilo vezh“ Evangeli: „Zhujte, ker ne vede“ vfe kakor v’ II. obzidni fpovedovavza fhkofa na ftr. XXXI.
15. UJtognoja. .
V; dan f Leopolda fpovedo-
vavza.
MOLITEV.
H5og! kteri fi fvetiga Leopolda od fkerbi fve-ta k’ nebefhki zhafli prepeljal; dodeli nam, prófimo, tako fkosi to zhafho hoditi, de vezhniga shivljenja dél saflushimo dofézhi. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
V’ dan darovanja Marije devize. 455
^и^гиилггхгглг^г^ ггигиг^ггггглггггг^гг^гглгмгглггг
Berilo: „Blagor zhloveku, kleri je najden“ kakor v’ I. obzidni fpavedovuvza ne fhkofa na ftr. XI.. Evangeli: „Neki blagoroden zhlovek“ kakor v’ Ш. obzhini fpovedoviivza ne fhkofa na ftr. XLIV.
19. lifiognoja.
V’ dan f. Elisabete kraljize
vdove.
_	MOLITEV.
1|
■«^asfvetli, ufmiljeni Bog! ferza fvojih vernih, daj nam po žhefiitih profhnjah fvete Elisante pofvetno frezho sanizhevâli, in fe nebeških darov vfelej vefeliti. Po Gofpodu nafhim >■ t. d.
Berilo: „;Serzhno sheno kdo bo rfafhel ?££ Evangeli: „Nebefbko kraljeftvo. je podobno sa-kladu££ oboje kakor v’ obzidni fvetmze ne devize ne nuizhćnke na ftr. Г.Х1Г.
21. liftognoja.
V’ dan darovanja Marije
devize.
^	MOLITEV.
°o • kleri fi hotel, de je bila fvela Marija ^e^ej deviza, prebivâlifhe fveliga Duha, da-
454 V’ dan f. Zezilije devize muzhénke.
nafhnji dan v’ tempeljnu darovana; dodeli, prófimo, de po njeni profhnji v’ tempeljnu tvojiga velizhaltva darovani biti saflùshimo. Po Gofpodu nafhim — v’ edinofti ravno tiftiga fve-tiga Duha i. t. d*
Berilo: „Od sazhetka in pred véki fi m Hvar jena“ Evangeli: „Tifti zhaf, ko je Jesuf mnóshizam govoril, je povesdvignila néka shena<£ oboje kakor 5. dan véliziga ferpàna na ftr. 419>
22- lijiognoja.
V' dan f. Zezilije devize mu-
zhénke.
MOLITEV.
55og! kteri naf s’ obletnim godam fvete Zezilije devize in muzhénke fvoje ovefelifh ; daj, de, ki obhajamo njen prašnik, fe tudi po sgle-du njeniga poboshniga shivljenja ravnamo. Po Gofpodu nafhim i* t. d.
Berilo: „Gofpod, moj Bog! povesdvignil fi“ kakor v’ II. ob z hi ni devize muzhénke na ftr. LI.
Evangeli: „Nebéfhko kraljéftvo je podobno de-fetim devizam“ kakor v’ I. obzidni devize mu-zličnke na ftr. XL1X.
V’ dan f. Katarine devize muzhénhe. 455 25. liji o gnoja.
V' dan £ Klemena muzhén-
za papesha.
_	MOLITEV.
■*-*og! hteri nat* s’ obletnim godam fveliga Kle-niena muzhénza fvojiga in papesha ovefelifh 5 dodeli milotlivo, de, hi njegov god zhetlimo, udi njegovo terzhnott v’ terpljenji pofnémamo. P0 Gofpodu nafhim i. t. d.
berilo: „Bratje! pofnémajle mene“ kakor 2З. ne-riéljo po binkefhtili na ftr. З21.
^Vangeli: „Zhujte, her ne vétte“ kakor v’ II. obzliini fpoyedovi'ivza Ih kp fa pa ftr. XXXII.
25- liftognoja.
^ dan £ Katarine devize mu-
zhénke.
j	MOLITEV.
g. °§' kteri fi dal Mojsefu sapovedi na verhi J. na)^ie gore, in fi ravno na tifto metlo po i«0 ^vet^ angelih telo fvete Katarine devize muzhénhe fvoje prezhudno polésìni; daj,
456 V’ dan f. Jodoka fpovedovavza.
prófimo, de po nje saflnshenji in profhnji na hrib, kteri je Kriftuf, moremo priti. Po ravno lem Gofpodu nafbim i. t. d.
Berilo: „Zheftil te bom, Gofpod kralj!“ Evangeli: „Nebéfhko kraljeftvo je podobno de-fetim devizam,“ oboje kakor v’ 1. obziiiui devize muzhćuke na ftr. XLV1II.
17. véliziga travna.
V' dan f. Jodoka fpovedovav-
za.
Molitev: „Perftopi, Gofpod! nafhim molitvam“ Berilo: ,,Bratje! v’ rasgledovanje fino fvétu“ Evangeli: „Ne bojte fe, malo kerdelo“ vfe kakor v’ obziiiui 'fpovedovavza na ftr. XI.II.
Molitve, Berila
in
Evangelji
v’
Prašnike ^Svetnikov, kteri nimajo laftnih.
V' predgod apófteljna.
MOLITEV.
,aj, prófìmo, vfigamogózhni Bog! de nam ^v<diga I. apolleljna tvojiga zheftiti predgod, ki Sa Pbhâjamo, pomnóshi poboshnoft in svelizha ПЈе* P° Gofpodu nafhim Jesufu Rriftufu tSinu Gojinij kteri P teboj shivi in kraljuje i. t. d.
I
II ^	V’pređgođ apófteljna.
<V\/\ V%/% WJ\%/W	%%/% %%/% UtUUUtUUt IVtWAIM
berilo lé Huke v ojtrakovii
<
44; г5 — 27. in 45, 2 —-g.
ISlagoflov Gofpodov je nad glavo pravizhni-ga. Salò mu je dal Gofpod lattino, in je ras-délil njegov del med dvanajfl: rodov; in na-fhel je miloft pred oblizhjem vfiga zhlovéfhtva. In ga je povelizhal v’ ftrah fovnishnikam, in je s’ njegovimi beledami snamnja ukrotil. Po-zheRil ga je pred kralji, in mu pokesal Tvojo flavo. V’ njegovi véri in krotkófti ga je fvé-tiga fiorii, in ga isvolil smed vfiga zhlovéfhtva. In mu je dal ozhitno sapévedi in pollavo shi-vljènja in modrofti; in ga je povifhal. tStoril je sh’ njim vézhno savéso, in gSL je opafal f’ pafam pravizhnofii, in oblékel Gofpod P yén-zam flave.
Hjvancjeh Jvetieja ^оапа
i5, 12 — 16.
TTifti zhaT je rekel JesuT Tvojim u-zhénzam: To je moja sapoved, de Te ljubite med Tebój, kakor firn yaf jas ljubil. Vézhi Ijubésni od té nima nih-zhè, de kdo Tvoje shivljènje da sa Tvoje prijàtle. Vi jfte moji prijalli* ako fiorite, kar vam jas sapovém. Po-fihmal vaT ne bom vezh imenoval
hlapzov, ker hlapez ne vé, kaj dela njegov gofpocl; pa prijatle firn vaf 1 meno val, ker firn vfe, kar koli fim Oifhal od fvojiga Ozhéta, vam osna-nil. Nifte vi mene isvolili, ampak jas fìm vaf isvolil, in fim vaf poftavil, gréfìe, in fad obrodile, in de vaf h oliane; de, kar koli bote profili Ozhéta v’ mojim imenu, vam da.
V’ dan eniga muzhénza
fhkofa *).
L
MOLITEV.
,
fo na nafho flabóft, vfigamogózhni Bog! ker breme tatinih del teshi, naj nam fvéti-8a !• muzhenza tvojiga in fhbofa zheftita pro-fllnÌa pomaga. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kri-tSinu tvojim, ktéri f’ teboj shivi in kralje i. t. d.
* ^ u z hćn i z ali martcrnik fe imenuje vfak fvetnik, f , ri ie kerfhanfko véro Ctanovitno prizhal, in je kil sat<» umorjen. V’ befécli flikof pa je tudi 1’apesh sapo-Paden.

red ragi ! blagor ahlovéku, ktcri preterpi fkufhnjo, ker fkufhen bo prejel venez shivlje-nja, ki ga je Bog tiftim obljubil, kleri ga ljubijo. Nihzhè, ko je fkufhan, ne rezi, de je od Boga fkufhan; sakaj Bog fe ne da fku-fhati v’ hudo, in tudi nikogar ne fkufha. Vfak pa je fkufhan, kedar je od fvojiga posbelè-nja vlézhen in vabljen. Potlej ko poshelenje fpozbnè, rodi greh; greh pa, ko je florjèn, rodi fmert. Ne motite fe tedej, bratje moji preljubi ! Vfak dober dar in vfako popolno darilo je od sgorej, in pride od Ozhéta fvetlò-be, per kterim ni premenjenja , tudi ne fénze kazîga preobrâzhanja. Sakaj radovoljno naf je rodil s’ befédo refnize, de fmo nekake pervine njegovih kvari.
HPifti zhaf je rekel Jesuf mnoshizam: Ako pride kdo k’ meni, in ne fovrashi fvojiga ozhéta in matere, inshene, in otrok, in bratov, in féfter, pa fhe tudi fvojiga shivljènja ; ne more biti moj uzheniz. In kdor ne noft fvojiga kri-
id
1, 12 — 18.
14, 26 — 33.
V’ dan eniga muzhćnza fhkofa. ^ У
w mwww wtiwimiivvtimwvmvnw ичгглт
s^a, in ne hódi sa menój ; ne more ^iti moj uzhéniz. Kdo namrezh smeđ Vftf, hedar hozhe turn sidali, ne fede poprej, in ne rasfhtéje potrebnih isdâj-^°v, ali ima dolii ga dodelati; de Ге ln'u> hedar vftâvi Halo, in ne more doveri hiti, ne sazhnó vii, hteri vidi-]°> pofmehovati, reliózh: „Ta zhlovek Ie sazhél sidati, pa ni mogel dovex--^hrti Ali hteri kralj, hedar gré vojskovat fe soper drusiga kralja, ne fede Poprej, in ne premifli, ali mu more s defetimi tavshenti naproti ili, hteri s’ dvajfetimi tayshenli nad-nj? tSi-Zer pofhlje, dokler je fhe delezh, fpo-Iozhmkov do njega, in pròli mini. Ta-tedej nobeden smed vaf, hteri fe 110 °dpové vfimu fvojimu premoshènju, llc Шогс hiti moj uzhéniz.
IL
MOLITEV.
л
°8 • Pieri naf s’ oblélnim godani fvéliga T. ;;7h?n- fvojiga Ir, fliItola ovefelifli, dodéli jj. *'°’ hi njegov god zhellimò, fe ludi 8 iga varllva rasvefelimò. Po Gofpodu na-
VI	V’ dan eniga muzhénza fhkofa.
*л/\	m гглггч	ггчггг 1М/илг%лw
fhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri P teboj shivi in kraljuje i. t. d.
{Perilo ić 2.. lijta J. {Pavla ajiojtel-jna
do Korinzhanov i, 3 — 7.
I5ratje! hvaljen bodi Bog in Ozhe Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa, Ozhe ufmiljenja in Bog vfìga povefeljènja; kteri naf povefeliije v’ flednji nafhi nadlogi , de jih tudi mi moremo povefelili, kteri fo v’ mnogi ftifki f’ povefelje-njem, f’ klerim fmo tudi mi od Boga pove-feljeni. Sakaj kakor je obilno terpljenje Kri-ftufovo v’ naf, tako je tudi po Kriftufu obilno nafhe povefeljenje. Pa bodimo ftifkani, je v’ vafhe opominjanje in svelizhanje; ali bodimo povefeljeni, je v’ vafhe povefeljenje ; ali bodimo opominjani, je v’ vafhe opominjanje in svelizhanje, ktero fìori, de terpitè ravno tifte nadloge, ktere ludi mi terpimò : de je nafhe upanje sa vaf terdno , ker verno, de, kakor fte tovarfhi v’ terpljenji, tako bote tudi v’ povefe-Ijenji v’ Kriftufu Jesufu Gofpodu nafhim.
►J« Svariceli Jveticja ^/Ptatevóka
16, 24 —- 27.
Tim zhaf je rekel Jesuf Tvojim uzhen-za m: Ako hozhe kdo sa menoj priti?
^ај Te sata ji', in naj vsame fvoj krish, 111 naj hódi sa menoj. Sakaj kdor ho-zhe Tvoje shivljenje ohraniti, ga bo sgu-kdor pa sgubi Tvoje shivljenje sabljo mene, ga ho naThel. Kaj nam-rezh pomaga zhlovéku, zhe veT Tyét perjih, Tvojo duTho pa pogubi? Ali kâ-l^oThno ménjThino bo zhlovek dal sa fvojo duTho? Ker tSin zhlovékov bo priThel v’ velizhâftvu Tyojiga Ozhéta T’ Mojimi angeli, in takrat bo poverini vlaktérimu po njegovih delih,
V' dan eniga muzhenza ne
ThkoTa.
I.
MOLITEV.
odeli
ç , ,	1 prófimo, vfigamogózhni Bog ! de, ki
,Sa I- muzhenza tvojiga god zheftimò, fe 1 0 njegovi profhnji v’ Ijubésni do Ivojiga imé-4 uterdimò. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kri-
tSinu tvojim, kteri Г teboj shivi in kra-1i. t. d.
Vili	V’ dan eniga muzhénza ne fhkofa.
ttiw ш vvuw	гггиггглил гггггл гг\ гггггл \v\ vi\ х%л vv\ wuu
ravizhniga je peljal Gofpod po ravnih polih , in mu je pokasal kraljéftvo Boshje, ter mu je dal umnoft fvélih ; obogatil ga je v’ njegovim trudu, in je dopolnil njegove déla. Per svijazhi njegovih sópernikov mu je na Hrani ftal, in ga je obogatil. Ubranil ga je pred fovra-shniki, in pred sapeljivzi ga je obvaroval^ in mu je terd boj napravil, de bi premagal, in své-dil, de je modroft mozhnéji od vfih rezhi. Ta pravizhniga prodaniga ni sapufiila, ampak ga je od gréfhnikov refhila; in je fhla sh’ njim v’ jćzho, in ga v’ veséh ni sapuftila, dokler mu ni pernefla kraljevo pâlize in oblafti do tiftih, kteri fo ga ftifkali. In jih je lashnike pokasa-la, kleri fo ga omadcshevali, in dal mu je vezimo fvelloft Gofpod nafh Bog.
Tl ifli zhaf je rekel Jesuf fvojim uzhén-zam :	Nikar ne miflite, de fi m mir
prifhel pernell na sémljo; ne mirti, ampak mezh firn prifhel periteli. Prifhel firn namrezh rasdvojit zhlovéka soper njegoviga ozhéta, in hzhér sopcr
IO , to --- 14.
10, 34 ---- 42
q
V’ dan eniga muzhénza ne fhkofa. IX
'<u,M(u«uniimmm«Muwu«u«uuwu«««uuw«n
njeno mater, in finaho soper njeno ta-fho ; in zhlovéku fovrashniki Lodo nje-8°vi domazhi. Kdor ljubi ozhéta ali ^ater bolj ko mene, me ni vreden; lri kdor ljubi fimi ali hzhér bolj ko Iïiene, me ni vreden. In kdor ne vsa-nìe fvojiga krisha, in ne hódi sa me-**°j 5 me ni vreden. Kdor najde fvoje shivljenje, ga bo sgubil; in kdor sgu-1)1 fvoje shivljenje savoljo mene, ga bo nafhel. Kdor vaf fprejme, mene fprej-nie 5 in kdor fprejme mene, fprejme niega, kteri me je poflal. Kdor fprej-preroka v’ imenu preroka, bo planilo preroka prejel; in kdor fprejme Prav/zhniga v’ imenu pravizhniga, bo P apililo pravizhniga prejel. In kdor ioli da рЦј pomu smefj teh nar mânj-JP le kosarez mersle vode v’ imenu z enza; refmzhno, vam povem, ne bo ^oubil fvojiga plazhila.
II.
MOLITEV.
°déli 5 prófimo, vfigamogózhni Bog ! de bo-P° profhnji fvétiga I. muzhénza Ivojiga od
Лф
X V’ dan eniga muzhénza ne fhkofa.
vfih nadlog oteli na teléfu, in od hudih inifel ozhifheni v’ ferzu. Po Gofpodu nafhim Jesu-fu Kriftufu 4Sinu tvojim, hteri s’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
berilo iđ J2. do Timoteja 2 ,
S^redragi ! pomni, de je Gofpod Jesuf Kriftuf is sarôda Dâvidoviga vftal od mertvih po mojim osnanovânji, savoljo kteriga terpim do she-lésja, kakor hudodélnik; tode Boshja beféda ni vklenjena. Sato vfe preterpim savoljo isvolje-nih, de tudi oni svelizhanje doféshejo, ktero je v’ Kriftufu Jesufu s’ nebéfhko zhaftjó. — Ti pa fi flifhal moj nauk , poduzhenje, persadovânje, véro, krotkóft, Ijubésen , poterpeshljivoft, preganjanje, terpljenje; kar fe mi je pergodilo v’ Anliohii, v’ Ikonii in v’ Liftrah , kâkofhno preganjanje firn preterpel , in is vfiga me je reflui Gofpod. In vfi, kteri hozhejo pobôshno shivéti v’ Kriftufu Jesufu, bodo preganjani.
►k
Tifli zhaf je rékel Jesuf fvojim uzhén-zara: Nizh ni fkritiga, kar hi fe ne rasodélo, in fkrivniga, kar hi fe uc
V’ dan enîga muzhénza ne fhkofa.
<Vv' W\%лл xw чгл <%%л /%%/v%/%/% w% \w\ /vw %м\ w%v%/vvw %/%i%
Syédilo. Kar vam govorim v’ temi, pravite lia fvetlim; in Par na uhó fli-^hite, osnamijte na fìréhah. In ne bojte jih, Pieri «more telo, dufhe pa ne Korejo umoriti; temuzh bojte fe veli-bolj tilliga, Pteri more dufho in telò pogubiti v’ pepel! Ali fe ne prozìa dvoje vrabzov po vinarji? In le eden smed njih ne bo padel na sem-^j° bres vafhiga Ozhéta. Vafhi lafjé **a glavi pa fo vii rasfhtéti. NiPar Ге ledej ne bojte; boljfhi Po veli'Po vrab-z°v fte vi. Kdor Poli tedej bo sa-me Pj'izhal pred ljudmi, bom prizhal tu-^ jas sa-nj pred Tvojim Ozhétam, Pi v’ nebélìh.
III.
MOLITEV.
0(léli, prófimo, vfigamogózhni Bog! de bo-10 P° profhnji fvétiga I. muzhénza tvojiga od ^ aadlóg otéti na teléfu, in od hudih mifel zhifheni v’ ferzu. Po Gofpodu nafhim Jesu-u Piiftufu tSinu tvojim, kteri P tebój shivi in
‘"•'He i. t. d.
\гл 1\л w% iv\	ггл илггчггл w\ vv> vva vv\ vv» wv%w %/%/% vi'
Aerilo i<) lijta j/, paiola ajiojteljna
1 , 2 ------------------- 12.
Î*rcdragi Î v’ veliko vefeljc fi Thtéjte, kedar padete v’ mnogotere fkufhnje, ker vede, de TkuThnja vafhe vére obrodi poterpeshljivoft, po-terpeshljivod pa delo dopolni; de de popolni in pravizhni, in v’ nizhemur pomankljivi. Ako pa kdo vaf potrebuje modródi, naj jo proti od Boga, kteri da vfim obilno, in ne oponâfha; in nui bo dana. Naj pa proti s’ saupanjem bres vfiga pomifhljanja; ?akaj kdor fi pomiThlja , je enak morfkimu valovu, kteriga veter goni, in Tem-tertje mézhe. Naj tedej ne mifli tak zhlovek, de bo kej prejel od Gofpoda. Zhlovek dvojnih mifel je nedanoviten v’vfih Tvojih potih. Hvali pa naj Te firomâfhki brat v’ Tvojim poviThanji, bogati pa v’ Tvojim ponishanji, ker ho ko zvćt trave preThel. 4Solnze namrezh vdane s’ vrozhino, in poTuThi travo, in njen zvét odpade, in njena lepa podoba pogine; tako bo tudi bogatin v’ Tvojih polih svénil. Blagor zhlovéku, kteri preter-pi TkuThnjo, ker TkuThen bo prejel véniz shi vi jenja , ki ga je Bog tidim obljubil, kteri ga ljubijo-
Vzhafi Ге bere tudi:
0Oenlo it) /. lijta J. (Petra ajiojtel'jntf 4, i3 — 19.
1 redragi ! ker de deléshni Kridufoviga lerpljè' nja, vefelitc Tc, de Te tudi v’ rasodenji njeg°'
Ve zhafti veleli le in radujete. Ako de safra-rnovâni savoljo imena Kridufoviga, ld.igor vam, sakaj kar je hvale, zhafti in mozhi Boshje, in duh Boshji, nad vami pozhiva. Nobeden vaf pa naj ne terpi, kakor ubijâviz, ali tat, ali Preklinjevavez, ali ptujiga blaga lakomen. Ako Pa terpi kakor kriftjan, naj fe ne framuje ; 0lilpak naj zhefti Boga v’ tem imenu. Sakaj z^af je? fje fe sazhne fodba per hifhi Boshji; ftk° pa pervizh per naf, kakofhen konez bo J'flih, kteri ne verujejo Boshjimu evangelju. n al.'o bo pravizhni komej svelizhan, kako ^*0 .hudobnik in gréfhnik obdal? Tedej naj kteri terpé po volji Boshji, sveftiniu perporozhć fvoje dufhe v’ dobrih
ti di
‘Jarniku
delih.
►J* /jv cin tj eh Jvetija ^foana
12, 24 ----------- 26.
Y?111 zhaf je rekel Jesuf fvojim u-z ^‘nzarn- Piefmzhno, refmzhno, vam povém, ako pfhemzhno serno ne pade fa S?rn^° ? in ne umerje, oliane ono j1X10; ako pa umerje, flori' veliko fa-j *• Kdor ljubi fvoje shivljenje, ga yp sSubil; in kdor fovrâshi fvoje shi-na tem fvétu, ga bo perhra-v vézhno shivljenje. Ako kdo me-
«uww%v«ut х\л w ил %ЛЈ\ xx\ wi ил W XX\ W ХЈХЛ l%%/\ МЛ i\l\l\
ni flushi, naj sa menój hódi; in ltjer firn jas, tamkej ho tudi moj flushah-nik. In ako kdo meni flushi, ga ho moj Ozhe pozheftil, ki je v’ nebéfih.
V’ dan eniga muzhénza o
velikonozhnim zhafu *).
M03LETEV.
Sa muzhénza f h k o f a.
C^sri fe na nafho flabolt, vfigamogózhni Bog! in ker breme laflnih del teshi, naj nam fvétiga I. muzhénza tvojiga in fhkofa zheftita profhnja pomaga. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriltufu tSinu tvojim, kleri P teboj shivi in kraljuje i. t. d. Vzhafi pa:
Bog! kteri naf s’ obletnim godam fvétiga T, muzhénza fvojiga in fhkofa ovefelifh, dodéli miloflivo, de, ki njegov god zheftimò, fe tudi njegoviga varftva rasvefelimò. Po Gofpodu nafhim Jesufu Krikufu tSinu tvojim, kleri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
Zerkvéni velikonczlint zlmf fe flifeje od vélike fatate do prašnika f. Trojize ali I. nedelje po binkefhtili.
Sa muzhénza famo.
ï^odéli, profano, vfìgamogózhni Bog! de, ki god fvétiga I. muzhénza tvojiga zheftimò , fe po njegovi profhnji v’ ljubésni tvojiga imena uterđimo. Po Gofpođu nafhim Jesufu Kri-flufu 4Sinu tvojim, Uteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
Vzh a fi pa:
Ï^odéli , profimo , vfigamogózhni Bog ! de bomo po profhnji fvétiga I. muzhénza tvojiga od vfih nadlog oléli na teléfu, in od hudih mifel ozhifheni v’ ferzu. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriflufu 4Sinu tvojim, Uteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
berilo iđ ßulev moclrojti 5, i — 5.
ravizhni bodo s’ veliko ferzhrtoftjo fiali pred ^jimi, ktéri fo jih flifkali, in njih delà odvséli. ^ o vidili bodo prepadeni od grosniga flraha, in I® bodo sazhudili savoljo naglofli neupaniga sve-'lzbanja, ter bodo fami per febi rekli, kfaje fe, ln od britkofli duha sdihovaje: Ti fo, ktere fmo ^ôkedej safmehovâli, in v’ saframljiv pregovor 'mèli. Mi neumni fmo njih slavljenje sa ne-'Pamct iméli, in njih konez sa nezhafl; glejte,
\«ли\гг\ш«мши\ w\ гглггл vv% w\ viwuwtw	w
kakó fo sdej perfhtéti med Boshje otroke, in njih del je med fvetniki!
Naméfti tega fe bere vzhafi:
Retilo ió lijta J\ OPavla.
do Timoteja 2,8 — 10. in 3, 10 — 12.
^Predragi! pomni, de je Gofpod Jesuf Kriftuf is saróda Dâvidoviga vftal od mertvih po mojim osnanovânji, savoljo kteriga terpim do she-lésja kakor hudodélnik ; lode Boshja heféda ni vklenjena. Sató vfe preterpim savoljo isvólje-nih, de tudi oni svelizhanje doféshejo, ktero je v’ Kriftufu Jesufu s’ nebéfhko zhaftjó. — Ti pa fi flifhal moj nauk, poduzhènje, persadovanje, véro, krotkóft, ljubósen, poterpeshljivoft, preganjanje, terpljenje, kar fe mi je pergodilo v’ Antiohii, v’ Ikonii in v’ Liftrah, kâkofhno preganjanje fim preterpel, in is vfiga me je rćfhil Gofpod. In vfi , kteri bozhejo pobóshno shivéti v’ Kriftufu Jesufu, bodo preganjani.
►J« (j\
varu
vana
nfjeli Jveticja Jfo
i5, 1 — 7.
Tifti zhaf je rekel Jesuf Tvojim uzhem zam: Jas fim prava vinfka terta, i» moj Ozhe je vinogradnik. Vfako ml»' diko, ktera v’ meni ne rodi fadü, b°
хУг
odrésal, in vfako, ktera rodi fad, bo otrébil, de vezh fa dii rodi'. Vi' ft e sdej zhifti savoljo beféd, ktere fim vam govoril. Oftamte v’ meni, in jas v’ vaf. Kakor mladika ne more roditi fadü fama od febe, ako ne oltane na terti; takó tudi vi ne, ako v1 meni ne odapete. Jas fim terta, vi mladike. Kdor °ftane v’ meni, in jas v’ njem, on ro-veliko fadii; ker bres mene ne moreto ^izh fioriti. Ako kdo v’ meni ne ofta-ђе> bo isvershen, ko mladika, in bo ^iahmla, in jo bodo pobrali, in v’ °genj vergli, in sgori. Ako oftanete v’ ^eni, in moje beféde v’ vaf oftanejo; Profite, kar koli hozhete, in fe vam sgodilo.
^ dan vezh muzhénzov o
velikonozhnim zhafu.
MOLITEV.
^a vezh muzhénzov fhkofov.
^ .
' fofimo, Gofpod! naj naf godovi fvelih mn-énzov in fhkolov I. I. varujejo, in njih zhe-
II
y jr J
XVIII
%/\r\ w\ w\ wt	w% v-v\ л.х/\ гг\ \*л v vx v\.^ ггл \г\ v%<% гг\ ггл w%
flila molitev perporózha. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufiì (Sinu tvojim , Uteri V lebój shivi in kraljuje i. t. d.
Sa vezh muzhénzov famó.
I5og ! kteri nani dodelifh fvetih muzliénzov Ivojih I. I. god zheftiti ; daj nam v’ vezhnim svelizhanji njih drushbe fe vefeliti. Po Gofpo-du nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri P tèbój shivi in kraljuje i. t. d.
Yz h a fi p a :
Bog ! kteri naf s’ obletnim godam fvetih muzhénzov fvojih I. I. ovefelifh ; dodéli miio-ftivo , de, ki fe vefelimò njih saflushenja, fe vnamemo tudi od. njih sglédov. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu 4Sinu tvojim, kteri f’ tebój shivi in kraljuje i. t.'d.
ì, 3 — 7.
Hvaljen hodi Bog in Ozhe Gofpoda nafliig3 Ješufa Kriftufa, kteri naf je savoljo fvojiga veli' ziga ufmiljenja prerodil v’ shivo upanje po vfta-jetiji Jesufa Kriftufa od mertvih, v’ neftroblji''’ in neognjiifhcn in nesvenljiv del, perhranje11
vam v’ nebelih, k.tej'i lie v’ Boshji mozhi ohranjeni po véri v’ • svelizhanje, kte.ro ima rasodé-to biti poflednji zhaf ; v’ kterim fe bote ve-felili , zhe morate sdej malo sbalovali v’ mnogoterih fkufhnjah, de fe fkufhnja vafhe vérè Veliko drajfhi ko sialo, ktero fe s’ ognjem fkufha, pokashe v’ hvalo, in flavo in zbali o rasodétji Jesufa Kriftufa Gofpoda nafhiga.
►Î* Svariceli Jvehcja Racina
15, 5 — n.
Titli zhaf je reltel JesuT Tvojim uzhén-zam: Jas firn terta , vi mladike. Kdor °ftane v’ meni, in jas v’ njem, on rodi veliko Ta dii; ker bres mehe ne morete nizh Koriti. Ako kdo v’ meni ne °ftane, bo isvershen, ko mladika; in uTahnila, in jo bodo pobrali , in v ogenj vergli, in sgorr. Ako o (la nete У meni, in moje befécle v’ val’ otlane-y°j profite, kar koli hozbcte, in Te.vam
bo
sgodilo. V' lem je poveliV.han moj
zbe, de veliko Tadti obrodite, in de °te moji uzhenzi. Kakor je Ozke nic-ïxf ljubil, Tim tdđi jas vaT ljubil. OITa-ђКе v’ moji ljubésni! Ako bote moje spovedi Tpolnovâli, bote oliali v' moji
il *
шшшттиимшшштшшшшштмшт
ljubésni; kakor Пт tudi jas sapóvedi fvojiga Ozhéta fpolnil, in oftanem v’ njegovi ljubésni. To fim vam govoril, de moje vefelje v’ vaf oliane, in de fe vaf he vefelje dopolni.
Naméfli poprejfhnjiga berila
in evangelja fe vzhafi bereta:
ТГifte dni fim jas Joan flifhal kakor glaf ve-viko trum na nébu, ki fo rekle: „Aleluja! zhe-fhenje, in flava in mozh bodi Bogu nafhimu! Ker refmzhne in pravizhne fo njegove fodbe, ki je obfodil veliko kurbo, ktera je pazhila semljo f’ fvojim kurbanjem , in fe je smafhe-vàl savoljo kervi fvojih flushâhnikov nad njenimi rokami!“ In fo fpét rekli: „Aleluja!“ In njen dim fe ves-h.ija v’ veke vekov. In fo padli fhtiri in dvajfetéri ftarafhini in zhvelerp shivàli, in fo molili Boga fedézhiga na féde-shi, rekozh: „Amen, aleluja!“ In glaf je od fć-desha isfhel, rekozh: „Hvalite Boga nafhiga, vß njegovi flushabniki, in kteri fe ga bojte, mali in veliki!“ In fim flifhal kakor glaf velike mnó' shize, in kakor fhum veliko vód , in kakor bobnenje velizih gromov rezhi : „Aleluja, ker kraljuje Gofpod nafh vfigamogózhni Bog! Ra'
ČJoerilo u
id rado
J j V'
*9> 1 — 9*
diijmo in vefelimo fe, in dajajmo mu flavo: ker je prifhla shenitnina Jagnjeta, in fe je njegova nevefta perpravila!“ In dano ji je bilo, de fe je oblékla v’ fvetlo in bèlo tanzhizo ; tanzbiza namrezh fo pravizhne dela fvetnikov. I« mi je rékel: „Sapifhi: Blagor jim, kteri fo na shenitno vezhérjo Jagnjeta poklizani !<{
►I« Svariceli Jveticja ^foana 16, 20 — 22.
Tißi zhaf je rékel Jesuf fvojim uzhén-2аш: Refmzhno, refnizhno, vam po-vérn, vi bote jokali in plakali, fvét pa fe bo vefeh'1 ; vi bote shalovali, ali vafha shaloft fe bo fpreobernila v1 veselje. Shena, kedar je na porodu, ima shaloft, ker je prifhla njena ura; Iterar je pa porodila dete, ne mifli vezh v’ britkoft od vefelja, de je zhlovek r°jen na fvét. Tudi vi ledej imate sdej fìZer shaloft; pa fpét vaf bom yidil, in vaf he îerzé fe bo vefelilo,
ln vafhiga vefelja vam ne bo nihzhe vsél.
n.y
XXII	V’ dan vezli muzhénzov.
w	г%11ллллч	w %м \%л мл w 4Л*
V' danvezh muzhénzov sunej
velikonpzhniga zhafa.
I.
MOLITEV.
Sa vezh muzhénzov f h k o f o v.
rófimo, Gofpod! naj naf godovi fyétih mu-zhénzov in fhkofov I. I. varujejo, in njih zhe-fìita molitev perporózha. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriiìufu tSinu tvojim, Uteri f’ tebój shi-vi in kraljuje i. t. d.
Sa vezh muzhénzov famó.
og! Uteri rìam dodelifh fvetih muzhénzov tvojih I. I. god aheflili ; daj nam v’ vézhnim svelizhanji njih drushbe fe vefeliti. Po Gofpodu nafliim Jesufu Kriftufu 4Sinu tvojim, Uteri f’ tehój shivx in Uvaljuje i. t. d.
^Berilo là Su lev moctrojti
3, i — 8,
ravizhne dufhe fo v’ roki Boshji, in neh0 jih doféglo tcrpljenje fmerti. Nefpametnih o' zhćm fe je sdélo, de umerjejo, in njih 1°'
j/
XXIII

^henje, fo menili, de je nadloga, in njih odhod od naf pogubljenje; pa oni fo v’ miru. In zhe fo pred ljudmi bolezhine terpéli, je njih upanje polno neumerljivofti. Malo hudiga fo prenefli, ali veliko dobiiga bodo prejeli; her Bog jih je fkufil, in j ib je nafhel febe yi'édne. Kakor sialo v’ pezhi jih je fkufil, in hakor shgavni dar jih je prejel, in oh fvojim xhafu fe bo nanje oserl, Pravizhni fe bodo ^velili , in kakor ifkre po ftjernifhi bodo tekali, tSodili bodo narode, in gofpodovali zhes Ijudftva, in Gofpod bo kraljeval zhes nje vć-homa.
Tifli zliaf je rekel Jesuf fvojim uzlien-?hrn: Redar bote flifhali vojfke in pun-Ie j nikar fe ne predrafhite ; to fe mo-poprej sgoditi, ali konez fhe ni pre-^j. Potlej, jim je rekel, bo vdal na-**°d soper narod, in kraljeftvo soper K'aljéltvo. In veliki potrefi bodo po deželah, in kuga, in lakota; in flraho-s’ neba in snamnja velike bodo. ^ red vfim tem pa bodo po vaf fegli Ivojimi rokami, in vaf bodo prega-Xljali, in sdajali v’ f-hodmze in v’ je-
XXIV * V’ dan vezh muzhénzov.
«uwuKWU\mmuuv>m>umw«uuuiwuuiuu
zhe, in vlazhili pred kralje in oblall-mke savoljo mojiga imena. To Te vam bo pa godilo v’ prizhevânje. VtfTnite fi tedej v’ Terza, in ne Tkerbite, kako bote odgovarjali; jas namrezh vam bom dal ufla in modroft, ki je ne bodo mogli uftaviti, ne obrezhi vfi vafhi sóper-niki. Sdajani pa bote od ftarfhev, in bratov, in forodnikov in prijatlov; in morili jih bodo smed vaf. In bote od vfih Tovrâsheni savoljo mojiga imena. Pa laf vam s’ glave ne bo pogrnil; v’ Tvoji poterpeshljivofli bote ohranili Tvoje duThe.
II.
MOLITEV.
Sa vezh muzhénzov ThkoTov.
ï^rolimo, Gofpod ! naj naf godovi fvetih mu-zhénzov in fhkofov I. J. varujejo, in njih zhe-hita molitev perporoaha. Po Gofpodu nafhiiu Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, kteri Г teboj shi' vi in kraljuje i. t. d.

Sa vezh muzhénzov famo.
■Bog! kteri nam dodelifh fvétih muzhénzov tvojih I. I. god zhehiti; daj nam v’ vézhnim svelizhanji njih drushbe fe vefeliti. Po Gofpo-du nafhim Jesufu Krihufu tSinu tvojim, kteri teboj shivi in kraljuje i. t. d.
^Berilo id ßulev modrojU
5, 16 — 20.
p
■*- ravizhni pa kodo vekoma shivéli, in per ^ofpodu je njih plazhilo, in fkerh sa-nje per ^arvifhim. Salo bodo prejeli zheftitljivo kra-^jéhvo in lepo krono is Gofpodove roke; ker ^ fvojo defnizo jih bo pokril, in f’ fvojo fvé-t° roko jih branil. Prijel bo oroshje njegov ^erd, in oboroshil kvari v’ mafhevânje nad f°Vrashniki. Oblekel bo narnéki oklepa pravizo, !ri vsél naméki zheléde pravizhno fodbo. Prilil bo nepremagavni fhzhìt, fvelók,
Tim
Je ftal S°vih tli is
6, 17 — 2З.
zliaf je fhel Jesuf s1 gore, in na ravnim polji, in truma nje-uzhénzov in velika mnóshiza lju-vfe Judeje, in is Jerusalema, in
'W^'^^/l'Wl'WV'WVn/Vt^VX'W^'V^/WWWWWWX VV\ VV\ VVWWVV*
od primorja, od Tira in tSidona, lite-ri lo ga Lili prifhli poflufhat, in o-sdravljeni bit od Tvojih bolésen. In kté-re fo nadlegovali nezhihi duhóvi, fo bili osdravljeni. In vfa mnóshiza fé ga je ifkala dotakniti, ker je mozh fhla is njega, in je vfe osdrâvila. In on je ozili obernil v’ fvoje uzhénze, in je rékel : ,,Blagor vam ubogim, ker vaille je Boshje kraljéltvo! Blagor vam, ki Ile sdej lazhni, ker bote nafiteni ! Blagor vam, ki sdej jokate, ker Te bote fmejali ! Blagor vam bo, ko vaf bodo ljudjé Tovrashili, in ko vaf bodo odlozhevali in saframovali, in same-tovâli vafhe ime kakor hudo, savoljo tSimx zhlovékoviga! Vefeh'te Te tihi dan, in radujte Te; ker glejte, vafhe plazhi-lo je veliko v’ nebéfih!“
III.
MOLITEV.
Sa ve z h muzhénzov fhkofov.
ï^rôfimo, Gofpod ! naj naf godovi fvétih mu-zhénzov in fhkofov I. I. varujejo, in njih zhe-
1.4
/XXVII

Aita molitev perporózha. Po Gofpodii nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, l<teri f’ teboj shi-vi in kraljuje i. t. d.
Sa vezh muzhénzov famo.
Ï5og! kteri naf s’ obletnim godam fvétih mu-zhénzov fvojih I. I. ovefelifh; dodeli miloflivo, de, ki fe vefelimò njih saflnshenja, fe vnamemo tudi od njih sglédov. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu 4Sinu tvojim , kteri Г teboj shi-vx in kraljuje i. t. d.
do Hebrejev 10, З2 — 38.
ÌBratje! fpómnite fe nékedanjih dni, v’ kterih ^asfvetljeni fte velik boj preftali v’ terpljenji, do fte bili ali saframovani in ftifkani v’ rasgle-dovanje, ali tovarfhi tiftim, kterim fe je tako Sodilo. Sakaj tudi s’jetniki fte ufmiljenje imeli, *4 rop fvojiga blaga s’ vefèljem preterpéli, ker de vedili, de imate boljfhi in ftanovilno pre-^oshenje. Nikar tedej ne sgubljajte fvojiga sa-dpanja, klcro ima veliko plazhilo! Poterpeshlji-v°h namrezh vam je potrebna, de Boshjo voljo doritè, in doféshete obljubo. Sakaj zelò malo *P*afa je fhe ; in bo prifhel, kteri ima priti, in e ne bo mudil. Moj pravizhni pa is vere shivi.

Tifti zhaf, ko je Jesuf fedel na olj-fki gori, fo perflopili k’ njemu uzhén-zi, rekózh: „Povej nam, kedaj boto? in kakofhno bo snamnje tvojiga prihoda in konzhanja fvetâ?“ In Jesuf je odgovoril, in jim djal: „Glejte, de vaf kdo ne sapélje ! Veliko namrezh jih bo prifhlo v’ mojim imenu, ki poreko: Jas firn Kriftuf, in jih bodo veliko sapeljâli. .Slifhali pa bote vojfké in govorizo vojfk. Glejte, de fe ne pre-ftrafhite; ker to fe mora sgoditi, pa fne ni konez. Vesdvignil namrezh fe bo narod nad narod, kraljélìvo nad kraljéftvo; in kuga, in lakota in potrefi bodo po krajeh. Vfe to pa je le sa-zhétik nadlog. Potlej vaf bodo sdajali v1 britkoft, in vaf bodo morili; in bote fovrashemi od vfih narodov savoljo mojiga imena. In takrat fe jih bo veliko pohüjfhalo, in fe bodo med fe-bój sdajali, in med febój fovrashili. In veliko krivih prerokov bo vftalo,
2 4, 3 —- i3.
in jih bodo veliko sapeljdli. In ker bo hudobija obilno radia, bo ljubésen per mnogih omersnila. Kdor bo pa do konza Jftanoviten, bo svelizhan.“
V’ dan fpovedovavza *)
fhkofa.
L
MOLITEV.
Daj, prófimo, vfigamogózhni Bog! de nam fvetiga I. fpovedovavza tvojiga in fhkofa zhe-ftiti god pomnóshi poboshnoft in svelizhanje. Po Gofpodn nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim , kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
ßföenlo id ßulev ofIr a lovi!
<
44 j in 4ö.
Cflej, veliki duhoven, kteri je v’ fvojih dneh dopadel Bogu, in je bil najden pravizhen , in je bil ob zhafu ferda v’ fpravo. Ni mu bil najr
p o vedo v dve z fe imenuje vfak fvelaik , kteri je кегПтцГко véro pred fvetam fpovedoviil ali na snanje dajal, pa ni liil salò umorjen, ampak je mirno umeri.
i o
XXX

den enal«, kteri bi bil Tpolnovàl pollav o Previfó-ziga. Sa tega voljo ga je Gofpod Г’ perfégo po-vesdvignil med Tvojim ljudllvam. Blagoflov vfih narodov mu je dal, in Tvoj savét poterdil nad njegovo glavo. ObiThal ga je T’ Tvojimi dobrotami, obranil mu je Tvoje ufmiljenje; in naThel je miloft pred GoTpodovimi ozhmi. Povelizhal ga je pred kralji, in mu je dal venez Tla ve. *tSto-ril je sh’ njim vezhno savéso, in dal mu veliko duhovltvo, in ga je oblagodnril v’ TI avi j de opravlja duhovTko Tlushbo, in ima hvalo v’ njegovim imenu, in mu daruje vredno kadilo v’pri-jćtcn duh.
Tim zhaf je Jesuf fvojim uzhenzam to priliko govoril: Nekdo, kteri je na ptuje fhel, je potili zal Tvoje hlapze, in jim je srozhil Tvoje blago. In je dal enimu pet talentov, enimu pa dva, enimu pa eniga, v fallirmi po njegovi smoslmoTli ; in je sdajzi odrinil. t8hel je pa, kteri je bil pet talentov prejel, in je kupzhevàl sh’ njimi, in p er dobil pét drusih. Ravno tako je tudi, kteri je bil dva prejel, perdóbil dva druga. Kteri je bil pa le eniga prejél, je TheR
\ЛЛ VV\ \VX \1X\%X XVX VW XX,XMAW%%XX^WWWW/W 1ЛЛ
in je sakòpàl vr sémljo, in Tkril denarje Tvoji ga gofpoda. Zhes veliko zha-fa pa pride goTpod tiftih hlapzov, in ima obrajt sh’ njimi. In je pferflopil, kteri je bil pét talentov prejel, in je pernéfel pét drusih talentov, rekózh: ,,GoTpod! pét talentov Ti mi srozhil ; glej, pét drusih Hm sh’ njimi perdó-bil.“ Njegov goTpod mu je djal : „Prav, dobri in svèlti hlapez! ker fi bil v’ ma-lim svéli, te bom zhes veliko pollavi 1 ; pojdi v’ vefelje Tvojiga goTpoda.“ Pa tudi,' kteri je bil dva talenta prejel, je perflópil, in rekel :	„GoTpod! dva
talenta lì mi srozhil; glej, dva druga Пm perdóbil.“ Njegov goTpod mu je djal:	„Prav, dobri in svetli hlapez!
j{er fi bil v’ malim svéll, te bom zhes Veliko pollavil ; pojdi v’ veTelje Tvojiga 8°Tpóda.“
EL
MOLITEV.
it
'-Glifhi, profano, Gofpod ! nafhe proflinjc, ^tere ti o gòdu fvétiga I. fpovedovâvza tvojiga *n fhkofa darujemo; in po njega safluslicnji,
ûfp
XXXII V’ dan fpovedovâvza fhkofa.
MivMnuumwuAwiwmmmmmwtuuiwwui
ki ti je f’ tvojo pomozhjó vredno flushil, naf odveshi od vfih grehov. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kridufu tSinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
(Perilo id lijta J. (Pavla apojteljna
do Hebrefev 7, 2З — 27.
.Bratje! duhovnov je bilo vezli po pollavi, sató ko jim je fmert branila odati; Jesuf pa, ker odane vékoma., ima vézhno duhovdvo. Torej jih premore tudi vékoma svelizhati, kteri pridejo po njem k’ Bogu, ker vedno shivi, de sa naf proli. Spodobilo fe je namrezh, de imamo taziga véliziga duhovna, fvétiga, ne-dolshniga, neomédeshaniga , odlózheniga od gréfhnikov, in vifhiga, ko fo nebéfa : kteri-jnu ni treba kakor duhovnam vfak dan poprej sa fvoje grehe darovati, potlej sa grehe ljuddva; sakaj to je fiorii enkrat, ker je fam fé daroval, Jesuf Kriduf nafh Gofpod.
►J« (jvancjeh Jveticja ^/flatevola 24, 42 — 4.7.
Tifli zhaf je rekel Jesuf fvojim uzhén-zam : Zhujte, ker ne velie, ktero uro bo vafh Gofpod prifhel. To pa vendite, de, ko bi védil hifhni gofpodar, ktero
V’dan fpovedovavza fhkofa»	.
^ UUlUMiWiUViMVUlUlUVilWWW WVWWll> \VWV4
xxhA
uro bi lat prifhel, bi gotovo zhul, in bi ne puflil slomili v’ Tvojo hifho. Torej bodite tudi vi' perprâvljeni; ber ob uri, ki je ne véfte, bo tSin zhlové-kov prifhel. Kdo neki je sveßi in ras-umni hlapez, kteriga je poftavil go-fpod zhes fvojo drushmo, de jim daje ob zhafu jéd? Blagor tiftimu hlapzu, kteriga njegov gofpod, kedar pride, najde tako delali. Kefnizhno, vam povem, de ga bo zhes vfe Tvoje premo-shènje poftavil.
m.
MOLITEV.
iTflifhi, prófìmo, Gofpod! näfhe pbôfhhjë, l<lere ti o godu fvéliga 1. fpovedovavza tvojigd flikofa darujemo, in pó njega sâflushehji, ki ti je f’ tvojò pomozbjó vredno flušhil, naf °dvéshi od v fi hi grehov. Po Gofpòdu nafhim -fcsufù Kri (In fu tSinu tvojim, kteri f’ teboj ®kivi in kraljuje i. t. d.
O Lì
■j u
w\ w%%v\	мл %%л гп%ми\ичшши\
J. ÇPavlci
do Hebr e jev 5, i — 4-
JE^ratje ! vfak veliki duhoven, smeđ ljudi isbran, je sa ljudi poftavljen v’ to, kar Boga sadéne, de daruje, in opravlja daritve sa grehe, in de samore ufmiljenjc imeti Г’ tiftimi, kteri fo nevedni in sajdejo, ker je tudi on obdan P flabóftjo. In torej mora kakor sa ljudftvo, tako tudi sa fé darovati savoljo grehov. In nihzhe fi ne vsame zhafii, rasun kteri je po-klizan od Boga, kakor Aron.
^4 fjvancjeli Jveticja £ula u, 33 — 36.
Tilli zhaf je rékel Jesuf fvojim uzhén-zam : Nihzhe luzhi, ko jo ushgè, ne poftavlja na fkrit kraj, ne pod mernik; ampak na fvézhnik, de, kteri noter gredo, fvetlòbo vidijo. tSveti'Io tvoji ga teléfa je tvoje okó. Ako je tvoje okó zhiflo, ho fvetlo vfe tvoje telò; ako je pa flabo, bo temno tudi tvoje telò. Glej tedej, de luzh, ktera je v’ tebi, ne bo tema! Ako je tedej vfe tvoje telò fvetlo, in nima nikjer nizh
a
p
temniga; bo vfe fvetlo, in te bo liabor fvetla luzh rasfvetlilo.
IV.
Ï^flifhi, prófimo, Gofpod î nafhe profhnje, ktero ti o godu fvétiga I. fpovedovavza tvojiga *n fhkofa darujemo, in po njega saflushenji , ti je Г’ tvojo pomozhjó vredno flushil, naf °dvéshi od v/ih grehov. Po Gofpodu nafhim Jesufu- Kriftufu <Sinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
Aerilo là lijta J. ÇPavla ajiojtel^na do Hebre/ev i3, 7 — 17.
JJ
^*ratje ! fpómnite fe fvojih prédzov, kteri fo vatn govorili befédo Boshjo ; glejte konez njih «hivljenja, in ravnajte fe po njih'véri. Jesuf iriftuf je ravno tifti vzhérej in danf, veko-.Ne dajte fe s’ drugazhnimi in ptujimi Jiauki sapeljati. tSej je nar bolje ferze s’ mi-°«jo uterditi, ne s’ jedmi, ktere nifo poma-S^le tiftim, ki fo v’ njih sh i véli. Imamo altar r П kteriga nimajo oblalli jéfti, kteri fhotoru i jUshijo. Sakaj kterih shivâl kri sa greh vé-r ! ,duhoven v’ fvetifhe nefe, njih trupla fe 0 s biga j o sunej fhotorifha. Torej je tudi Je-U 5 de hi pofvétil f’ fvojo kervjó ljudftvo,
IH *
aP
XXXVI
V’dan fpovedovdva fhkofa.

sunej vrat terpel. Pojdimo tcdej It’ njemu is fhotorifha, in nofimo njegovo šaframovanje. cSej nimamo tukej obftojézhiga méfia, ampak prihodnjiga ifhemo. Po njem tedej darujmo vfelej Bogu hvalni dar, to je, fad ufi, ktere zhefté njegovo ime. Ne posabile pa dobrotlji-vofti in darovitofti; ker taki darovi dopâdejo Bogii. Bodite pokorni Tvojim vifhim, in bodite jim podloshni ; sakaj oni zhujejo kakor taki, ktéri bodo sa vafhe dufhe odgovor dajali.
»J* Otrin
\cjeli Jveticjct i3, 33 — З7.
*jflarie
Tilki zhaf je rekel Jesuf Tvojim uzhén-zam : Glejte, zhujte in molite, ker ne Velie, kedaj je zhaf; ravno kakor zhlo-vek, kteri je na ptuje fhel, in Tvoj dom sa pulti 1 j in Tvojim hlapzam ob-laft dal sa vfako opravilo, in je sa-povédal vratarja, de nâj žhuje. Zhujte tedej, ker ne vede j keddj hiThni gofpoddr pride, svezhér, ali o polno-zhi, ali o pelelmjim petji ali sjutrej, de vaf> ko bi prifhel nanaglima, ne najde fpati. Piar pa vam pravim ? vfim pravim: Zhujte»
Di
V’ dan zerkvéniga uzhcnika. XXXVII
vv> vv\ vv\ w\ vv\ гг\ \i\vw vt^ w\ vv\ ггл гг\гг\ w ггл %\% %%%
V' dan zerkvéniga uzhemka.
MOLITEV»
Sog ! kteri fi fvojimii ljudftvu fvétiga I. dal Hüshabnika vézhriiga svelizhanja ; dodeli, prò-fimo, de, ki fmo ga uzhenika shivljenja *méli nasemlji, ga saflòshimo iméti beledni-fia v’ nebelih, Po Gofpodu nafhim Jesufu Kri-ftufu tSinu tvojim, kteri Г tebój shivi in kraljuje i. t. d,
Aerilo iđ 2. lijta J. ÇPavla ajiojteljna
do Timoteja 4 5 i — 8.
Ж»
■*- redragij saprìzbam pred Bogam in Jesufam fyiftufam, kteri bo fodil shive mertve v’ fvo-jim prihodu in fvojim kraljéllvu : psnanuj be-odo, ne jenjaj, bodi fi perloshno ali neper-0shno, preprizhiij, pròli, Tvari s’ vfim poter-pljenjem in ukam. Sakaj prifhel bo zhaf, 40 sdraviga uka ne bodo terpéli, ampak fi P° fvojih sbeljab uzhenike isbirali, kame jih bodo ufhćfa fcrbéle ; in bodo od re-uize ufhéfa odvrazbali, k’ bafnam pa fe obra-Ti pa zhuj, vie preterpi, opravi dòlo ®Vangelifta, fpolni fvojo flushbo, bodi trésen. as namrezh fim she darovan, in zhaf moje •asvésc naltaja. Dobro vojfkovanjc fim vojfko-
XXXVIII Y’danzerkvénigauzhemka.

vài, ték dokonzhàl, véro ohranil. Sdej mi je perhranjena krona pravize, ktero mi ho dal Gofpod, pravizhni fodnik, tifti dan; pa ne le meni, ampak tudi tiftim, kteri ljubijo njegov prihod.
Namétti tega berila fe vzhafi
ï^ravizhni bo dal fvoje Terze, de bo zbulo o soru per Gofpodu, kteri ga je ftvaril, in bo pred oblizhjem Narvifhiga profil. Odperl bo fvoje ulta v’ molitev, in savoljo Tvojih grébov profil. Ako bo tedej veliki Gofpod hotel, ga bo s’ duham umnofti napolnil, in on bo kakor desh islival beféde fvoje modrofti, in v’ molitvi hvalil Gofpóda; in on bo ispeljal njegov fvet in nauk, in bo njegove fkrivnofti pre-mifhljevàl. On bo osnanovàl nauk njegove refnize, in fe bo poftave Gofpodove savése hvalil. Veliko jih bo hvalilo njegovo modroft, in ne bo nikedar pohabljena. Njega fpomin ne bo prefhel, in po njegovim imenu fe bo vprafhevàlo od roda do roda. Njegovo modroft bodo perpovedovàli narodje, in njegovo hvalo bo oananovalo sbirdlifhe.
bere:
i
3g, 6 — 14.
V’ dan zerltvćniga uzhemka. XXXIX
»J« Qvcincjeli Jvetuja jfiatev<shci
5, i3 — 19.
Tißi zhaf je rekel Jesuf Tvojim uzlien-zam: Vi Ile Tol semlje. Ako Te pa Tol Tpridi, f’ zhém Te bo folila? Ni sa dru-siga vezh, kakor de Te isvershe, in po-tapta od ljudi. Vi fie luzh fvéta. Ne more méllo f kriti Te, ktero na gori ftoji. Tudi ne pershigajo luzhi, de bi jo pod mérnik poßavili, ampak na fvézhnik, de fveti vfim, kteri To v’ hifhi. Tako naj fvéti vafha luzh pred ljudmi, de vidijo vafhe dobre dela, in zhefté vafhiga Ozhéta, ki je v’ ne-Nikar ne miflite, de firn ^pri-fhel rasvesovàt poftave ali prerokov, ne rasvesovàt, ampak dopolnit firn jih prifhel. Sakaj refmzhno vam povem, dokler ne preide nebo in semlja, le ena zherka ali ena pizhiza ne bo predla od poftave, preden Te vfe ne sgo-di» Kdor tedej rasveshe le eno teh nar ^mnjfhih sapóved, in uzhi tako ljudi, l50 nar manjfhi imenovan v’ nebé-fhkiin kralj éftvu; kdor pa flori in uzhi,
Lo velik imenovan у’ nebéfhkini kralj éft vu.
V' dan fpovedovâvza ne
fhkofa.
I.
MOLITEV.
ISog! kteri naf s’ oblélnim godam fvéliga I. fpovedovâvza fvojiga ovefelifh; dodeli milolli-vo , de, ki njegov god zheftimò, tuđi njegove déla pofnémamo. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriûufu tSinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
OjcïiIo ió ßulev o/lralovil
3i j 8 — n.
ÏSlagor zblovéku, kteri je najden bres made-sha, in kteri sa slâtam ne ide, in le ne sana-fha na salóge denarjev. Kdo je ta, in ga torno hvalili? Šakaj prezhiidne rezhi je délai v’ fvojim sbivljenji. On je fkufhen v’ tém, in popoln najden, in nui bo vćzhna zhattr. On bi bil samogel grefhiti, in ni grefhil ; hudo korili, in ni ftoril. Salo je uterjeno nje-
ï-f№
V’dan fpovedovâvza nefhbofa. XLl
%Л.\ %/%/% \/%l\ V'VX W\ W\ VV\ <%/%/% 'W\ •W* */V\ W\ W\ W\Wl
govo blago v’ Gofpodu , in njegovo milofhinjo l>o osnanovâla vfa mnoshiza fvélih.
►J« Ôvancjeli ' Jvetiaa £ula
Tifìi zhaf je rékel JeSuf Tvojim uzhén-zam : Naj bo opafano vafhe lédje, in fvetila gorézhe v’ vafhih rokah, in vi enaki ljudem, k teri zhakajo fvojiga gofpóda, kedâj Te bo vernil od she-ttitnme, de mu, kedar pride in po-terka, sdajzi odprô. Blagor tifìim hlap-zam, ktere gofpod, kedar pride, najde zhuti ! Piefmzhno, vam povém, de Je bo opâfal, in jih bo k’ misi pofa-dil, in jim bo okoli njih gredé fìré-Sel. Ia ako pride ob drugi fìrashi, ln ako ob trétji fìrashi pride, in jih ^akó najde; blagor tifìim hlapzam ! To pa vedite, de, ko bi hifhni gofpo-dar védil, klero uro bi lat prifhel, *>i gotovo zhul, in bi ne puflil slomiti v Ivojo hiTho. Tudi vi bodite per-Pravljeni; ker ob uri, ko Te vam ne sdi, bo tSin zhlovékov prifhel.
1 A
L i z/ß
mti
W wnt UVWUUV1 VV% UVVU WWVWU iUWVV\UUU MA vu
II.
MOLITEV.
^Perftopi, Gofpod! nafhim molitvam, ktere ti o godu fvétiga I. fpovedovavza tvojiga darujemo , de, ki v’ frojo pravizhnoft nimamo sau-panja, nam fe po njega profhnjah , kteri ti je dopadel, pomâga. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriflufu tSinu tvojim, kteri Г tebój shivi in kraljuje i. t. d.
(Iterilo iđ 1. lijta J. (Pavla ajiojteljnß
do Korinzhanov 4, g —> 14,-
Bratje! v’ rasgledovânje fmo fvétu, in »nge-lam in ljudem. Mi fmo neumni savoljo Kri-ftufa, vi pa modri v’ Hritlufu ; mi flabi, vi pa mozhni ; vi zheftiti, mi pa breszheftni. Do té ure fmo lazhni, shejni in nagi, in naf sa uhó bijejo, in nimamo ßanovitniga prebivalifha. In fe trudimo f’ fvojimi rokami délajozhi ; naf kolnejo, in blagoflovimò ; naf preganjajo, in prenefemo; naf prekljinajo, in prófimo; kakor (meti tega fvetâ fmo pollali, vfiga isvershik do sdej. Tega ne pifhem, de bi vaf oframotil, ampak vaf opominjam kakor fvoje predrage otroke, v’ Kriftufu Jesufu Gofpodu nafhim.
tjQ
ХГ.Ш
Sveniceli Jveticja £ula
13, ба — 3/t.
Tifti zhaf je rékel Jesuf fvojim uzhén-гаш: Ne bojte fe, malo kerdelo; ker je dopadlo vafhimu Ozhétu vam dati liraljéftvo. Prodajte fvoje premoshenje, dajte vbogajme. 4Storîte fi mofhné, ktere fe ne flarajo; saklad, kteri ne Uùne, v’ nebéfih, kamor fe tat ne per-tdisha, in kteriga molj ne rasjéda. Hjer je namrezh vafh saklad, tam bo ludi vafhe ferzé.
III.
MOLITEV.
P
erftopi, Gofpod ! nafliim molitvam, Utere ti ° S°du fvétiga I. fpovedovâvza tvojiga daruje-11,0 5 de, ki v’ fvojo pravizhnoft nimamo sau-t*a«ija , nam fe pp njega proflinjah, kteri ti je , pomaga. Po Gofpodu nafhim Jesufu 4Sinu tvojim, kteri P tekéj sliiyî in ^'Aljuje i. t. d.
“opedel
kriftnfn
{Perilo iđ lijta J. {Pavla ajiojlelj,
do Filipi Janov 3, 7 — 1 z.
ma
IBratje ! kar mi je bilo dobizhek, to firn fhtel savoljo Kriftufa v’ sgubo. Vender pa menim, de je vfe sguba pròti vifókimu fposnanju Jesufa Kriftufa Gofpoda mojîga, sa kleriga voljo firn vfe sgubil, in imam sa blato, de Kriftufa perdo-bim, in de firn najden v’ njem ne tak, de bi imel fvojo pravizhnoft, ktera je is poftave, ampak tifto, ktera je is vére v’ Kriftufa Jesufa, pravizhnoft, ktera je is Boga v’ véri, de fposnam njega, in rnozh njegoviga vftajenja in deléshnoft njegoviga terpljenja, in de bom podoben njegovi finerti, de tako pridem v’ vftajenje od mertvih: ne kakor de bi bil ushé dofégel, ali de bi bil ushé popoln; shenem fe pa, de bi kako dofégel, v’ zhimur firn bil tudi doféshen od Kriftufa Jesufa.
Tiffi zhaf je rekel Jesuf Tvojim uzhen-zam to priliko: Néki blagoroden zhlovek je Thel v’ daljno deshèlo, de bi vsél kralj éftvo v’ laft, in Te je vernik Po-klizal je pa Tvojih defét hlapzov, ia jim je dal defét liber, ter jim je ré-
. V’ dan fpovedovâvza ne fhliofa. XLV
VV\ %/%,% %/%\ \\.\ 1ЛЛ \1Ч
lîel; „Kupzhdjle, dokler ne pridem.“ Njegovi méftnjani pa Го ga fovrashili, in fo poflali fporozhènje sa njim, re-kózh:	„Nozhemo, de bi ta kraljeval
zhes naf.“ In sgodilo Ге je, de je, ko je bil kraljéfivo prevsél, nasaj prifhel; in je ukasal poklizati hlapze, kterim je bil dal denarje, de bi svédil, koliko je vfakteri perlmpzhevàl. Prifhel je pa pervi, rekózh:	„Gofpod! tvoja
libra je defét liber perdobila.“ In mu je djal:	„Prav, dobri hlapez! ker fi
bil v’ malim svćft, imej oblaft zhes defét méft.“ In drugi je prifhel, re-bózh i „Gofpod! tvoja libra je fiorila pét liber.“ In temu je rekel:	„Tudi
G bodi zhes pét méft.“ In eden je prifhel, rekózh: „Gofpod! nd fvojo libro, btero firn imel f-hranjeno V ruti. Bal ttamrezh firn fe te, kér fi ofier zhlo-Vek; jemljefh, zhefar nifi nalóshil, in shanjefh, zhefar nifi fejal.“ Mu rezhe: nls tvojih ufi te fodim, hudóbni bla-pez! tSi védil, de firn jas öfter zhlo-Уек, ki jemljem, zhefar nifim nalóshil, shanjem, zhefar nifim fejal; in sa-
XLVI	V’dan abate.
tuiMtutuiutuutmwnuwuiiMiMiuMMMiMUuù
kaj nifi dal mojih denarjev na menjâv-fko miso, de bi jih bil jas, kedar bi bil prifhel, s’ obréfljo potegnil ?“ In je rékel sraven ftojézhim: „Vsemi-te mu libro, in jo dajte tißimu, kte-ri ima defét liber!“ In fo mu rekli: „Gofpod ! ima defét liber.“ Povem vam pa, de vfakimu, kteri ima, fe bo dalo, in bo obilno imel; kdor pà nima, mu bo fhe, kar ima, odvséto.
V* dan abata.
MOLITEV.
T^£f"aj naf, prófimo, Gofpod! profhnja I. abata perporozhi, de, zhefar po fvojim saflushenji ne premoremo, s’ njegovo pomozhjó doféshe-mo. Pó Gofpodu nafhim JeSufu Kriftufu sSinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. f. d.
9$ c bil ljub Bogii in ljudem, njegov fpomin je v’ blagru. Bog ga je v’ flavi fvetmkam upo-
V’danabnta.
<MwntuuuM%uuumm««uuùuuiMmnuMwt*i
dóbil 5 in ga je povelizbal v’ Urah fovrâshnikam, in jc s’ njegovimi befedami snamnja ukrotil, kozheftil ga je pred kralji, in mu dal povelje sa fvoje ljudftvo, in mu pokesal fvojo flavo. У’ njegovi véri in krotkófti ga je fvétiga boril, i» ga isvolil smed vfiga zhlovéfhtva. Šakaj fli-[hal je njegov glaf, in ga je peljal v’ oblak; 1,1 mu je dal ozhitno sapóvedi in pollavo shi-vljenja in modrólli.
a
27 — 29.
zhaf je rékel tSimon Péter Je-Sufu: „Glej, im fmo vfe sapuftili, in fmo fhli sa teboj ; kaj tedej nam bo?“ Jesuf pa jim je rekel : „Refmzhno, vam povém, de ob prerojenji, Jtedar bo (.Sin zhlovékov fedel na fédeshi fvojiga velizhaftva, bote tudi vf, kteri fte fhli Sa menój, fedéli na dvanajli fédesbih, ln fodili dvanajftere Israelove rodove.
fléhern, kteri sapufti' hifho, ali bra-te> ali feflre, ali ozhéta, ali mater, alì sheno, ali otroke, ali njive savori0 mojiga iména, bo Iloterno prejel, lft vezimo shivljenje dofégel.
&
\an cjeli Ji
^jfiatevćha
XLVIII V’dan devize muzhénke.
www
Y5 dan devize muzhénke.
I.
MOLITEV.
Sog ! kteri fi med drugimi zhudeshi fvoje mo-gózhnofti tudi flabimu fpolu snjago v’ mukah .dal; dodeli miloftivo, de, ki fvéte I. devize in muzhénke tvoje god zheftimò, po njenih sglé-dih k’ tebi pridemo. Po Gofpodu nàfhim Je-sufu Kri Rufu tSinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
Sa ve z h deviz muzhénL
lîaj nam, profimo, Gofpod nafh Bog! fvćlih deviz in muzbénk tvojih I. I. smago s’ vedno poboshnoftjo prasnovâti; de, ki jih ne moremo vredno hvaliti, jih vfaj f’ ponishno proflmjo pozheftimo. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kri-llufu 4Sinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in k ra, ljuje i. t. di
Aerilo iđ êulev ofirahovih
5i, i -— 8. 12.
Zheflil te bom, Gofpod kralj! in te hvalil Bo' gâ fvojiga Svelizhorja; zheftil bom tvoje imé?
1<ег fi mi Jjil pomozhnik in varh, in fi otél nioje telo od pogubljenja, od saderge krivi-zfiniga jesika, in od Jashnjivih ufi, in fi mi vprizho mojih sópernikov hil pomozhnik. In fi me odréfhil po obilnim ufmiljenji fvojiga iména od rjovézliih svér, ki fo perpravljene jéd; is rok tiftih, kteri fo mi ftrégli po življenji, in is veliko britkóft, ktere fo me °bdajale; is file plamena, kleri je fhvigal o-}<oli mene, in v’ fròdi ognja nifim sgoréla; b globozhine peklénfkiga bresna, od ognjii-ffieniga jesika, od lashnjiviga govorjenja, od hu-fióbniga kralja in od krivizhniga jesika. Hvalila fio do fmerti moja dufha Gofpóda; ker jim pomagafh is nadlóg, kteri v’ té saupajo, in jifi réfhifh is rok narodov, Gofpod nafh Bog!
з5, i — i3.
Tifti zhaf je Jesuf fvojim uzhénzam priliko govoril: Nebéfhho kraljé-je podobno defetim devizam, kte-Ге fo vséle fvoje fvetila, in fo fide shéninu in novèlli naproti. Pa pet jih Ie bilo nefpametnih, in pet pametnih, ^etére nefpâmetne fo vséle fveti'la, °^Ja pa nifo vséle febój. Pametne pa *° vséle olja v’ fvojih pofodah Г fve-t	IV
tili vred. Ker fe je pa shćnin mudil, ib vfe podremale in salpale. O polnozhi' pa je fhum vftal:	„Glejte,
shénin gré, pojdite mu naproti!“ Ta-hrat fo vftale vfe tilie devize, in fo napravljale Tvoje fvetila. Nefparnetne pa To modrim relile: „Dajte nam fvo-jiga olja, her nafhe fvetila ugafiijejo!“ Pametne pa To odgovorile, rekózh : „De ga lije ne smanjka nam in vam, pojdite raji k’ prodajavzam, in li ga kupite!“ Redar fo pa fhle kupovat, je prifhel shćnin; in perpravljene fo fhle sh’ njim na shenitnino, in duri fo fe saperle. Poflednjizh pa pridejo tudi une devize, rekózh:	„Gofpod,
gofpod, odpri nam!“ On pa je odgovoril, in djaJ : „Rcfmzhno, vam povem, vaf ne posnam !“ Zhujte tedej, ker ne vèlie ne dneva, ne ure!
II.
MOLITEV.
Њ
aj nam, prófìmo, Gofpod! fréta deviza io fnOzhénha Г. fpróli miloflivo odpnfhenje, ktO' ra ti je kila védno prijetna po saflnshenji ahi'
ßofti in po prizhanji tvoje mozhi. Po Gofpodu lafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, Uteri f’ tebój shivi in kraljuje i. t. d.
Sa ve z h deviz muzhénU.
l^aj nam, prófimo, Gofpod, nafh Bog! fvé-lih deviz in muzhénk tvojili I. Г. smago s’ \ф-dno poboshnoftjq prasnovâti; de, ki jih ne pio,: remo vredno hvaliti, jih vfaj f’ ponishno pro-, fhnjo pozhefliniò. Po Gofppdu nafhipy ЈедиГц Briftnfu tSinu tvojim, kteri f’ tpbój shiyi ip kraljuje i. t. d.
&>çrdo ió fa\il&v (oft>'(ilo,vifa 5i , i3 — 17.
Г»
'Jtofpod moj Bog! povesdvignil fi na sçmlji nioje pvebivaljfhe , in fini prpfil refjiepje pd fmerti. Klizal firn v’ Gofpoda, ozhéta mo-jiga Gofpoda , de bi me ne sapnltil v’ dan moje nadloge, in v’ zhafu prevsétnih lires po-niozhi. Hvalil bom tvoje ime vedno, in ga ^-heliji f’ livalćshnofljn. Sakaj uflifhana je jpp-ja molitev, réfhil fi me od pogubljenja, in 1110 otél od hudiga zhafa. Sa tega voljo le bom zheftil, ;n kva[0 dajal tvojimu iménu , Gofpod nafh Bog!
ф,
Lil
Itn %1%Л \JV\ %W ПЛМЛ	tvwumiM VV\ IV» 1U w xv\ %W МЛ
►J« (jv cin Cjeli Jvetijci JŸlatevôlci i5, 44 — 5a.
Ji ißi zhaf je Jesuf Tvojim uzhénzam lo priliko govoril: „Nebéfhko kraljé-ftvo je. podobno sakladu fkritimu v’ njivi, ktériga je zhlovek, ki ga je na-fhel, fkril, in od vefelja nad njim gré, in proda vfe, kar ima, in kupi lifto njivo. Tudi je nebéfhko kraljé-flvo podobno kupzu, ki je ifkal dobrih biferov; kteri, ko je bil en drag bifer nafhel, je fhel, in prodal vfe, kar je imel, in ga je kupil. Tudi je podobno nebéfhko kralj éfivo mréshi, ki je bila vershena v’ morje, in je vfaziga rodu rib sajémala ; ktero, ko je bila napolnjena, To islékli, in To na bregu fedé odbrali dobre v’ pofó-de, malovrédne pa To ismelàli. Tako bo ob konzu fveta: pojdejo angeli, in bodo odlozhili hudobne is frede pra-vizhnih, in jih bodo vergli v’ pézh ognja; tam bo jok in fhkripanje s’ šobim. Ali fie rasuméli vfe lo?“ Mu ré-ko: „4Smo.“ On pa je rékcl: „Sató je

vfak pifmar, ki je poduzhen v’ nebé-fhkim kraljéftvu, podoben hifhnimu gofpodarju, kteri nòli is fvojiga sakla-da novo in ftaro.“
Namcfti tega evangelja fe vzha-f i bere:
►Ϋ	& v an (j eh J vet t (ja *JŸlatcv<ila
*9, 3
12.
Tifli zhaf fo fariseji k’ Jesufu per-ftopili, ter fo ga fkufhali in rekli : „Je H perpufhèno moshu lozhiti fe od fvo-je shene, savoljo zhefar koli fi bodi?“ On pa je odgovoril, in jim djal: „Ali nifte brali, de, kteri je od sazhétka ftvaril zhloveka, je flvaril moshâ in sheno, in je rékel: Sa tega voljo bo zhlovek ozhéta in mater popuftil, in le bo fvoje shene dershal, in bota dva v’ enim méfu? Torej nifta vezli dva, ampak eno mefó. Kar je tedej Bog 1 Menil, naj zhlovek ne lozhi.“ Mu re-„Sakaj je tedej Mojsef sapovédal ozhitni lift dati, in lozhiti fe od nje?“ im rezhe : „Mojsef vam je savoljo ter-
dobe vafhiga Terza perpuftil lozhiti Te od Tvojih shén, od sazhétka pa ni bilo takó. Povem vam pa, de, kdorkoli Te od Tvoje shene lozhi, rasun savoljo kurbanja, in drugo vsame, préTheThtu-je ; in kdor lozheno vsame, préThe-Thtuje.“ Mu rekó njegovi uzhenzi : „Zhe je takó rézh zhlovekova s’ she-nó, ni' dòbro sheniti Te.“ On pa jirn je rékel : ,,Yli le beTédè ne rasuméjo, ampak Merini je dano. tSo namrezh Tkopljenzi, Meri To is móteriniga telé-Ta takó rojeni ; in To Tkopljenzi, kteri To od ljudi' Tko.pijeni; in To Tkopljenzi, kteri To Tami Tebe Tkopili savoljo nebéThkiga kraljéftva. Kdor samore uméti, naj urne/1'
V' dan devize ne muzhénke.
I.
MOLITEV.
17 .
fhfhi naf, llog nafh Svelizhar! de, kakor fe prašnika (Vete I. devize tvoje vefelimò, tako Ге nauzhimò njene perferzhne poboshnoßJ’
p	f	^
V’ dan devize ne muzhénke.	LV
y\\ n> %\y vv> y\\\%y\yy vy> уул \y\ v» >г\ >vi y>> y>-% »>yy> »> уул »y
ko Gofpodu nafhitn Jcsiifu Kriflufu tSinu t>ro-jnn, kleri Г’ tebój «bivi in kraljuje i. t. d.
berilo (t) 2- lijta J, (Pavla ajiojteljna
do Korinzhanov i o, 17. in 11, 1 — 2.
l5ratje! kdor fe hvali, naj fe v’ Gofpodu hvali. Sa'kaj ne, kdor fe fam hvali, 'je fkufhen, ampak liai, lete ri ga Bog 'hvali. O, de bi vi pre-nefli malo moje nespameti Ï Pa pote^piLte .s’ menò,j. Sekaj vnét fini sa yaf s’ iBpebjim o-gojem.; ,ke.r saroyjb.il in (dal fan vaf cni.tuu modlu, xhifio devizo, Krilluf.u.
vangeli
дб, i — i3,
41 ifli zhaf je Jesu'f fvojim uzhénzam to priliko govoril :	Nebefhko iiraljé-
flvo je podobno defetim devizam, ltte-re fo vséle fvoje fvetila, in Љ f h 1 e sheninu in neyéfli naproti. Pa pét jili je bilo nefpametnih , in pét pametnih. Petere nefpamelne fo vséle fvetila, pj.ja pa nifo vséle febój. Pametne pa fo vséle olja v’ fvojih pofodah Г fvetiU vred. ,Ker fe je pa shépin mudil, fp vie podremale in safpale. O polnozhi
њ
LVI	V’ dan devize ne muzhénke.
ЛЛЛ W W* \lt m W\ VW VV* VV* vv% V%* Н\ \1Л tu	mw \1>
pa je fhum vdal: „Glejte shénin gré, pojdite mu naproti !“ Takrat fo vdale vfe tide devize, in fo napravljale fvoje fvetîla. Nefpâmetne pa fo modrim rekle: ,,Dajte nam fvojiga olja, ker na-fhe fvetila ugafujejo!“ Pametne pa fo odgovorile, rekózh:	„De ga kje ne
smanjka nam in vam, pojdite raji k’ prodajavzam, in fi ga kupite!“ Kedar fo pa fhle kupovat, je prifhc-1 shénin; in perpravljene fo fhle sh’ njim na sileni tnin o , in duri fo fe saperle. Pofle-dnjizh pa pridejo tudi une devize, rekózh: „Gofpod, gofpod, odpri nam!“ On pa je odgovoril, in djal: „Refm-zhno, vam povém, vaf ne posnam!“ Zhujte tedej, ker ne vèlie ne dnéva, ne ure !
II.
MOLITEV.
ITfhfhi naf, Bog nafli Svelizhar! de, lfal<or fe prašnika fvete I. devize tvoje vefelimò , tako fe nauzhimo njene perferzhne pobóshnofti. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kritlufu 4Sinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.

VIA VIA V14m VVt VVt VV\ WA VV% W	U\ tV\VVMV^
£ßenl(
>enlo iđ
di
avla ai
do Horinzhanoo
34.
na
I^ratje! od deviz nimam Gofpodoviga povelja; fyet pa dam, ker firn miloft dofégel od Gofpo-da sveli bili. Menim ledej, de je to dobro sa-voljo fidânje nadloge; ref, dobro je zhlovćkii takó biti. tSi svésan s’ sileno; ne ifhi rasvése. tSi proli od shene; ne ifhi shene. Ako fe pa oshénifh, nifi grefhil; in ako fe deviza omoshi, grefbila: tode nadloge m e fa bodo imeli taki. Jas pa vam persanefem. To tedej rezhem, bratje! Zliaf je kratik, tedej naj bodo tudi, kteri imajo shene, kakor bi jih ne imeli; in kteri jokajo, kakor hi ne jokali; in kteri fe vefelć, kakor bi je ne vefelili; in kteri kupujejo, kakor bi ne •mèli; in kteri vshivajo ta fvét, kakor bi ga ne yshivali: ker podoba tega fvetii prejde. Shelim pa, de bi bili vi bres fkerbi. Kdor je bres she-fkerbi sa to, kar je Gofpodoviga, kako bi ßogu vfhézh bil; kdor je pa oshénjen, fkerbi Sa to, kar je fvétoviga, kakó bi sheni vfhézh kjl, in je rasdeljèn. In shena neomoshcna in de-yiza mifli, kar je Gofpodoviga, de hi bila fvéta r,a teléfu in duhu, v’Kriftufu Jcsufu Gofpodu nafhim.
►J« Ovan (jeli Jvetuja Лlatevćka i3, 44 — 5з.
Tim zhaf je Jesuf fvojim uzhénzam to priliko govoril: „Nebéfhko kraljéflvo je podobno saklâdu fkritimu v’ njivi, ktériga je zhlovek, ki ga je nafhel, fkril, in od vefelja nad njim gré, in proda vfe, kar ima, in kupi tifto njivo. Tudi je nebéfhko kraljéflvo podobno ltupzu, ki je ifkal dobrih biferov; kteri, ko je bil en drag bifer nafhel, je fhel, in prodal vfe, kar je imel, in ga je kupil. Tudi je podobno nebefhko kraljéflvo mréshi, ki je bila vershena v’ morje, in je vfaziga rodu rib sajémala; ktero, ko je bila napolnjena, fo islékli, in fo na bregu fedé odbrali dobre v’ pofòde, malovrédne pa fo ismetâli. Tako bo ob konzu Cveta.: pojdejo angeli, in bodo odlozhili hmdóbne is fréde pravizhnih, in jih bodo vergli v’ pézh ognja; tam bo jok in fhkripanje s’ sobnu. Ali He rasu-méli vfe to?“ Mu reko: „Smo.“ On pa je rékel : „Sató je vfak pifmar, ki )e
^v\u^vv\iuu\uuv4iuwmivuu\uviUMmu^wu\VM
poduzhèn v’ nebçfhkim kraljéflvu, podoben hifhnimu gofpodârju, kteri nófi is fvojiga saklada novo in Itaro.“
V' dan muzhénke ne devize.
MOLITEV.
Bog! kteri fi med drugimi zhudeshi fvoje mo-gózhnoili luđi flabimu fpolu smago v’ mukah dodelil; daj miloftivo, de, ki fvćte J. muzhénke tvoje god zheftimò , po njenih sglédih proti teki hodimo. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriûufu tSinu tvojim, kteri f’ teboj shivi in kraljuje k t. d.
Sa v e z h muzhénk ne deviz.
MOLITEV.
П
•*^aj nam, prófimo, Gofpod nafh Bog! fvetih Muzhénk tvojih I. I. smago s’ vedno pobóshno-kjo p ras nov fit i, de, ki jih ne moremo vredno b val iti, jih vfaj f’ ponishno profhnjo 'pozheki-Wiò. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu 4Si-nu tvojim,-kteri f’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
LX	V’ dan muzhénke ne devize.
iuw vv\ vu пл нл гг\ ivi vv\ vv\ v*.* x\,\ ил u\ v\\ vw w ил vv%
ÿfàerilo là Sulev ofircilovih
(
5x, i — 8. 12.
Zfheflil te bom, Gofpod kralj! in te hvalil Boga fvojiga Svelizharja; zheftil bom tvoje imé, ker fi mi bil pomozhnik in varh, in fi o tel moje telo od pogubljenja, od saderge krivizhni-ga jesika, in od lashnjivih ufi, in fi mi vpri-zho mojih sópernikov bil pomozhnik. In fi me odréfhil po obilnim ufmiljenji fvojiga imena od rjovézhih svér, ki fo perpravljene na jed 5 is rok tiftih, kteri fo mi flregli po shi vi j en ji, in is veliko britkofl, ktei-e fo me obdajale; is file plaména, kteri je fhvigal okoli mene, in v’ frédi ognja nifîm sgoréla; is globozhine peklén-fkiga bresna, od ognjufheniga jesika, od lash-njiviga govorjenja, od hudobniga kralja in od krivizhniga jesika. Hvalila bo do fmerli moja dufha Gofpóda ; ker jim pomagafh is nadlog, kteri v’ té saupajo, in jih réfhifh is rok narodov, Gofpod nafh Bog!
(jv an cjeli Jveticjci ^/flatevàka
i3, 44 — 52.
Tifti zhaf je Jesuf fvojirn uzhénzam to priliko govoril:	„Nebéf’hko kraljéftvo
je podobno sakladu fkrilimu v’ njivi, ktériga je zlilo vek, ki ga je nalbel,
V’ dan muzhénke ne devize. LXI
fkril, in od vefelja nad njim gré, in proda vfe, kar ima, in Impi tifto njivo. Tudi je nebéfhko kraljéftvo podobno ltupzu, ki je ifkàl dobrih bife-rov; kteri, ko je bi 1 en drag bifer na-fhel, je fhel, in prodal vfe, kar je imel, in ga je kupil. Tudi je podobno nebéfhko kraljéftvo mréshi, ki je bila vershena v’ morje, in je vfaziga rodu nib sajémala; ktero, ko je bila napolnjena, fo islékli, in fo na bregu fede odbrali dobre v’ pofóde, malovredne pa fo ismetali. Tako bo ob konzu fve-la: pojdejo angeli, in bodo odlozhili hudobne is fròde pravi'zhnih, in jih bodo vergli v’ pézh ognja; tam bo jok in fhkripdnje s’ solimi. Ali fte rasuméli vfe to ?“ Mu reko: ,,tSmo.“ On pa je nékel: „Sato je vfak pifmar, ki je pod-nzhèn v’ nebéfhkim kraljéftvu, podo-lien hifhnimu gofpodarju, kleri nòli ls fvojiga saklada novo in ftaro.“
LXII V’ dan Tvetnize nc devize nemuzhenke.
млшштгиипгл liuti w\ v v* vv\\vt vv\ vv^ \гч\1\гчл w\
V* dan fvetmze ne devize
ne muzhenlie.
MOLITEV.
ÏTflifhi naf, Bog naTh Svelizhar! de, kakor fe prašnika Tvéte I. vefeliinò, fe tudi vnameno od njene gorézhe pobóshnodi. Po Gofpodu nafhim Jesufu KriduTu tSinu tvojim, kteri Г’ teboj shivi in kraljuje i. t. d.
&enlo id ßulev çfalomonovil јгпјго-
véji 31, i o — 31.
,Serzhno sheno kdo bo nafhel? Zhes to, kar je is daljniga in od sadnjih pokranj, je njena zena. Sarjefe fe na-njo Terze njéniga ni osini, in ropa nc bo potrebqvàl. Dela mu dobro, in ne hudiga vfe dni fvojiga sliivljenja. Poifbe volne in prediva, in dela Г’ fvétam Tvojih rok. Je kakor barka kupza, ktera is daljniga per-nefe njegov kruh. (She po nozlii vdane, in da brefhno Tvojim domazbim, in delo Tvojim deklam. Ogleda njivo, in jo kupi; od per-délka Tvojih rok saTadi vinograd , prepiaThe s’ mozbjó Tvoje ledje, in uterdi Tvojo roko. tSkufi in vidi, de je dobra njena kupzhija; ne uga-Tne po nozhi njena luzb. istégne Tvojo roko po koshélji, in njéni perdi primejo vreteno-
ti
tSrojo roko odpre ubogimu, in Tvoje dlani propre potrebni mu. Ne boji Te sn Tvojo hiTho Tne-shéniga m rasa; sakaj vfi njeni domazhi imajo dvojno obleko. Zhettilljivo ogrinjalo fi napravi , tanzhiza in Thkerlât je njena noTha. Zhèften per vratih je njén mosh, kedar Tedi s’ deshélnimi fiaraThini. Dela tanko platno, oi prodaja, in paT daje Kananeju. Mozh in lepota je njeno oblazhilo, in Tmejala Te bo poTlednji dan. (Svoje ufta odpira modrofii , in P ottava milofti je na njenim jesiku. Pregleduje pota Tvoje hiTbe. in ne jé lena kruha, ^jeni olrozi vftanejo, in jo blagrujejo; tudi njén mesh jo hvali. Veliko hzher shira krepott, li premagaTh vTe. Lashnjiva je lepota, in pra-®»a je brehkota ; shena, k te ra Te GoTpoda hops ona bo hvaljena. Dajte ji Tadii njenih rok hvalijo naj jo ozhitno njene dela.
ifti zhaf je Jesuf Tvojim uzhénzam priliko govoril:	Nebéfhko kralje-
У° je podobno sakladu fkritimu v’ ^)ivi, kteriga je zhlovek, ki gajenafhel, Ul ’ ln od vefelja nad njim gré, in Pr°dâ vTe, kar ima, in kupi tifto nji-T°* Tud‘ jo nebéfhko kraljéftvo podo-n° ^uPzu, ki je ifkal dobrih bife rov;
w
LXIV V’danfvetnize ne devize nemuzhénke.
kteri, ko je bil en drag bifer nafhel, je fhel, in prodâl vfe, bar je imèl, in ga je kupil. Tudi je podobno nebéfhko kraljéftvo mréshi, Iti je bila vershe-na v’ morje, in je yfaziga rodu rib sa-jémala; btero , ko je bila napolnjena, fo islékli, in fo na bregu fedé odbrali dobre v’ pofóde, malovredne pa fo ismetali. Tako bo ob konzu fvetâ: pojdejo angeli, in bodo odlozhili hudobne is fréde pravizhnih, in jih bodo vergli v’ pézh ognja; tam bo jok in fhkripanje s’ sobnu. Ali fle rasu-méli vfe to ?“ Mu reko: „,Smo.“ On pa je rékel : „Sato je vfak pifrnar, ki je poduzhèn v’ nebéfhkim kraljéflvu, podoben hifhnimu gofpodârju, kteri nófi is fvojiga saklada novo in ftaro.“
Sa vdovo fe n am ehi poprej fhnjiga berila bere:
defilo 14 /. lijta j. (Pavla ajiojteljna do Timoteja 5, 5 — io.
redragi ! fpofhtuj vdove, btere fo ref vdove. Ako pa ima baka vdova otroke ali vnuke, naj '

V’ god oblétnize pofvezhenja vfih zérkev. LXV
feuzhi poprej fvojo hifho vladali, in dobro sa dobro povrazhevâti ftarfhem; to namrezh je prijetno pred Bogam. Klera je pa réf vdova in •sapufhena, naj upa v’ Boga, in naj prebi v’ molitvah in profhnjah nozh in dan; šakaj klera v’ fladnofli shivi, je shiva meriva. In to saterdi, de bodo nefvarne. Ako pa kdo sa Tvoje in sladi sa domazhe nima fkerbi, je véro sa taji I , inje hujfhi od nevernika. Vdóva naj Te isbere ne Tpod fheftdefetih let, ktera je bila eniga mo-sha shena, in ima prizhevânje dobrih dèi, ako je otroke sredila, ako je popotne fprejémala, ako je fvétim noge umivala, ako je révnim ftré-gla, ako fi je po vfakim dobrim délu persadévala.
V5 god oblétnize pofvezhenja
vfih zérkev.
MOLITEV.
-K
°8- fiteri nam flednje léto dan pofvezhenja _e°a ^vojiga fvétiga tempeljna ponovifh, in nam a fi fvétim fkrivnoflim fpét sdravim per-molitve fvojiga ljudftva, in do-kdor koli v’ ta tempelj dobrot pride
du 11 *	Ve^*’ ^e je v^e fpr°fifi F*0 Gofpo-
p a^fiina Jesufu Kriflufu tSinu tvojim, kteri J(^j shivi in kraljuje i. t. d.
\DW
LXVI V’god oblétnizepofvezhenja vlili zérkcv. .
WWWWWWWIWWWWWW4\W»WW WlWlm 1
a
2l , 2 - 5.
TPifte tini fim jas Jonn v idil fvéto métto, novi Jerusalem, pri li s’ neba oci Boga, perpravlje-no, kakor neretto, ki je napravljena fvojimu moshu. In firn fliflial velik glaf Г fédesha govorili: „Glej, prebivâlifhe Boshje s’ ljudmi, in prebival bo sh’ njimi! In oni bodo njegovo ijudftvo, in Bog Jam, njih Bog, bo sli’ njimi. In Bog bo obrifal vfe folsé od njih ozhi, in lineiti ne bo vezli; tudi ne bo vezli i. shalo* Vanja, ne vpitja, ne bolezhine, lier je po-prejfhnje minulo.“ In kteri je Jedel na féde-shi, je rekel: „Glej, novo ttorim vfe!“
/i .Jvetuja £ula
ig, i — io.
Tifti zhaf je Jesuf prifhel, in po Jerihu fhel. In glej, bil je mosh, Za-hej po imenu, in ta je bil vifhi zol-narjev in pa bogat. In je shelel Jesu* fa riditi, kdo de je; in ni mogel sa-voljo mnóshize, her je bil majhne . pollavo. In je naprej tékel, in slësel na divje figovo drevo, de bi ga vi dii ; ker - lam je imèl mémo iti. In ko je bil
^ 6i
vanne
7
Aerilo (h
ió jKrivniqa
rcidoclèn
V
У/«
oana
V’ dan hàkofhne salivate.
LOTI
Jesuf na tifìo méJfto prifhel, fé je vserl, in ga je vidil, ter mu je réltel : ,,Za-hej ! Uopi hitro doli„ ker dani'moram v’ tvoji liiflii oliati.“ In je hitro doli nópil, in ga je vefél fprejél. In riditi.lo, fo vfi godérnjali, rekózh :	„K’
gréfhnimu zhlovéku je fhel v’ hifhoT" Zahej pa je pèriftopil, in djal Gòfpodti: „Glej, Gofpod! pólovizo fvojiga klaga dam uhógim, in alto Лт koga kej ogoljfàl, povernem zhvetérno.“ Jesuf pa mu je djal: „Danf je téj hifhi ‘sv^é-lizhanje dofhlo, sató ko je tudi on fin Abrahamov. .Sin zhlovékov namrezh je prifhel ifkat in srelizhàt, kar je hilo sgubljèniga.“
V' dan kàkofhne sahValè.
MOLITEV.
-ßog! ktcriga ufmiljertje nima fhtevila, ih kte-eigt» dobrote kogftïlvo je nefkonžhuo, sahvâli-гпо tvoje véHzhaftvo sä dodeljene dari, in prd-fimo védno tvojo niiloft, de, ki pfbfhiiikftih dodelifhr, zhelar shelé, jih ne sapiifti, téhïüfchfc
LXVIII V’ dah kakofhne sahvale.
pcrpravljaj k’ prihodnjimu plazluiu. Po Go-fpodu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, Pieri Г tebój shivi in kraljuje i. t. d.
apojtelina
do Korinzhanov i3, u. i3.
Oberilo ió 2.. lijta J. (Pavia
Bratje ! vefelite fe, bodite popolni, opominjajte fe, bodite ene mifii, imejte mir, in Bog mirti in ljubesni bo s’ vami. — Miloft Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa, in ljubésen Boshja in deléshnaft fvétiga Duha bodi s’ vami vfimi. Amen.
Svariceli Jvetuja Jo ana 15«j26 — 27. m 16,1 — 4.
Tilti zhaf je rekel Jesuf fvojim uzhén-zam: Kedar pride Poterdnik, kteriga vam bom jas poflal od Ozhéta, Duh refmze, kteri od Ozhéta is-haja, on bo prizhevàl od mene; pa tudi vi bote prizhevali, ker He od sazhétka per meni. iTo firn vam govoril, de fe ne pohujfhate. Is f-hodmz vaf bodo dé-vali; ura zelò pride, de bo fledenj, kteri vaf umori', menil, de Bogu flu-shbo fiori. In to vam bodo Borili,
V’ dan fpomina Vfih vernih mertvih. LXIX
lier ne posnajo ne Ozhéta ne mene. To pa firn vam govoril, de fe fpom-nite, kedar ura pride, de firn vam jas to pravil.
Molitve, Berila
in
Evangelji
per mafhah po mertvih.
I.
V' dan fpomina vfih vérnih
mertvih.
MOLITEV.
Bog, ftvarnik in odrefhenih vfihvérnih! dodeli dufham fvojih flushabnikov in flushabniz odpufhenje vfih grehov, de milollivo odpufhc-nje, kteriga fo vfelej sheléli, po bogabojézhih profhnjah doféshejo. Kteri shivifh in kralju-jefh i. t. d.
у\л, u\WW %^лгг\гг% u\ v\4 vv^	wwmw v va v va wavva w vv>
dfyerdo i& /. lijta J. dPavla ajiojtieljna
do Korinzhanov i5, 5i — 07.
R-,je ! glejte, fkrivnoft vam povém : Vfi fi, zer bomo vitali, lode fprcmenili fe ne homo vfi. Naglo , 'kakor bi s’ ozhmi trenil , na po-flednjo trobento, (ber sapéla bo trobenta,} m mertvi bodo vitali neltrohljivi, in mi fe bomo fpremenili. To trohljivò namrezh mora oblézhi neûrohljivolt, in to umerljivo mora oblézhi neunjerljivoft. Redar bo pa to umerljivo obleklo neu merljivo It, takrat fc bodo fpol-nile beféde, ktere fo pifane: „Posherta je fmert v’ smagi.y Rje, fmert! je tvoja smaga? ,,Kjé, fmert! je tvoje shelo?‘e Shelo fmerti pa je greh, mozh greha pa pollava. Bogii pa bodi hvala, kteri nam je dal smago po Gofpodu nafhim Jesufu Kriltufu.
►J« &uanqeli Jvetnja Jfoana
5, 26 — 29.
Tifìi zhaf je rekel Jesuf Judovfkim mnóshizam: Refmzhno, refmzhno, vam povem, de pride ura, in je ushé sdej, ko kodo mertvi flifhali glaf 4Simi Bo-shjiga; in kteri ga kodo flifhali, kodo shivéli. Kakor ima namrezh Ozhe shi-vljenje fam v’ feki, tako je tudi tSinu
dal imeli shi v ije nj e famimu v’ febi. In mu je oblaft dal tudi fodbo delati, Iter je tSin zhlovékov. Ne zhudite fe temi*; ker ura pride, ob kteri bodo yfi, ki fo v’ grobéh , flifhali glaf tSimx Boshjiga, in pojdejo is njihr kteri fo dobro delali, v’ vftajenje shivljenja; kteri fo pa hudo delali, v’ vflajenje obfojenja.
II.
V' dan lineiti ali pokopa
merlizheviga.
MOLITEV.
JESog! ki ti je latino ufmil.ili fe vfelej in persa ne fli , p ruti m o te ponishno sa dindio tvojiga dushabnika I. (tvoje fl.iusliabnize I.), ktero ti F tega (veta poldjzal, ne daj j,e fovrashniku v’ roke, in ne posabi je vekoma; ternit z k daj jo (velini angelam (prejeti, in v’ nebéfhkî deni per-peljati, de,, ker je v* té upala in v.erovala., ne tarpi peklenfkiga terpljenja, ampak poféde vezimo refelje. Po Gofpodu nadiim Jesufu Uri (tufu cSinu tvojim, kteri P tebój sitivi in kraljuje i. t. d.
LXXII V’dan fmertiali pokopamcrlizbeviga.

J^rófimo, Gofpod ! dodéli dufhi fvojiga flu-shâbnika I. (fvoje flushâbnize I.), ki obhajamo olmi dan njegoviga (njeniga) pokópa, fvojih fvet-nikov in isvoljenih.drushbo, in pokropi jo s’ vézhno rofó fvoje milobi. Po Gofpodu nafhim Jesufu Krillufu tSinu tvojim, kteri Г lebój shi-vi in kraljuje i. t. d.
do Tefalonizhanov 4, 12 — 17.
I5ratje! nozhemo, de bi vi ne vedili od fpi-józhih, de ne shaliijete, kakor uni, kteri upanja nimajo. Šakaj ako verujemo, de je Jesuf umeri in vftal, tedej bo Bog tudi tille, kteri fo safpâli v’ Jesufu, sh’ njim perpeljal. To nam-rezh vam povemo po befédi Gofpodovi, de mi, ki shivimò , ki ollanemo v’prihod Gofpodov, ne bomo pred tillimi prifhli, kteri fo salpali. Ker fam Gofpod bo f’ poveljem in glafam véliziga angela in f’ trobento Boshjo prifhel s’ néba: in kteri fo umerli v’ Krillufu, bodo vftali pervi; po tém bomo mi, ki shivimò, ki ollanemo, vséti sh’ njimi vred v’ oblakih Krillufu naproti v’srak, in tako bomo vedno s’ Gofpodam, Torej fe povefekijte med febój f’ temi befédami.
Ofmi dan.
Sv angeli Jvetùja ^fourni
11, 21 --- 27.
ifti zhaf je Marta rekla Jesufu : „Go-fpod, ko bi bil ti tukej, bi moj brat ne bil umeri! Pa tudi sdej vém, de, kar koli bofh Boga profil, ti bo Bog dal.“ Jesuf ji rezhe: „Tvoj brat bo vftal.“ Mu rezhe Marta: „Vem, de bo vflal ob vflajenji, poflednji dan.“ Jesuf ji je djal: „Jas fim vftajenje in shivlje-nje; kdor v’ me veruje, bo sbivel, ako ravno umerje. In kdor koli shivî, in v’ me veruje, ne bo umeri vekoma ne. Vérujefh to?“ Mu rezhe: „Kaj pa de jas verujem, Gofpod! de fi ti Kriftuf, tSin shiviga Boga, ki fi na ta fvét pri-fhel.“
III.
V' dan oblétnize po mertvih.
MOLITEV.
-Bog, Gofpod ufmiijenja! daj dufham fvojih flushdbnikov in flushabniz, ki obhajamo letni

fpomin njih fmerti, fédesh hladu, svelizhanje pokoja in fvetlòbo luzhi. Po Gofpodii nafhim Jesufu K rida fu 4Sinu tvojim, kteri Г tehój shi-vi in kraljuje i. t. d.
^É^ide dni je Juda nar ferzTineji niosh, ko fo bili biro fiorili, dvanajfl larsbent drahem fre-bra poflal v’ Jerusalem, de bi opravil sa gréhe mertvih daritev, ker je dobro in verno od vda-jenja mifliil; (ko bi namrczh ne bil upal , de bodo. „ kteri fo, bili pobiti, vitali, bi bila nepotrebno. in prasne moliti, sa mert.ve,) in ker je miflil, de imajo lidi, kteri. fo v’ pobdshnodi umerli, obilno milod perhranjeno. tSvćta in dobra je tedej mîfel moliti sa me rive, de bi bili od grehov réfbeni.
Tifti zhaf j.e rékel Jesuf Judovfkim mnóshizam : Vie, kar mi da Ozhe, Lo k’ meni prifhio, in kteri k’ meni pride, ga ne bom verge] venkej ; ker is nebel' lim prifhel, ne de bi délai fvo-jo voljo, ampak voljo tiftiga, kteri me
12, 4З — 46,
6, З7 —- 4 o.
Po nierlviU fkosi leto.
LXXV
w	w	W VM W\ w WW WW vu
je poflal. To pa je volja Ozhéla, kteri me je poflal, de vfiga tiftiga, kar mi je dal, nizh ne sgubnn, temuzh de obudim lilio poflednji dan. To pa je volja mojiga Ozhéta, kteri me je poflal , de ima fiebern,, kteri vidi .Simi, in va-nj veruje, vé/.hno shivljenje; in jas ga bom obudil poflednji dan.
IV,
Po mertvih fkosi léto.
MOLITEV.
JD)og! ki fi med apofteljfkimi maftmiki fvoje flushâbnike k’ zhafti fhkofllva ali piaffitva po-vesdvignil, daj, prófimo, de pridejo tudi v’ njih vézhno drushbo. Po Gofpodu nafhim Je-sufu Kriftufu tSir\u tvojim, kteri f’ tebój shivi in kraljuje i. t. d.
55og! ki delifh odpufhenje, in ljubifh zhlo-vékovo svelizbanje, prófimo tvojo milofl, de vfim nafhim bratam , foródnikam in dobVotni-kam, kteri fo fe is tega fVetâ lozhili, po pro-
LXXVI
Po mertvih fkosi leto.
ЛЛЛ W Ш VM lit m W VV\ W Vl\ VV\ 1V\ VV\V\A \1Л ш v\\ im пч
fhnjah Marije vfelej devize in vfih fvojih fvetni-kov, dodeli priti v’ vézhniga svelizhanja druslibo.
Bog, flvarnik in odrefhenik vfih vernih! dodeli dufham fvojih flushabnikov in flushâbniz odpufhenje vfih grehov, de miloftivo odpufhenje, kteriga fo vfelej sheléli, po hogabojézhih pro-fhnjah doféshejo. Kteri shivifhin kraljujefh i. t. d.
ČJ&enlo id fctđoclenja J. Sfocimi apojtel^
na
14, i5.
TPifte dni fim flifhal glaf s’ neba, kteri mi je rekel: „Sapifhi : Blagor mertvim, kteri v’ Gofpodu umerjejo ! Odflej, rezhe Duh, naj po-zhivajo od fvojiga truda ; sakaj njih dela gredo sa njimi.“
/ovancjeli Jveticpa 6, 5i — 55.

o an a
TPißi zhaf je rekel Jesuf Judovfkim mnóshizam : „Jas Am shivi kruh, ki fim s’ nebel’ prifhel. Ako kdo jé od tega kruha, bo shivel vékoma; in kruh, kteriga bom jas dal, je moje melo sa fvetû shivljenje.“ Judje fo fe tedej prepirali med febój, rekózh : „Kako nam
Pomertvihfkosiléto, LXXVlI
m im w\iv\ ши\
more ta fvoje mefó dati jéfti?“ Jesuf jim je tedej rékel : ,,Piefmzhno, refm-zhno, vam povém: Ako ne bote jédli mefâ tSinü zhlovékoviga, in pili njegove kervi; ne bote iméli shivljenja v1 febi.“ Kdor jé moje mefó, in pije mojo kri; ima vézhno shivljenje, in jas ga bom obudil poflednji dan.
Per ftavek.
TERMaJENJE
po Jp\fu vfih Jhtirih evangelijtov.
Perblisheval fe je prašnik opréfnih kruhov, kleri Ге imenuje velika ìiozh. Tedej je Jesuf rekel fvojim uzhénzam: „Vefle, deko zhes dva dni velika nozh, in 4Sin zhlovékov bo sdan, de bo kri-shan.^ In vélika duhóvfhina in pi-fmoüki fo ifkali Jesufa umoriti. Sbrali fo fe F flarafhini ljudüva v’ dvor vé-liziga duhovna, kteri je bil imenovan Kajfa; in fo fvet imeli, kako bi Jesufa s’ svijazho vjéli in umorili. Rekli fo pa: „Nikar v’ prašnik, de kje hrup ne vflane med ljudltvam!“ Bali nam-rezh fo fe ljudftva. tSatan pa je fhel
Terp'ijenjeGofp. po vfi'h e v,mge I i ft ili. [ .лХГк.
v1 Judata, Г primkam Ifhkarjota, ki je bil eden sme d dvanajdérih. In je fhel do velizih duhovnov, de bi jim ga sdal ; in je govoril sli1 njimi in f’ poglavarji, in je rékel: „Kaj mi dalie, in jas vam ga bom sdal?“ Ko ib to flifhali, fo fe obveselili, in ib mu obljubili tridefet irebernikov. On pa jim je dal defedo, in je ifkal perloshnodi, de bi jim ga sdal bres hrupa.
Prii'hel je pervi dan opréfnikov, ob kterim fe je moglo velikonozhno jagnje saldati. Tedej fo uzhenzi k’ Jesu-fu dopili, in mu reko: „Kam hozheih, de gremo, in ti perpravimo jedi velikonozhno jagnje?“ In pofhlje dva Smed njih, Petra in Joana, in jima rezhe:	„Pojdita, in perpravita nam
velikonozhno jagnje.“ Ona Ita pa rekla:	,,Kjé hozhefh, de perpraviva ?“
In jima je djal: „Pojdita v’ méfto. Ko va-nj prideta, vaji bo frézhal neki zlilovek, ki ponete verzh vode j i dita sa njim v’ hifho, v’ ktero gré, in rezita hifhnimu gofpodarju:	Uzhemk
ti rezhe:	Moj zhaf je Mis; per tebi
№
LXXX Terpljenje Gofp. po vfih evangeliftih.
W UlWUWMUiiW %/%Л XW
hozhem imeti veliko nozh Г Tvojimi uzhćnzi; kjé je obédniza, kjer bom ve-likonozhno jagnje sh’ njimi jédel ? In on vama bo pokasal veliko obédnizo pogernjeno; ondi nam perpravita.“ U-zhenza fla fhla v’ méflo, in fla nafhla, kakor jima je bil Jesuf povedal; in fta perprâvila velikonozhno jagnje.
Ko fe je bil vezher Boril, je pri* fhel Jesuf s’ unimi uzhénzi, in je k’ jédi fédel, in dvanajfteri sh’ njim, in jim je djal: „Is Terza Tim shelel to_ve-likonozftno jagnje jéfìi s’ vami, preden terpi'm ; sakaj povem vam, de od sdej ga ne bom vezh jedel, dokler ne bo dopolnjeno v’ Boshjim kraljéftvu.“ In je vsel kelih, ter je sah valil, in rekel: „Vsemite, in rasdeh'te fi med Teboj; sakaj povem vam, de ne bom pil od tertniga fadu, dokler Boshje kraljeftvo ne pride.“
In je vftal, flékel poverhnje obla-zhilo, in je vsel pert, ter fe opafal, potlej je vlil vode v’ umivalnizo, in je jel uzhenzam noge umivati, in otirati Г pertam, ki je bil opafan sh' njim. Ke-
TcrpljenjeGofp.po vfih ćvangelHlih. LìcvXt
шгмг\1|%г\г^т^ич%ии%
dar je pa do Petra prifhel, mu rezhe Peter:	„Gofpod, ti mi Jbofh noge u-
mival?“ Jesuf je odgovoril, in mu djal: „Kar jas délam, ti sdej ne véfh; jia potlej l)ofh vedil.“ Mu rezhe Peter: „Ne bofh mi nog umival vekoma ne!“ Jesuf mu je odgovoril: „Ako te ne umijem, ne bofh imel déla s’ menoj.“ Tedej mu Peter rezhe: „Gofpod! ne le mojih nog, ampak tudi roke in glavo !“ Jesuf rezhe: „Kdor je umit, mu ni treba, ko de noge umije, in je vef zbili. Tudi vi' He zhibi; pa he vii.“ Védil ga je namrezh, kteri ga ho sdal; salò je djal: „Nilte vii zhibi»“
Ko jim je bil noge umil, je fvoje oblazhilo vsel, in fpet k’ misi fćđel, in jim je rekel: „Ali vehe, kaj tim vam fiorii? Vi' me klizhete Uzhem'k in Gofpod, in prav pravite; fej lim tudi. Ako lim tedej jas, Gofpod in Uzhem'k, vam noge umil, fi jih morate tudi vi' drugi drugimu umivati; sgled namrezh firn vam dal, de, kakor fini jas vam boril, tako tudi vi' borite. tSej hlapez ni vezhi ko njegov gofpod; ne
/Д/
LXXXII TcrpljenjcGofp. po vfih evangelijih.
ш v\^	ил илгг% via v%/\ мл vuuaiv« ггл vv^ v^-ч ггл ггл vt\
poflancz vezhi Ito tifli, Uteri ga je po-flal. To vèlie; blagor \açn, zhe bote ludi dorili. Ne rezhem od vaf vfìh. Jas vèrri, btere firn isvolil ; ali dopolniti fe morajo befède piima: Kteri s’ menój kruh j è, bo Tvojo nogo soper mé vesdvignil. Glejte, sdej vam lo povém, préden fe sgodî, de, bedar fe sgodî, vérujete, de firn jas. Refmzhno, refmzhno, vam povém : Kdor bteriga, hi ga pofhljem, fprej-me, mene fprejme; bdor pa mene fprej-me, fprejme njega, bteri me je poflal.“ Ko je bil Jesuf to isrebel; fe mu je v’ Terze ushalilo, in je prizhal in rebel: „Pioba mojiga sdajâvza je s’ menój per misi. Piefmzhno, vam povém, eden smed vaf me bo sdal, bteri je s’ menój.“ U-zhénzi fo fe drugi drusiga pogledovali pomifhljevaje, od bteriga de govori, in filno shaloltni paavijo drugi sa drugim:	„Gofpod ! ali firn jas?“ On pa
je odgovoril, in rekel: „Vaf dvanajfte-rih eden, bteri pomaka s’ menój robo v’ fblédo, me bo sdal. tSin zhlo-vébov gre iizer, kakor je pifano od
Tcrpljcnjc Gofp. po vfih evangelijih. LXX2OTI
iiuimivtuwuivitwiwutUAUìnuuuiwmuuwui
njega. Tode gorje mu, po komur Lo sdan; bolje bi mu bilo, de bi ne bil rojen lifti zhlorek.“ Eden uzhenzov, kteriga je Jesuf pofebno ljubil, Joan po imenu, je flonel na Jesufovih per-lih. Temu je (Simon Peter pomignil, de naj vprafha, kdo de je, od kteriga govori. On fe je tede j Jesufu bolj k’ perfim perflonil, in mu tiho rezhe: „Gofpod! kdo pa je?“ Jesuf je tiho odgovoril: „Tiftije, kterimu bom jas po-mózheni kruh podal.“ In je pomozhil grishljcj kruha, in ga dal Judatu Ifhkar-jotu tSimonovimu. Juda Ifhkarjot pa je djal: „Uzhemk ! lim mar jas?“ Jesuf mu rezhe: „Ti fi rekel.“ In ko je bil Juda grishljej vsel, je fhel falan vanj. Tedej mu Jesuf rezhe: „Kar miflifh ftoriti, flori bersh.“ Nobeden njih pa ni védil, zhimü mu je Jesuf to rekel. Ker je Juda mofhno hranil, fo eni menili, de mu veleva kupiti, kar je V prašnik potrebniga; eni pa, de naj med uboge kej da.
In kedar fo vezhérjali, je vsel Jesuf kruh v’ fvoje roke, ter je sahvalil,
VI *
LXXXIV Terpljenje Gofp. po vfih evangeli itili.
vv\ VV4 vv\ im vv\ vv\ nvvu v v% %wvi4 vvvvv> tuvtumtt vvx x\,\
ga pofvétil, raslomil, in podâl fvojim uzhénzam , rekôzh : „Vsemite, in jejte; to je moje telo, ktero je sa vaf v’ fmert dano.“ Kavno takó je vsél ludi kélih s’ vinam, ter je sahvalil, in jim ga podal, rekôzh: „Vsemite, in pile is njega vfi ; to namrezh je moja kri, kri nove savese, ktéra ho sa njih veliko prelita v’ odpufhenje grehov. To florite v’ moj 1'pomin.“
In ko je bil Jesuf fhe v’ obedni-zi, je rekel enajftérim, (Juda namrezh je bil odfhel:) „Sdej je tSin zhlové-kov povelizhevan, in Bog je v’ njem povelizhevân. Ako je pa Bog v’ njem povelizhevan, bo tudi Bog njega fam v’ febi povelizhal, in kmali ga bo po-velizhal. Otrozhizhi! fhe malo li m per vaf. Me bote ifkali; pa kar firn Judam rekel, tudi vam rezhem : Kamor jas grem, vi sdej ne morete iti. S’ no-viga torej vam dam sapóved : Ljubite fe med febój; kakor firn jas vaf ljubil, fe tudi vi ljubite med febój. Is tega bodo vii fposnali, de lie moji u-zhenzi, ako bote Jjubésen iméli med
fj
Terpljenje Gofp. poylîherangeliflih. LXXXV
febój.“ In fo ispéli hvalno péfem, in fhli proti oljfki gori.
pSimon Peter pa je rekel: „Gofpod! kam pa gréfh?“ Jesuf je odgovoril: „Kamor jas grem, sdej ne morefh sa menoj iti; potlej pa pojdefh sa menoj.“ Peter mu rezhe: „Sakaj ne morem sdej sa teboj iti?“ Gofpod je rekel: „tSimon , 4Simon! glej, latan vaf je hotel imeli, de bi vaf prele jâl kakor pfhenizo: jas pa fi m profil sarte, de ne jenja tvoja véra; in ti, kedar fe bofh nékedej fpreobernil, poterdi fvoje brate.“ Peter pa mu je djal: „Gofpod, f’ tebój firn perpravljen v’ jézho in v’ fmert iti ! tSvoje sliivljenje p oliavi m sa-te.“ Jesuf mu je odgovoril : „.Svoje sbivljenje podavifh sa mé? Kefiuzhno, refm'zbno, ti povem: Petelin nozój ne bo pél, dokler me trikrat ne sataji'fh. In pa fbe vii fe bote pohujfhali nadmenoj to nozli; ker pifano je: Bom udaril paltirja, in ras-kropjle fe bodo ovze. Kedar pa od 1 merli vflanem , pojdem pred vami v’ Galilejo.“ Peter je rekel; „Ko bi fe
LXXXVl Terpljenje Gofp. po vfih cvangeli/lih.
ravno vfi pohujfhali nad teboj, fe jas ne bom m'kedar pohujfhal!“ Jesuf mu je rekel: „Refmzhno, ti pòvém, de fhe to nozh, preden petelin dvakrat sapo-je, me bofh trikrat satdjil!“ Peter pa je le fhe bolj terdil : „Ko bi mi bilo tudi umreti Г teboj, te ne bom satâ-jil.“ Tako fo mu tudi drugi uzhenzi rekli, in gredó vii shalollni sa njim. Jesuf pa jih je milo uzhi'1 in tolashil: „Jas firn prava vinfka terta, vi' mladike. Ako v’ meni oflanete, in moje bcfćde v’ vaf; profite, karkoli hozhe-te, in fe vam bo sgodilo. Ako vaf fvćt fovrashi, vedite, de je mene poprej fovrashil ko vaf. Ko bi bili smed fvetâ, bi vaf fvét ljubil; ker firn vaf pa jas od fvetâ odbral , vaf fovrashi. Pomnite beféde, ktere firn vam jas govoril: Illapez ni vezhi ko njegov go-fpod. Ako fo mene preganjali, bodo tudi vaf preganjali. Preklizovali in is f-hodmz vaf bodo pahâli ; ura zelò bo prifhja, de bo Bogu ménil uflré-zhi, kdor vaf umori. Shaloft, ker od vaf grem, in vam to pravim, je vafhe
Terpljenje Gofp. po vfih evAiigeliAih. LXXXVlI
Terze napolnila. Pa jas vam refnizo povem: Dobro je sa vaf, de jas grem-. Šakaj ako ne grem, Pomozhmk fveti Duh k’ vam ne bo prifhel ; ako pa grem, vam ga bo Ozlie v’ mojim imenu poflal, in vaf bo vfe uzhil. Vi bo-Ле jokali in plakali, fvét pa Te bo ve-felil ; vi bote shalovali, ali vafha slia-loft Te bo v’ vefelje fpreobernila. Šakaj fpet vaf bom vidil, in vaf he ferze fe bo vefelilo, in vafhiga vefelja vam ne bo nihzhe odvsel. Jas firn fvét premagal; le v’ me saupajte, tudi vi ga bote.“ Tedej je poftal, ozhi' v’ nebo ves-dvignil, in molil sa fvoje uzhénze in sa vfe, kteri bodo po njih verovali. „Ozhe, fveti Ozhe!“ je djal, „proli m te, varuj jih hudiga, de bodo eno, kakor fva midva le eno; naj bodo vfi, ktere fi mi dal, kjer firn jas, de bodo vidili moje velizhaftvo.“
Ko je bil odmolil, je fhel zhes potok Zedron na oljfko goro. Sh’ njim lo fhli tudi uzhénzi. Pridejo k’ prillavi > ki fe ji je reklo v’ Getsemani. Okoli nje je bil vert, ki fo oljke v’ njem
LXXXVIII TerpIjenjeGofp.povfih cvangelißib.
илдггггл w vx*.\ ivt ггл u> iv\ n\ vv\ ггл \гл \\г гг\ tvA ггл
гаШе. Va-nj Го filli on in njegovi u-zhénzi. Védil je pa tudi Juda sdojaviz ta kraj, ker je Jesuf Г Tvojimi uzhen-zi pogoJdo tje hodil. Ko fo na-nj pri-fhli, jim je Jesuf rekel: „Poledite lu-kej, de grem tje, in molim; molite tudi vi, de ne pridete v’ fkufhnjavo.“ In je vsel febój Petra, Joana in Jakoba, in gre bolj v’ vert sh’ njimi. In sdaj je jél shaloften in otoshen prihajati, in jim rezhe: „Moja dufha je shaloftna do fmerti; oflanite tukej , in zhujte s’ menoj.“ In fe je odtegnil od njih sa luzhaj kamna, in je na kolena padel, in molil, rekózh:	„Ozhe !
ako je mogozhe, odvsemi mi kelih ter-pljenja; vender ne moja, ampak tvoja volja naj fe sgodiV* In je vffcal od molitve, ter fe verne k’ uzhénzam, in najde vfe tri fpati. In je rekel : „tSimon! kaj tudi ti fpifh? Nifi mogel eno uro s1 menoj zhuti ! Zhujte in molite, de ne padete v’ fkufhnjavo; duh je fizer voljen, ali mefó je flabo.“
tSpet ga obidejo teshave. Vdrugizh je fhel, in fe vershe na fvoj ohras,
гглгг^	ivtu\ui гглггг тиличггчии^лггл vm
ter moli:	„Ozhe, ljubi Ozile.' also je
mogozhe, odverni od mene grenko ter-pljenje; vender ne, kakor jas, ampak kakor ti hozhefh, naj fe sgodi.“ Na to fe je vernil k’ uzhénzam, in jih najde fpet fpati, in rezhe: „Kako morete vender sdej fpatii’ O, zhujte in molite, de v7 fkuflinjavo ne padete!“ Pa njih ozili fo bile vfe dremotne, in ni-fo vedili, kaj bi mu odgovorili.
In jih je populili vtretjizh. tSmertne teshave namrezh mu hodijo; njegov pot je bil kakor frage ker vi tekózhe na semljo. In je fhe perferzhnifhi molil: „Ako fe ne more ogniti kelih terplje-nja, de bi ga ne pil; sgodi fe tvoja volja.“ Tedej fe mu je angel s’ nebéf perkasal, kteri ga je potolashil in po-krepzhàl. In fe je vernil k’ fvojim u-zhénzam, in jim rezhe:	„tSpite sdej
in pozhivajte! Doflije; ura je prifhla, in tSin zhlovekov bo sdau gréfhnikam v7 roke ! Vftanite, pojdimo! Glejte, per-blishal fe je, kteri me bo sdal.“
tShe je govoril, in glej, Juda Ifh-karjot, eden dvanajfterih, pride, in sh’
9	. .
XC Tcrpljenje Gofp. po vfih cvangelillih.
njim flrasha vojakov in velika derhal hlapzov velike duhóvfhine, pifmoukov in ftarafhmov Jjudftva Г’ fvelili in baklami, mezhmi in kolini. Dal jim je bil pa njegov sdajâvez snamnje, re-kózh: „Kteriga bom kufhnil, tidi je; njega primite, in peljite varno!“ Inko je bil prifhel, je fhinil pred derhâl-jo, in le bersh k’ Jesufu fpufìil, in rekel: ,,Bodi posdravljen, Uzhenik!“ In gaje kufhnil. Jesuf mu je djal: „Prijatelj zhirmi fi prifhel? Juda! kufhe-vâje sdajefh (Simi zhlovékoviga?“ In potlej, ko je védil vfe, kar je imelo zhesnj priti, je proti mnóshizi ftopil, in djal: „Koga ifhete?“ tSo mu odgovorili: „Jesufa Nazarefhkiga!“ Jesuf jim rezhe :	„Jas firn !“ Per tej befedi fo
vfi odfkozhili, in po tleh popadali. In Jesuf jih je vdrugizh vprafhal : „Koga ifhete?“ tSpet reko:	„Jesufa Nazare-
fhkiga!“ Jesuf rezhe: „Povedal firn vam, de firn jas; ako tedej mene ifhete, pulirle té le, (pokashe fvoje uzhënze,) de gredo.“ Tako fo fe dopolnile befćde, ktere je rekel:	„Ktere fi mi dal, ni-
fim nobeniga smed njih sgubil.“
TcrpljenjeGofp. po vfih evangelijih. XCI
Tedej fo perflopili vojaki in hlapzi, in fo po Jesufu fegli, in ga prijeli. Ko fo njegovi uzhénzi to vidili, mu reko :	„Gofpod ! ali naj mahnemo s’
mezhem?“ In 4Simon Peter, ki je mezh imel, ga je bersh isderl, in je mahnil po hlapzu véliziga duhovna; kteri-mu je bilo Malh imé, in mu je odfé-kal defno uhó. Jesuf pa je uzhenze savernil, in djal : „Jenjajte od tèga! In ti, Peter! vtakni fvoj mezh v’ nóshni-zo ; vii namrezh, kteri sa mezh prijemajo, bodo s’ mezhem konznani. Ali ménifh, de bi ne mogel profiti fvoji-ga Ozheta, in bi mi poflal vezli ko dvanajft legijonov angelov. Tode kakó fe bodo pa dopolnile pifma prerokov, ki osnanujejo, de fe mora tako sgo-diti? Ne bom li pil kélha, ktériga mi je ?Ozhe dal?“ In Jesuf fe je hlapzhe-viga ufhefa dotaknil, in ga je osdra-vil. Potlej fe je obernil proli mno-sJiizi in nje poglavarjem, in je rekel: jjKakor rasbojnika Ile me prillili lovit s’ mezhrni in kolini. Vlak dan firn bil per vaf, in lim uzhi'I v’ tempeljnu, in
ггл w\ v\4ггл\v>г\лvv^гглгглгг\vv\ггг\глw\ ггл v%a w
mc nifte prijeli; tode to je vafha ura, in obl alt teme. Pa to vfe fe je sgodi-lo, de fe dopolnijo pifma prerokov.44 Tede j fo ftrasha in poglavar in hlapzi Judov Jesufa svesali in peljali. Njegovi uzhenzi pa fo ga popullili, in fo sbeshali; le Peter in Joan Ila fhla od delezh sa njim.
Peljali pa fo Jesufa v’ Jerusalem pervizh lf Anatu; kteri je bil poprej veliki duhoven, in v’ zhafti per ljudeh. Ana ga je vprafhal sa njegove uzhén-ze in sa njegov uk. Jesuf mu je odgovoril: „Jas firn ozhitno govoril pred fvetam; jas firn vfelej uzhil v’ f-hodm-zah in v’ tempeljnu, kamor fe vfi Judje f-hajajo, in .na fkrivnim nifim nizh govoril. Kaj tedej me vprafhafh? Vprafhaj jih, kteri fo me flifhali; oni vedo, kaj lim govoril.44 Kedar je bil to rekel, gaje eden flushabnikov, kteri je sraven ftal, sa uhó udaril, re-kózh: „Tako odgovârjafh vélikimu duhovnu i’44 Jesuf pa mu je krotko odgovoril: „Ako firn hudo govoril, fpri-zhaj od hudiga ; ako firn pa prav govoril, kaj me bijefh?44
°lò
Terpljenje Gofp. po vfih evangeliftih. Xj iTTI
w w w% w tv\ w%	<%w\
Ana je pofJal Jesufa svesaniga h’ Kajfatu, fvojimu sétu, Iti je bil tifto lóto veliki duhoven. Bil pa je Kaj fa prav tidi, ki je bil Judam fvet dal, de je bolje, de en zhlovelt umerje, kakor de bi bilo vfe ljuddvo konzha-no. Per njem fe je vef Judovfki veliki fvet fofhel, to je, duhóvfhina, pifmoüki in ftarafhini ljuddva, In fo ifkali kriviga prizhevanja sopcr Jesp-fa, de bi ga v’ fmert sdali ; pa ga ni-fo nafhli. Perdopilo je fizer veliko podkupljenih krivih prizh, ktere fo soper njega prizhevale; ali njih prizhevanje le ni vjémalo. Sadnjizh Ue prifhle fhe dve krive prizhi , in fle rekle:	„Mi
fmo ga flifhali rezhi: Jas bom rasdjal ta s’rokami ftorjen tempelj, in v’ treh dneh fosidal drusiga ne s’ rokami dor-jeniga.“ Pa tudi nju prizhevanje ni oblialo. Tedej je véliki duhoven vdal, dopi v’ fredo, in rezhe Jesufu:	„Ali
nizh ne odgovor/fh na to, kar ti so-per té prizhujejo?“ Jesuf je molzli al, in ni nizh odgovoril. Veliki duhoven ga je fpet vprafhal, in mu je djal :
0*1
XCIV Terpljenjc Gofp. pn vfih evangelijih.
„Sarotim te per shivim Bogu, de nam poyéj, ali fi ti' Krifluf, t3in hvaljeniga Boga?“ Jcsuf je djâl :	„Ti fi rekel,
jas fim! In pa povem vam, pofihmal bote vi di li tSinü zhlovélioviga fedéli na defm'zi rnozhi' Boshje, in priti v’ oblakih néba.“ Na to je véliki duhoven pretergal oblazhilo na febi, in rezhe: „Boga je klel, kaj potrebujemo fhe prizh? 4Slifhali fte njegovo bogoklet-flvo; kaj fe vam sdì?“ In vfi fo vpili: „Smerti je vreden!“ In ga vojâkam in brizhem dajo do jutra.
Med tem fe je na dvorifhi nekej shaloftniga godilo. Peter, ki je s’ Jo-anam od délezh sa Jesufam hodil, je tudi prifhel pred dvor véliziga duhovna. Joan je fhel prezej na dvor, snan namrezh je bil v’ hifhi véliziga duhovna; Peter pa je oliai sunej per vratih. Tedej je Joan fhel, in govoril s’ vratarizo, in je Petra na dvorifhe peljal. Nozh je bila mersla. Illapzi in brizhi fo na fredi dvorifha sakurili, lo fiali in fedéli okrog ognja, ter fe greli. Peter je med njé fédel, in fe
grel, in zhaka, de bi konez vidil. Prillila pa je ena smed dekel veliziga duhovna, vratariza, in ko ga je vidi la, je djala: „Tale je bil tudi uniga Ga-lilejza nekdo!“ In ga prav pogleda, in rezhe: „Je she takó, ti' fi bil tudi s’ Jesufam Nazarefhkim !“ On pa je tajil vprizho vfih, rekózh:	„Jas ne!
Shena, ga ne posnam ! Ne vém in ne urnem, kaj pravi fh.“ In je ven fhel pred dvorifhe, in petelin je vpervizh sapél. Pa Peter, vef preftrafhen, ni flifhal. Ko je pa fkosi vrata fhel, ga je ridila druga dekla, in je rekla tiPiim, kteri Ib bili tam: „Glejte, tudi ta je bil s’ Jesufam Nazarefhkim!“ „In pa réf,“ rezhe Petru hlapzov eden, „tudi ti fi njegovih eden !“ On pa je vdrugizh tajil, in terdil : „Nifim ne! fhe ne posnam tega zhlovéka !“ Nekako uro zhafa potlej, ko je ravno po dvorifhi safhumélo, de je Jesuf k’ fmer-ti obfojen, je drug hlapez v’ Petra P°kasal, rekózh: „Refm'zhno, tudi la je bil sh’ njim, fej je tudi Galilejiz!“ „Ptef,“ pravijo ondi Itojezhi, „tudi ti fi
ХО VI TerpI jenje'Gofp. po vfih evnngeliltih.
w w wtvvt vvi % vx ггл	w %г\ \\л vv\ w\ ivt
smed njegovih ! Galilejiz fi, tvoj jesik namrezh te rasodéva.“ Peter fe hrani, har perftopi The drug lilapez véliziga duhovna, ftriz ti diga, hterimu je hil Peter uhó odfékal, in rezhe: „Kaj? te mar nifim jas vidil na vertu per njem?“ On pa je vtretjizh tajil, in djal : „Ne, ne, nifim ne!“ In je jél rotili fe: „.She ne posnam zhlovéka, od kteriga govorite!“ In sdajzi je petelin vdrugizh sa-pél, in vojaki in hrizhi peljejo Jesufa na dvorifhe pol lopja. Takrat fe je Go-fpod oserl, in je poglédal v’ Petra. In Peter fe je fpomnil Jesu lovi h heféd: „Preden nozój petelin dvakrat sapoje, me bolh trikrat satajil.“ In je is dvo-riTha fhel, in je brillio jokal.
Jesula pa Ib na dvorifhi, kar fo mogli, zhes nozh saframovali. Nekte-ri fo mu pijevali v’ obras, in mu jih sa uhó dajali; drugi fo mu ozhi sakrivali, in ga f’ pelimi v’ obras bili, rekózh : „Krifte ! prerokuj nam, kdo te je udaril?“ In fhe vezli hudiga fo pozhéli.
Ko fe je jutro dorilo, fe je veliki fvet vnovizh sbral, in fo fe pofvetovali

kako bi Jesufa y’ fmert sdali. Pred fé v1 sbórnizo Го ga rekli perpeljali, in fhe enkrat ga vprafhajo : „Ali fi ti Kriftuf?povej nam.“ Je odgovoril: „Ako vam povem, mi ne bote verjeli; ako vaf pa vprafham, mi ne bote odgovorili, ne me fpuftili. Pa odflej bo tSin zhlovékov fedel na defmzi Boshje mozhi'.“ tSo mu rekli vfi : „Ti fi tp-dej vender le 4Sin Boshji ?“ Je djal : „Vi pravite, de jas firn.“ Oni pa fo rekli: „Kaj potrebujemo fhe prizheva-nja? 4Sej fmo farni flifhali is njegovih uft.“ In vfi, kar jih je bilo, fo vfla-li, in fo ga svesaniga peljali, in sdali Ponzju Pilatu, deshelnimu poglavarju.
Tedej je Juda, kteri je Jesufa sdal, ko ga je vidil k’ fmerli obfojeniga, fe fkelal, in je néfel duhovnam nasaj tiftih tridefet frebernikov, ter je rekel: „Grefhil firn, ker firn sdâl nedolshno kri!“ Oni pa fo rekli: „Kaj nam mar? ti glej!“ In je vergei od febe freber-m'ke v’ tempeljnu, in fe je vernil, in je fhel, vsel verv, ter fe obelil. In fe je po frodi na dvoje raspozhil, in vfe
XCVIII Terpljenje Gofp. po vfih evangéliftih.
njegovo oferzhje fe je islulo. Duhovni pa Љ vseli Irebermke, in fo djali: „Ne fpodobi fe jih devati v’ zerkvéno fkri-njizo , her- to je zòna bervi.“ In fo fvet imeli, in kupili sa nje lonzharje-vo njivo sa pokopahThe ptujzov. Salò fe imenuje fida njiva njiva ker vi do danafhnjiga dne. Tedej fe je dopolnilo, kar je hilo govorjeno po Jeremii preroku, ki pravi: „In fo vseli tride-fet frebermkov, ženo ozenjeniga, kteri-ga fo fkupzhevali od Israelovih otróU, in fo jih dali sa njieo lonzharjevo.“ Judje, ko fo bili Jesufa na dvor de-shelniga poglavarja perpeljali, nifo fhli v’ fodno hifho, de bi fe ne omadeshe-vali, temuzh de bi fmeli jedi veliko-nozhno jagnje. Sunej na vifokim medu, ki fo bile dopnjize nanj, fo odali. Pilat je torej is fvoje hifne tje k’ njim pri-fhel, in je rekel: „Kakofhno toshbo pernefete soper tega zhloveka?“ tSo odgovorili, in mu djali: „Robi ta ne bil hudodélnik, bi ti ga ne bili sda-li !“ Pilat jim je rekel: „Vsemite ga tedej vi, in obfodite ga po fvoji po-
ш
Terpljenje Gofp. po vfih evangeliftih. XCIX
ггд vi> vv\ %/%\ \/v\ г\л w\ w\w^ имгчмлгглилггиг! ипиш г%л
ßavi.“ Judje fo mu rekli: „Mi ne fmé-mo nikogar umoriti.“ Takó fe je dopolnila beféda Jesufova, ktero je govoril , na snanje dajôzh, Г kâkofhno fmertjo bo umeri. In fo ga sazheli to-shiti, rekozh:	„Nafhli fmo nad tem
zhlovékam, de sapeljuje nafh nârod, in de brani zefârju davkov dajati, in pravi, de je on Krifìuf, kralj Judovski.“ Pilat ga je vprafhal : „tSi ti kralj Judovfki?“ Jesuf mu rezhe t, „Ti pra-vifh.“ Na toshbe duhóvfhine, pifmoii-kov in flarafhinov Ijudflva pa ni odgovoril. Pilat mu rezhe: „Ali ne fli-1’bifh, kólizih rezhi te toshijo ? Nizh ne odgovonTh?“ Jesuf pa je le molzhal^ in ni odgovoril na nobeno befédo, tako de fe je poglavar filno zhudih
Pilat fe je v’ hifho verni 1, in je Jesufa sa febój poklizal, in ga vpafha: „Ali fi réf ti kralj Judovfki P“ Jesuf rezhe: „Govorifh li to fam is febe, ali le, ker fo ti drugi to povedali od mene?“ Pilat pravi: „Kaj firn jas Jud? ^1уг°ј narod in veliki duhovni fo mi te sdali; kaj fi ßoril?“ Jesuf odgovo-
VJI
Č Terpljenje Gofp. po vfih evangeliftih.
WVWWiWiMWiWWWWWMIWW VV4 \\Л%\Л w w w
ri: „Moje kraljéftvo ni tega fveta. Ko bi bilo moje kraljéftvo tega fveta, bi fe moji flushâbniki pazh bojevali, de bi ne bil Judam sdan. Tode moje kra-IjéRvo ni od tod.“ Pilat pravi: „Tedej fi ti vender le kralj?“ Jesuf odgovori: „Ti pravifh, de firn jas kralj. Jas firn v’ to rojen, in v’ to prifhel na fvet, de prizham refnizi. Kdor je is refni-ze, poflufha moj glaf.“ Pilat rezhe: „Kaj je refniza ?“ In je fhel fpet vùn k’ Judam, in jim rezhe: „Jas ne najdem 'nobene krivize nad njim.“ Oni pa fo le fvojo terdili, in ga fhe huje lo-shijo. „Ljudltvo fhunta,“ fo djali, „ker uzhi po vfi Judeji, sazhénfhi od Galileje do fern.“ Ko je pa Pilat flifhal Galilejo, je vprafhal, ali je on Galile-jiz. In ko je svédil, de je fpod Herodove oblafti, ga je poflal k’ Herodu, kteri je bil tifte dni tudi v’ Jeriisalemu.
Herod, viditi Jesufa, fe je filno ob-vefélil; sdamo namrezh ga je ushé skelel viditi, ker je flifhal veliko od njega, in je upal, de ga bo vidil kak zhudesh fioriti. Vfe ivoje dvornike in
T erpl jen je Gofp. po vfili e vangeli (lih.	СГ
vojfhake je sbral oboli febe, in ga vprafhuje s’ mnogimi befédami. Ali Jesuf mu ni beféde odgovoril. Duhovni pa in pifmoüki fo mu ga terdo to-shili. Tedej ga je Herod Г fvojimi vred sanizhevàl in saframovalv In ga je oblekel v’belo oblazhilo, ter pofial nasaj Pilatu. Tilli dan fta fe Herod in Pilat poprijatlila, poprej narnrezh fta bila v’ fovrafhtvu med febój.
Ko fo Jesufa fpet pred Pilata per-peljali, je ta duhóvfhino in ljudftvo Г poglavarji vred pred fé pohlizal, in jim je djal:	„Perpeljali He mi tega
zhlovéka , kakor de bi ljudflvo sapelje-vàl ; in glejte, jas finti ga vprizho vaf isprafhal, in nitim nafhel nohene kri-vize nad njim v’ tem, zhefar ga to-shite. Tudi Herod ni nizh kriviga per njem dobil; k’ njemu narnrezh tim val bil pofial, in glejte, nizh fmerti vred-niga fe ni nafhlo nad njim. Ker je pa navada, de vam o veliki nozhi eni-jetnika fpuftim, kteriga koli profite; kteriga hozhete, de vam fpuftim, Baraba, ali Jesufa, ki je imenovan Kri-
ш.......................
CII TerpljenjeGofp.po vfih evangeliftih.
гглггл \лл гм vvv mw мпгл гг\ггл\\ч г v* \г\ v\\ vv\ v%a
ftuf ?“ Bil je Baraba savoljo nekiga v’ mefiu ftorjeniga punta in uboja v’ je-zho vershen; Jesufa pa, je védil, de fo mu le is nevofhljivofli sdali. Te-dej ravno je Pilata flushabnik na ftran poklizal, po kterim mu je njegova she-na fporozhila, rekôzh : „Nizh fi ne dajaj opraviti Г tem pravizhnim; ker ' veliko firn terpéla nozój v’ Tanjah savoljo njega»“ Duhóvfhina pa in ftara-fhmi Ib ljudftvo podfhuntali, de naj raji sa Baraba profijo, Jesufa pa pogube. Kq je torej Pilat povsél vpra-fhanje: „Rteriga teh dveh hozhete, de vam fpuftim ?“ To vfi vpili: „Ne tega, prozh sh’ njim; fpiifti nam Baraba!“ Pilat, kteri bi bil Jesufa rad fpuftil, jim rezhe: „Raj pa naj Borim s’ Je-sufam, kteri je imenovan KriBuf, kralj Judovfki?“ Vfi vpijejo: „Krishaj ga, krishaj !“ Pilat fhe rezhe : „Raj pa je hudiga fiorii? Nizh fmerti vredniga ne najdem nad njim. Bizhali tedej ga porezhem, potlej pa ga bom fpuftil.“ Oni pa fhe bolj vpijejo: „Rrishaj ga, krishaj !“
Л03
Terp] jenje Gofj>. po vfih evangeliftih. СШ
Te dej je oblaftnik Jesufa dal bi-zhali. Vojaki Го ga vseli, ga peljali na dvorifhe fodne hifhe, in fldizali vib derhal. In fo ga flékli, in mu fhker-latall plajfh ogernili, in fo fpletli krono is ternja, in mu jo na glavo dja-li, in terli v’ njegovo defnižo dali, ter fo pred-nj poklekovali, in ga saframo-vali, rekózh: ,,Posdravljen bodi, kralj Judovfki!“ In fo vanj pljevali, in mu jih sa uhó dajali, terft jemali, in ga po glavi tolkli, in na kolena padali, ter ga molili.
Po tem je Pilat fpet fhel is fodne hifhe, in rezhe ljudllvu: „Glejte, per-peljem vam ga vun, de fposnate, de ne najdem nad njim nobene krivize.“ Tedej je Jesuf prifhel, nefózh ternje-vo krono in fhkerlataflo oblazhilo. In Pilat jim rezhe: ;,Poglejte, zhlovek!“ Ko fo ga pa vidi li veliki duhovni in flushabniki, fo vpili, rekózh: „Kri-shaj ga, krishaj!“ Pilat jim rezhe: „Vselile, in krishajte ga vi; jas ne najdem krivize nad njim.“ Judje fo mu odgovorili: „Mi imamo pollavo, io po
%
'4'
CIV Terpljenje Gofp. po vfìh cvangeliftih.
tej pollavi mora umreti ; ker fe je tSi-nü Boshjiga délai.“
Ko je Pilat llifhal to govorjenje, fe je fhe bolj bal. In je fhel fpet v’ fodno hifho, in je d ja 1 Jesufu : „Od kod fi ti'?“ Jesuf pa mu ni dal odgovora. Pilat mu tedej rezhe :	„Meni
ne odgovorifh? Ne véfh li, de imam oblaft te krishati, in imam oblaft te fpuftiti ?“ Jesuf je odgovoril: „Ne imel bi nobene oblafti do mene, ko bi ti ne bilo dano od sgorej. Sa tega voljo ima tifti, kteri ti me je sdal, vezhi greh.“ Iii odflej je Pilat fhe bolj ifkal ga fpuftiti. Judje pa fo vpili, rekózh: „Ako tega fpuftifh, nifi prijâtel zefar-jev; kdor fe namrezh kralja dela, ze-farju soper govori.“
Pilat tedej, ko je flifhal to govorjenje, je Jesufa vun perpeljal, in je fédel na fodni ftol na meftu, ktero fe imenuje litoftrotos, po hebrejfko pa gabata. Bilo je pa dan perpra-vljanja velike nozhi okoli fhefte ure. In rezhe Judam:	„Glejte, vafh kralj!“
Oni pa fo vpili: „Prozìi sh’ njim, prozìi
Terpljenje Gofp. povfih evangelijih.
IM vvt vvt \\t\v\ W\ W \\л \\Л VVA VVA VV\\v\ v\a w\ \\л ni
sh’ njim, krishaj ga!“ Pilat jim rezhe: „Vafhiga kralja bom krishal?“ Veliki duhovni fo odgovorili:	„Nimamo kra-
lja, rasun zefarja.“ In fo tifhali s’ velikim vpitjem, in hotli, de naj bo Jesuf krishan.
Ko je Pilat vidil, de nizh ne o-pravi, temuzli de hrup fhe le vezhi vdaja; je vsel vode, in fi je roke umil vprizho ljuddva, rekózh: „Jas firn ne-dolshen nad kervjó tega pravizhniga, vi glejte!“ In ljuddvo je odgovorilo, in djalo:	„Njegova kri pridi na naf
in na nafhe otroke!“ In Pilat je per-fodil, de bi fe njih profhnja dopolnila. Spudil je Baraba, Jesufa pa je sdal njih volji, de naj bo krishan.
Tedej fo vojaki Jesufa vseli, in mu flekli fhkerlatadi plajfh, in ga o-hlékli v’ njegovo oblazhilo, ter peljali is meda, de bi ga krishali. In je né-fel fvoj krish. Gredé pa fo dobili zhlo-yeka is Zirene, tSimona po imenu, ki Ie Ihel is polja, ozheta Alekfandrovi-ga in Rufoviga, in fo ga permorali, de Ie Jesulu krish néfel. Sa njim je
C VI Terpljenje Gofp. po vfih evangelillih.
VVAVVA %V>\V\ V VA VVX VV%\V\ V VA V VA V VA WA WA WA WA WA WA WA WA
Hi la velika mnóshiza ljudi ia shen, ktere Ib jokale, in ga milovale. Jesuf pa le je proti njim obernil, in je rekel: „Ilzhere Jerusalemfke, nikar ne jokajte nad menoj, ampak jokajte farne nad febój in nad fvojimi otrózi! Sakaj glejte, pridejo dnevi, ob kterih poreko: tSrezhne fo nerodovitne, in teléfa, ktere nifo rodile, in perfi, ktere nifo dojile! Takrat bodo jeli rezhi goram: Padite na naf! in hribam : Pokrite naf! Zhe namrezh nad frbvim lefam to delajo, kaj fe bo godilo nad fuhim?“ Peljana fla bila pa sh’ njim tudi dva hudodélnika, de bi bila umorjena.
Kedar fo bili prifhli na goro, ki fe imenuje po hebrejfko Golgota, po latinfko pa Kalvarija, to je, meßo mert-vafhkih glav, fo mu dali piti vina s’ miro in shelzhem sméfhaniga. Ga je pokufij, pa ni hotel piti.
In ondi fo krishali njega in hudodélnika, eniga na defnizi, in eniga na levlzi, v1 fredi pa Jesufa. Tako je bilo dopolnjeno pifmo, ktero pravi: „Med krivizhne je bil fhtet.“ Jesuf pa je
TerpljenjeGofp.po vfihevangclillih. CVIP
w\ vv> wuuwwuMvwwiwwwwuuw \vtw\vuv\
rekel:	„Ozhe, odpüJli jim; fej ne ve-
do, kaj delajo!“ Bila je tretja ura, ko Fo ga krishali. In Pilat je napi Fai nadpiF njegoviga sadolshenja, in ga je rekel verli krisha obéfiti : „J e su F Na-z are F h ki, kralj JudovFki.“ Pilano je bilo po hebrejFko, po greFhko in po latinFko. Vojaki Fo djali ta nadpiF nad njegovo glavo, in veliko Judov ga je bralo; kraj namrezh, kjer je bil JesuF krishan, je bil blis mella. Velila duhovni Fo tedej rekli Pilatu: „Nikar ne piFhi: Kralj JudovFki, ampak de je on rekel : Kralj JudovFki Fi m.“ Pilat pa je odgovoril: „Kar Firn pi Fai, lim piFal.“
Ko Fo bili vojaki JesuFa na krish perbili, Fo vseli njegove oblazhila, in med Fé rasdelili. Naredili Fo Fhtiri dele, vFakterimu vojaku eniga, in Fo vad-ljali, kdo bo kej dobil. tSuknja pa je l>ila bres Fhiva, od verha Fzélama tkana ; rekli Fo tedej med teboj : „Nikar je ne réshimo, ampak vadljajmo raji sa-njo, zhigava bode.“ Tako Fe je dopolnilo, kar je rezheno po preroku,
ki pravi:	„Rasdelili Го moje oblazhi-
la med fé, in sa mojo luknjo fo vad-ljali.“ Vojaki fo tedej to Borili; potlej fo fedii, in ga varovali.
Judje pa, ki fo mémo hodili, fo ga preklinjali, in fo Г fvojimi glavami smajevâli, in rekli:	„De te, kako
tempelj Boshji podirafh, in ga v’ treh dneh fpet fosidafh ! Pomagaj fam fe-bi! Zhe fi tSin Boshji, ftopi f’ krisha!“ Ravno talió fo ga saframorâli tudi veliki duhovni f’ pifmouki in Ita ra f h mi vred, rekózh :	„Drugim je pomagal,
in fam febi ne more pomagati! Sdej naj fam febi pomaga; ako je on Kri-Ituf, isvoljeni Boshji. Ako je Israelfki kralj; naj ftopi sdej f’ krisha, in verujemo vanj! Je saupal v’ Boga; naj ga sdej réfhi, zhe ga rad ima! tSej je rekel: tSin Boshji lim!“ Saframo-vâli fo ga tudi vojaki, kteri fo perito-pali, in mu jéfiha ponujali, in rekli: „Ako fi ti kralj Judovfki, pomagaj fi!“ Zelò eden rasbojniliov, ktera Ita sh’ njim viféla, ga je preklinjal, rekózh: „Ako li lì Kriftuf, pomagaj fam febi
10]
1 erpIjenjcGofp. po vfih evangelijih. C1X/
<%%*%%% WW\V\XX\	ХХЛ ХХЛ XX\XXXXX\XXXXX\XX\XX%XX%XX\XXX
in nama?“ Drugi pa ga je fvaril, re-kózh: „.Se tudi ti ne bojiTh Boga, her ß ravno v’ tifìim obfojenji ? In pa nama fe praviza godi, prejemava nam-rezh po saflushenji fvojih del; la pa ni nizh liudiga Boril.“ In je rehel Je-sufu : „Gofpod, fpomni fe me, hedar pridefh v’ fvoje kraljéfìvo!“ In Jesuf mu je djal :	„Refmzhno, ti povem;
danf bofh s’ menoj v’ raji.“
Poleg hrisha Jesufoviga fo Bale njegova mati, in fefìra njegove matere Marija IAleofova, in Marija Magdalena. Ko je tedej Jesuf mater in uzhén-za, hteriga je ljubil, vidi 1 Bati; rezhe fvoji materi:	„Shena, glej, tvoj fin!“
Potlej rezhe uzhénzu: ,,Glej, tvoja mati!“ In od tiBe ure jo je uzhénez k’ febi vseh
Koje bilo okoli fhefle ure, je fobije otemnélo, in po vfi semlji je bila tema do devete ure. In ob deveti uri je Jesuf s’ velikim glafam savpil: „Eli, Eli! lama fabaktanii*“ to je: „Moj Bog, moj Bog! sakaj fi me sapuflil?“ Eni tam flojezhili, to flifhati, fo rekli: jjGlejte, Elija klizhe.“
CX Terpljenje Gofp. po vfih evangelillih.
Muiuu vtuw w ш w w ш uui\ V14 w w w ггл \м\/%л%/\1%
Po tem je Jesuf, eie Ге je pifino dopolnilo, . d j a 1 : „Shejin firn!“ ,Stala je pa ondi pofoda polna jélìha. In bersh je dekel eden smecl njih, in je vsél gobo, jo s! jeliham napojil, in nataknil na hiso-pov terft, ter mu jo k’ uftam podal. Drugi pa fo djali: „Pulli, glejmo, ali pride Elija ga réfhitï“ Ko je bil Jesuf jéfiha vsél, je rekel: „Dopolnjeno je !“ — Kmali po tem je velik glaf sagnal, in rekel: „Ozhe, v’ tvoje roke srozhim Tvojo dufho!“ In ko je bil to isrékel, je glavo nagnil, in duTho isdih-nil. (Tukej fe nekoliko preneha in poklekne.) In glej, sagrinjalo v’ tempeljnu fe je pretergalo na dvoje od verha do tal. In semi ja fe je trefla, in fkale fo pokale, in grobje fo fe odpirali, in veliko teléf fvetnikov, kteri fofpali, fe je obudilo. ^Stotnik pa, ki je prek kriška Hal, in kteri fo sk’ njim bili, in Jesufa varovali, vidi ti potref, in kar fe je godilo, fo fe filno bali. in fo djali: „Saréf, ta je bil tSin Boshji!“ In vii ljudje, kteri fo fe bili fofhli gledat, fo terkali na fvoje perii, in fe
41
Terpljenje Gofp. po vfih evangelijih. CXr
U41V\ W4 л vv* гм w w w гг\ w w\ w\ г\л %лл w w v%*
vernili. Vfi njegovi snanzi pa, in slične, ktere Ib bile prifhle sa njim is Galileje, in lb mu bregle, lb od de-lezh Hali, in to gledali. Med temi je bila Marija Magdalena, in Marija mali Jakoba mlajl'higa in Joshefova, in tSaloma mati Zebedejevih finov, in veliko drusih, ktere Ib bile sh’ njim vred v’ - Jerusalem prifhle.
Bil je dan perpravljanja. De bi te.dej v’ fabóto (libi fabólni dan nam-rezh je bil velik) trupla na krishi ne oliale, fo Judje Pilata profili, de bi fe jim goleni poterle, in de bi fe fnéli. Torej Ib prifhli vojaki, in fo pervimu goleni berli in drugimu, ktera ba bila sli’ njim krishana; ko fo pa do Jesufa prifhli, fo vidili, de je she mertev, in mu nifo golén Berli, ampak eden vojakov je f’ fulizo njegovo bran od-perl, in sdajzi je tekla kri in voda is nje. — In lsteri je vi dii, je prizhe-val, in njegovo prizhevanje je refm-zbno; in on vé, de refmzo govori, de tudi vi vérujete. Ib fe je namrezh sgodilo, de je dopolnjeno pibno: „No-
ЛШ .
CXII Terpljenje Gofp.-po vfih evnngeliflih.
bene koffi mu ne Brite.“ In fpet drugo pifmo pravi: „Gledali bodo vanj, kteriga fo prebodli.“
Redar fe je vezher Boril, je prifhel bogat zhlovek is Arimateje Judov-fkiga mella, po imenu Joshef, imeniten fvétnik, dober in pravizhen mosh, kteri ni bil pervolil v’ drusih fvet in djanje, kteri je tudi lam zhakal Bo-shjiga kraljéfìva, inje bil Jesufov uzlie-nez, tode fkrivej savoljo ftrahu pred Judi. Ta je ferzhno fhel k’ Pilatu, in ga je profil, de bi fnél Jesufovo telo. Pilat fe je zhudil, de bi bil ushé u-merl; in je poklizal Bolnika, in ga je vprafhal, ali je ushé umeri. In ko je svédil od Bótnika, je Joshefu dovolil, in mu dal telo. Joshef je kupil zliilte tanzhize, in je telò fnél. Prifhel je pa tudi Nikodern, kteri je bil vper-vizh po nozhi k’ Jesufu prifhel, in je pernél'el sméli mire in aloe okoli Ho liber. Tedej Ha vsela Jesufovo telo, in ga savila v’ tanzhi'zo s’ di firn vami vred, kakor je per Judih fliega pokopavati. Bil je na liBim kraji, kjer je
Terpljenje Gofp, povllhevangeliftih. CXIII
w% wwuiiMiwwwwnt u иллггл гглг^лилггл^имги
bil krishan, vert, in na vertu nov grob, kteriga je bil Joshef febi v’ Tkalo isfekal, in v’ kteriga The nihzhe ni bil poloshen. Tam tedej fla savoljo dneva perpravljanja Judov Jesufa po-loshila, velik kamen savalila pred duri groba, in fhla. Shene pa, ktere To bile s’ Jesufam is Galileje prifhle* To ji fpremile, in To fedle grobu nafpro-ti, in gledale, kam in kako je bilo njegovo telò polosheno. In To Te vernile , ter To perpravile difhav in mašil ; to de v’ Tabo to To per pokoji bile po pollavi.
Drugi dan pa, kteri je po dnevu perpravljanja, To Te sbrali veliki duhovni in fariseji k’ Pilatu, in reko: „Gofpod! fpornnili fmo Te, de je ta sa-peljiviz, ko je The shiv bil, rékel : Zhes tri dni bom vflal. Ukashi tedej grob obvarovati do tretjiga dne, de kje ne pridejo njegovi uzhénzi, in ga ne ukradejo, in ne reko ljudftvu:	Je
vflal od mertvih, in poflednja smota kò hujfhi od perve.“ Pilat pa jim je djal :	,,Imate flrasho; pojdite, obvâ-
vtì
cxrv Terpljenje Gofp. po vfih evangeliftih.
rujte, kakor vétte.“ In oni fo fìlli, grob obdali s’ varhi, in kamen sape-zhatili.
2i
Molitve
pér ozhilni flusiibi Jjoshji,
f’ poglavitnimi refnizami
kerfhanfkiga nauka,
Po pridigi in kerfiianfkim nauk» fc molijo
BOSHJE ZHEDRIOSTL
vete.
ÇBfanje
erujem V tebe, pravi trojedini Bog, Ozhe, tSin in f. Duh! kteri fi vfe vfiva-ril, kteri vfe ohranifh in vishafh, kte-rj dobro polonafh, in hudo fhtrafafh. Grujem, de je tSin Boshji zhlovek po-Bal, de naf je Г’ fvojo fmertijo na krinki odrefhil, in de naf f. Duh f’fvojo
VIII *
a ib
CXVI	Boshje zhecliiofti.
ггл w\ г\л vv\ %i%j\ iv\ х	ггл гг\ wwvi vvt ил\г\ шш tutti
gnaclo pofvezhüje. Vérujem in terdim vfe, kar fi ti, o Bog! rasodèl, kar je Jesuf Kriftuf uzhi'1, kar fo apofteljni pridigvali, in kar nam fréta Rimfka katólfhka zerkey sapoveduje verovati. Vfe to verujem, ker fi ti, o Bog! ve-zhna in nefkonzhna refniza in modrólì, ki ne morefh ne goljfati, ne goljfan biti. O Bog Buri mozhnejfhi mojo véro.
ÊJpam in fe sanèfem na tvojo ne-fkonzhno dobroto in miloft, o Bog! de mi bofh po nefkonzhnim saflushe-nji fvojiga edinorojéniga tSina Jesufa Rriftufa v’ tém shivljenji fposnanje, pravo obshalovanje, in odpufhenje mojih grehov, po fmerti pa vezhno sve-lizhanje dal, in dodelil tebe od ob-lizhja do oblizbja gledati, ljubiti in bres konza vshivati. Tudi upam od tebe potrebne pomozhi vfe to dofézhi. Upam to od tebe, ker fi ti to obljubil, kteri fi vfigamogózhen, svéft, ne-fkonzhno dobrotljiv in u(miljen. O Bog! poterdi moje upanje.
Boshje zhednofti.
iw ш ги ut m	v\a wi	vv\ /*%/%*/%/% \гл ги w% %гг ш ил
Ijtiêemi.
O moj Bog! ljubim le is vfiga fvoji-ga Terza, zhes v Te, ker lì nar rezili dobrota, nefkonzhno popolnama, in vfe ljubésni vreden; ljubim le tudi salo, ker fi do mene in do vfih ftvari nefkonzhno dobrolljiv. Vofbim fi is zeliga Terza, de bi te jeft ravno tako ljubil, kakor To te tvoji nar sveflejfhi flushabniki ljubili, in te The ljubijo* S’ njih ljubésnijo fklénem Tvojo nepo-polnama ljubésen; povikfhaj jo v’ meni, o dobrotljivi GoTpod! bolj in bolj. Ker te tedej refmzhno in is Terza ljubiti sheh'm, in fi to terdno persadé-nem; mi je is Terza shai, de firn tebe, Tvojo nefkonzhno dobroto, ktero zhes vfe ljubim, tebe, fvojiga ftvarnika , odrefhc-mka in pofvezhvdvza, rasfer-dil. Shal mi je, de firn grefhil, de fim tebe, fvojiga vfigamogozhniga Gospoda , fvojiga nar boljfhiga Ozheta rasshalil. Terdno fklénem vfe grehe m hude perloshnofli sapuftiti, florje-ne grehe zhedalje bolj obshalovdti,
■ m
CXVIII Litanije vfih fvetmkov.
мл %лл VWllUVX u\ ил IVI wttviw W *V\ WIW %лл HX tu 1VV tu
in nikdar vezh soper tvojo fveto voljo ravnati. Vsemi me fpet sa fvojiga otroka, in dodéli mi gnado ta fvoj fklep dopolniti. To te prófim filosi neflionzhno saflushenje tvojiga Boshji-ga .Sinu, nafhiga Go/poda in Sveli-zharja, Jesufa Kriftufa. Amen.
Ozhe nafh i. t. d. Zhefhena lì Marija ! i. t. d.
V. Zhaft bodi Ozhetu in .Sinu in fve-timu Duhu;
O.	Kalior je bila v’ sazhétìm in sdaj in vfelej, in vekomaj. Amen.
LITANIJE
V .S I II .SVETNIKOV.
Gofpod, ufmili le naf!
Krifte, ufmili fe naf!
Gofpod, ufmili fe naf!
Krifte, flifhi naf!
Krifte, uflifhi naf!
Ozhe nebefhkij vligamogozhni Bog, ufmili fe naf!
CXIX
Litanije rfih Letnikov.
«Muiwutmww
tSm yfiga fréta réfhnji Bog, ufmiii Ге naf !
tSvéti Duh, refnizhni Bog, ufmiii fe
tSveta'Trojiza, en fam Bog, ufmiii fe naf !
A Marija,	\
tS. mati Boshja, f
ß. Rafael,	/
Vii fveti angeli in arhangeli, sa naf Boga profite !
Vfe fvete verfte svelizhanih duhov, sa naf Boga profite!
A Jaiies kerjftmk, sa naf Boga pròli ! A Joshef, sa naf Boga prò fi !
Vfi fvéti ozhaki in preroki, sa naf
naf !
tS. deviz deviza, ß. Mihael, ß. Gabriel,
sa naf Boga pròfi !
Boga profile !
A Peter, A Paul,
A Jakob, A Janes, A Tomash
Andrej,
naf Boga pròfi!
sa naf Boga
prò fi !
/i Iß
CXX	Litanije vfih Letnikov.
W W» \ЛЛ iV\ X%\ XW W% W U4 W\ W W VV\	WW Ut iM
t8. Jakop, ß. Filip, tS. Jernej,
4S. Matevsh,
4S. 4Simon, tS. Tadej, tS. Matija,
4S. Barnaba, ß, Lukesh, tS. Marka,
Vfi fveti apofìeljni in evangelici, sa naf Boga profite!
Yfi fveli uzhénzi Gofpodoyi, sa naf Boga profite!
Vfi fyeti nedolshni otrozi, sa naf Boga profite I ß. .Shtefan,
4S, Lavrenz, tS. Vinzenz, tS. Fabjdnin4Sebaftjan,j ß. Janes in Paul, tS. Kosma in Damjan, tS. Gervasi in Protasi,
Vfi fyeti marterniki, sa naf Boga profite! tS. cSilyefìer,	/ sa naf Boga
S.	Gregor,	^ pròfi !
sa naf Boga pròfi !
sa naf Boga profita !
1Џ
CXXI
Litanije vfih Letnikov. C']
/w% vitwt	ггч w\ lit гм m vvt w v%/% гг! w\ гг\ x%\ w% ил w%
sa naf Boga pròli !
sa
naf Boga pròfi J
tS. Ambrosb, tS. Avgufhtin,
4S. Hieronim,
^S. Martin, tS. Nikolavsh,
Vfi fveti fhkofje in fposnovâvzi, sa naf Boga profite!
Vfi fveti uzhemki, sa naf Boga profite ! tS. Anton, tS. Benedikt,
4S. Bernard,	'
tS. Dominik, tS. Franzifhk,
Vfi fveti mafhnild in leviti, sa	naf
Boga profite !
Vfi fveti mnihi in pufhavniki, sa naf Boga profite !
Д Marija Magdalena <S. Agata,
.S. Luzija,	.	- „
c TVT i	l sa nal Loga
.o. Nesha,	>	, r,	°
ß. Zmïijâ,	1	Pr0ß!
.s. Katarina,
(S.- Anaftfisija,
Vfe fvete devize in vdove
ga profite !
sa naf Bo-
Vfi fvetmki in fvetmze Boshje, sa naf Boga profite!
Bodi nam miloftiv; saneii nam, o Go-fpod !
Bodi nam miloJftiv; uflifhinaf, oGofpod! Od yfiga hudiga,
Od yfiga greha,
Od fvoje jese,
Od fhibe potréfa,	|
Od nagle in neprevidene fmerti, I Od fkufhnjav hudizhoyih,
Od jése, foyrafhtvain yfe hude yolje,f Od duha nezhillolti,	j
Od tréfka in hudiga vremena,
Od vézhne fmerti, tSkosi fkrivnolt fvojiga fvetiga vzhlo-vézhenja,
tSkosi fvoj prihod, tSkosi fvoje rojftvo,
^Skosi fvoj kerll in fveti poft,
4Skosi fvoj krish in terpljenje, tSkosi fvojo fmert in fvoj pokop, tSkosi fvoje fveto vftajenje,
4Skosi fvoj zhudni vnebohod, tSkosi prihodTrofhtarja fvetigaDuha,
Y’ dan fodhe,	/
réfhi naf, o Gofpod!
Л%5
сххш
VMWWHMUttMiV» u\ W\ %w \w
Mi gréfhniki,	Ì
De nam sanefefh,
De nam odpuftifh,
De naf k’ pravi pokori perpeljefh,
De fvojo Г. zérkev vishafh in olira-nifh ,	j
De paftirja apoftoljfkiga in vfe zer-] kvcne flanove v’ fvoji fveti véri! ohranifh ,
De fovrâshnike fvete zérkve poni-shafh,
De kerfhanfkim kraljam in oblafi-mkam mir in pravo enovoljnolh darujefh,
De vfmrn kerfhanfkimu ljudftvu mir in edinolt dafh,
De naf vfe v’ fvoji fveti flushbi poterdifh in obdershifh,	I
De nafhe mifli k’ nebefhkim she-j ljam povsdignefh,
De vfim nafhim dobrotnikam ve-zbne dari dodclifh,
De dufhe nafhe, in nafhih bratov, blishnjih in dobrotnikov od vezh-niga pogubljenja refhifh,
De fad semlje dafh in ohranifh,y
te profmio, flifhi naf!
CXXIV Litanije vfih Letnikov.
'Млилшшги/гишгммлиггиггиигмгмипишгмил
De vfim vernim đufham vézhni pokoj dodelifh, te prófimo, flifhi naf!
De naf uflifhifh, te prófìmo, flifhi naf !
tSin Boshji! te profimo, flifhi naf!
Jagnje Boshje, Iti grehe fveta odjem-ljefh; saneh nam, o Gofpod!
Jagnje Boshje, hi grehe fveta odjem-ljefh; uflifhi naf, o Gofpod!
Jagnje Boshje, hi grehe fveta odjem-ljefh; ufmili fe naf, o Gofpod!
Krille, flifhi naf!
Krille, uflifhi naf!
Gofpod, ufmili fe naf!
Krille, ufmili fe naf !
Gofpod, ufmili fe naf!
Ozhe nafh (i. t. d. tiho.)
V. In naf ne vpelji v’ fhufhnjavo:
0.	Temuzh réfhi naf od hudiga. Amen.
4Ж
Molitve po litanijah.	ĆXXV/
fWK \/%Л W\ \ЛЛ 1%Ј\1\ %\Л V*/% 'VV^ VV'* W\ %/\/\ %Љ\ W4\V\ %V% %W\ %\Л <%W /%V% ^V%
MOLITVE
PO.LITANIJAH
v’ dan f. Marka in krisliov teden.
6C). ïPjalm.
O Bog! hiti me otét;
Gofpod ! tezi mi pomagat.
Omoteni, in oframoteni naj Lodo, Uteri mi Itréshejo po shivljenji.
Odftopijo naj, in Tram jih hodi, Uteri mi hozhejo hudo.
Ohernejo naj le sdajzi oframoteni, Uteri pravijo: Haha! haha !
Vfi pa, Uteri tebe ifhejo, naj fe vefe-lé in radu je j o.
Vedno naj reUó: „Hvaljen bodi Bog!“ Uteri ljubijo tvoje odrefhenje.
Jeft pa firn révesh in firomaU, o Bog! hiti U’ meni.
Moj pomozhmU in moj odrefhemU, Bog! niUar fe ne mudi.
2haft bodi Ozhetu i. t. d.
V. Pomagaj fvojim flushabniUam,
O.	Ki v’ té saupajo, moj Bog!
V. Bodi nam, Gofpod! mozhen turn,
CXXVI Molitve po litanijah.
wiMuntt ил \i\ гг^ w	w vv\ w	гиш vu \j%%
O.	Pred fovrâshnikam.
V. Nizh naj ne opravi fovrashnik per naf,
0.	In otrok kri vize naj fe ne lóti nam fhkódvati.
У. Gofpod! ne ravnaj s1 nami po na-fhih grehih,
O.	In ne povrazhuj nam po nafhih hudobijah.
У. Molimo sa nafhiga papesha I.
O.	Ohrani ga, Gofpod! oshivljaj in o-frézhi ga na semlji, in ne daj ga v’ voljo njegovih fovrâshnikov.
y. Molimo sa fvoje dobrotnike.
O.	Poverni, Gofpod! miloftivo savoljo fvojiga iména vézhno shivljenje vfim, kteri nam kaj dohriga doré.
У. Molimo sa verne mertve.
0.	Gofpod! daj jim vézhni mir in pokoj, in vezlina luzh naj jim fvéti.
У. Naj pozhivajo v’ miru.
O.	Amen.
V. Molimo sa fvoje brate, kterih ni tuke j.
O.	Pomagaj fvojirn flushäbnikam, ki v’ té saupajo, moj Bog!
' Molitve po litanijah.
Y. Pòfhlji jim, Gofpod! pomozh is fveti'fha.
0.	In varuj jih is tSiona.
Y. Gofpod! uflifhi mojo molitev.
O.	In moje vpitje naj do tebe pride.
Moli m o.
Cl Bog! Id ti je Ialino ufmiliti fe vfe-lej in persanefìi, uflifli nafhe pohlevne profhnje, de naf in vfe tvoje flu-shabnihe, htere grehov hetina véshe, miloli tvoje dobrote odvéshe.
Uflifhi, te prófimo, o Bog! nafho pohlevno molitev, in odpüfli nam grehe, hi fe ti jih ohtoshimo, de nam dobrotljivo s’ odpufhenjam vred mir dodehfh.
tShashi nam dobrotljivo, o Gofpod ! fvojo neisrezheno miloli, de naf od vfih grehov odveshefh, in od fhtrafeng htere sa-nje saflushimo, réfhifh.
Bog! hi te greh rasshali, in poho-ra potolashi, osri fe rmlollivo na pro-flmjo h’ tebi hlizhejózhiga ljudflva, in fhibe fvoje jése, hi jih sa fvoje grehe saflushimo, od naf odverni.
CXXVÎrî Molitve po litanijah.
Vfigamogózhni vezhni Bog! ufmili Te fvojiga Tlusnabnika I. naThiga pa-pesha, in vodi ga pa potu vézhniga shivljenja, de bo Г tvojo pomozhjó, kar je tebi dopadljivo shelel, in s’ vlo mozhjó Buril.
O Bog! od kteriga pridejo Trete shelje, dobre miTli in pravizhne dela, daj Tvojim Tlushabnikam tak mir, ki ga Tvét ne more dati, de bodo naTho Terza tvojim sapóvedim vdane, in po saterlim Brahu Tovrashnikov zhafi Г tvojo pomozhjó varni in mirni.
O Bog! vshgi naThe Terza s’ ognjam Tvojiga Tvetiga Duha, de ti bomo T’ zhiBim teléiam Tlushili, in s’ ozhi-Thenim Terzam dopadli.
Bog, flvarnik in odreThenik vfih vernih! dodeli duTham Tvojih Tlushâb-nikov in Tlushabniz odpufhenje vfih grehov, de miloflivo odpuThenje, kte-riga To vTelej sheléli, po bogabojezhih proThnjah doTéshejo.
Sazimi, prófimo, Gofpod! T’ Tvojim Duham naThe djanje, in Tprémljaj ga T’ Tvojo Tveto pomozhjó, de Te vTe na-
Ш
1ЛЛЛЛЛ
fhe molitve in dela vfelej is tebe sa-zhnó, in is tebe sazhete, tudi v’ tebi bonzhajo.
Vlìgamogózhni vezbni Bog! bi go-fpodujefh zhes slave in mertve, in fe ufmilifh vfih, btere is vere in dobrih del sa Tvoje fposnafh, profano te pohlevno, de vii, sa htere Trno fe namenili moliti, hteri fo fhe per shi-vljenji, ali pa fo fe shé is fveta lozhili, po profhnjah vfib tvojih fvetmkov od tvoje dobrote odpufhenje vfih fvojih grehov doféshejo. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu tSinu tvojim, hteri f’ teboj slavi in kraljuje v’ edinolH fve-tiga Duha, Bog vekomaj. Amen.
V. Bog, uflifhi mojo molitev.
O.	In moje vpitje naj pride do tebe. V. Vfigamogozhni in ufmiljeni Bog naj naf uflifhi.
O.	Amen.
V. In vernih dufhe naj po milofli Bo-shji pozhivajo v’ miru.
O.	Amen.
CXXX	Molitve po litanijah.
nnwiwivuit W VV\ VVMVX W llMUUUMUUMUUmVt xx\
MOLITVE
PO LITANIJAH
per popoldanji flushhi Boshji oh nedeljah in prašnikih, ktc-ri nifo matere Boshje.
K' Jvelimii réfhnjimii lelej'u,
■ (kadar je ispoftavljeno.}
V. Krüh s’ nebéf fi jim dodelil.
O.	Rieri ima vfo fladkoft v’ fehi.
Molimo.
O Bog ! kteri fi nam v’ prezhudnim sakramentu fpomm fvojiga terpljenja sapubil, daj, te prófimo, fkrivnofti tvojiga teléfa in troje kervi takó zha-ftiti, de fad tvojiga odrefhenja vedno v’ febi zhutimo. Kteri sbiviTh in kra-ljujefh s’ Bogam Ozhetam v’ edinolìi fvetiga Duha Bog vekomaj. Amen.
Sa odvernjenje vfih nadlog in nevarnoji.
^"figamogózhni vezhni Bog, nebefhki Ozhe ! poglej s’ ozhrm Tvoje nefkonzhne
Molitve po litanijah.
шгмш w\ %л.\ «utv ww
milodi nafhe re ve in nadloge. Ufmili Ге vfih vernih kridjanov, sa htere fe je tvoj edinorojéni tSin, nafli Gofpod in Svelizhar Jesuf Kriduf, voljno gréfh-nikam v’ roke dal, in je tudi fvojo drago kri na léfu fveliga krisha prelil. Po tem Gofpodu Jesufu odverni, milodivi Ozhe! saflushene fhibe, lida-nje in prihodne nevarnodi, punte, voj-fko, kugo, lakoto, dragmo, bolesni in shalodne revne zhafe».
Vfigamogózhni vezhni Bog! ufmili fe fvojiga flushâbnika nafhiga pape-sha I., in vodi ga po potu'vezhniga shivljenja, de bo f’ tvojo pomozhjó, kar je tebi prijetno shelel, in s’ vfo mozhjó durih
O Bog, padir in vishar vfih vernikov! glej mdodivo na fvojiga flu-shabnika nafhiga fhkofa L, ki fi ga padirja nafhe fhkofije podavil; dodeli mu, de tiftim, zhes ktere je podav-Ijeri, s’ befédo in s’ djanjam k’ dobri-nau flushi, in tako Г zhedo, ki mu jesrozhena, vezhno shivljenje doféshe.
ci«/
СХХХН Molitve po litanijah.
vv» w\ vva	w \vaiw\v\ vaauiwuauauaua
Bog, varil vfih kraljeftev, dodeli fvojimu flushabniku nafhimu zefdrju
I.	tvojo mozh, Г ktero fe fovrdshnik premaga, fposnati in zhafìiti, de ko, ker je is tvoje volje zelar pollai, tudi v’ tvojim varllvu vfelej mogozhen.
Piasfvetli in poterdi v' vlim dobrim duhovfke in deshelfke oblalhnke in gofpofke, de naf bodo na vfe to napeljevali, kar samore k’ tvoji Boshji zhafti, k’ nafhimu svelizhanju in k’ miru in frezlii vfiga kerfhanftva per-pomòzhi.
Profitno tudi, kakor hozhefh de nam je profiti, sa fvoje prijdtle in nepri-jatle, sa. sdrave in bolne, sa vfe sha-lollne in revne kriftjane, sa shive in mertve.
Vfigamogozhni vezhni Bog, ki go-fpodujefh zhes shive in mertve, in fe ufmilifh vfih, ktere is vere in dobrih del sa fvoje fposnafh, pohlevno te profitno, de vii, sa ktere fmo fe namenili moliti, kteri fo fhe per shivljenji, ali pa fo fe she s’ fveta lozhili, na
1 if
Molitve po litanijah. СХХХШ
proThnje vfih tvojih Tvetmkov od tvoje dobrote odpuThenje vfih Tvojih grehov dofeshejo.
Dodeli nam, o Bog miru ! pravo edinoft v’ veri bres vliga rasdertja in lozhitve. Preoberni naThe Terza k’ pravi pokori in k’ poboljfhanju nafhiga shivljenja. Ushgi v’ naf ogenj Tvoje ljubesni. Daj nam gorézhe shelje po vfi pravizhnoffi, de ti bomo kakor tvoji pokorni otrozi v’ shivljenji in v’ Trnerti prijetni in dopadljivi.
Tebi bodi vedno perporozheno, o GoTpod! vTe naThe djanje in nehanje, naThe delo in opravilo, naThe shivljenje in naTha Tmert. Daj nam tvojo miloft lukej vshivati, in tamkej s’ vfimi is-voljenimi doTézhi, de te bomo v’ ve-zhnim veTelji in svelizhanji hvalili in molili. To nam dodeli o GoTpod, ne-beThki Ozhe ! po JesuTu KrifluTu tvojim ljubim tSinu, GoTpodu naThim in OdreTheniku, kteri T’ teboj shivi in kraljuje v’ edinofìi Tvctiga Duha Bog vekomaj. Amen.
^ Boshja pomozh ofìani vTelej per naT. O- Amen.	**
'-GXXXIV Molitve o pofebnih potrebnah.
WVMUUWWVMUAUHVnMlWWUWlMWWWVMWW
Ozhe nafh i. t. d. Zhefhena fi, Marija! i. t. d. (petkrat).
O pofebnih potrebah fe po tém flie moli, ali pa tudi pa f. malhi ali pridigi
M 0 L I T E V
ijfOg! v’ kterim shivimò, fe gibljemo in Trno, dodeli nam potrebniga de-shja, de v’ zhafnih rezhéh potrebno pomozh doféshemo, in Г toliko ve-zhim saupanjem nebefhkih prófimo.
Dodeli, prófimo, vfigamogózhni Bog! de, ker v’ Tvojih nadlogah v’ tvojo mi-loft saupamo, naf tvoja pomozh vedno vii h nevarnoft obvaruje.
Daj nam, prófimo, Gofpod ! sdra-viga deshja, in semlje fuho oblizhje s’ nebéfhkimi potoki mil oft ivo namò-zhi. Po GoTpodu nafhim i. t. d.
Л 3 5'
Molitve o pofebnih potrebah. CXXXV" oja Icjio vreme.
Bog! Iti te greh rasshali, in pokora potolashi, osri fe miloflivo na pro-fhnje k’ tebi klizhejózhiga ljudilva, in fhibe Tvoje jese, ki Imo jih po Tvojih grehih saTlushili, od naT odverni.
II’ tebi, Gofpod! klizhejózhe ufli-fhi, in dodeli nam, te prófimo, lepo vreme, de, ker sa Tvoje grehe po pra-vizi terpimò, T’ pomozhjó tvoje milo-hi tvojo dobroto obzhutimo.
Prófimo, vfigamogózhni Bog! tvoje dobro-lo, de nalive deshja uftanovifh, in nam Tvoje jaTno oblizhje dobrotljivo •pokasheTh. Po GoTpodu naThim i. t. d.
Ozhe naTh i. t. d. ZheThena fi, Marija! i. t. d. (petkrat).
O) o hudi un.
Bog! ki te greh rasshali, in pokora potolashi, osri Te miloftivo na pro-Thnje k’ tebi klizhejózhiga ljudilva, in fhibe Tvoje jese, ki fmo jih po Tvojih grehih saTlushili, od naf odverni.
л 0 If
CXXXV^I Molitve o pofebnih potrebah.
Od fvoje hifhe, profano, Gofpod ! duhovno hudobo presheni, in odverni nadsćmeljfko napako hudiga vremena.
Vfigamogózhni vezhni Bog! sanefi, ker fe bojimo; hodi rmloftiv, ker pró-fimo, de naf po fhkodljiVim ognji v’ oblakih, in po filnim viharji shuganje hudiga vremena napelje tebe hvaliti.
Gofpod Jesuf! ki li vetrovam iu morju sapovédal, in je bila velika tihota, uflifhi profhnje fvojiga ljudliva, in dodeli, de po tem snamnji fvetiga krisha f preide vfe divjanje hudiga vremena.
Yfigamogózlini in ufmiljeni Bog! ki naf Г tepenjem sdravifh, in s’ od-pufhenjem ohranujefh, dodeli, te pró-fimo, de fe mini sasheljeniga potola-shenja rasvefelimò, in dar tvoje dobrote vfelej vshivamo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Ozhe nafh i. t. d. Zhefhena li, Marija ! i. t. d. (petkrat).
0 J la di letini in laloti.
I^eisrezheno Tvojo miloft, Gofpod! nam dobrotljiv pokashi, de naf od vfih grehov odvéshefh, in od fhtra-feng réfhifh, ki fi jih s’ njimi saflü-shimo.
UTlifhi, profitno, Gofpod! nafhe pohlevne profhnje, in lakoto milofli-vo odverni, de umerijivi zhlovek ipo-sna, de po tvoji jesi take fhibe pridejo, in po tvoji milofti odidejo.
Tebi podversheno ljudftvo, ki sa-voljo Tvojih grehov lakoto terpi, Gofpod! miloftivo k’ Tebi fpreoberni, ki fi rekel, de bo tiftim vfe perversheno, kteri tvojiga kraljéft'va ifhejo. Kteri shivifh in kraljujefh i. t. d.
Ozhe nafh i. t. d. Zhefhena fi, Marija ! i. t. d; (petkrat).
Ot
merjenji m kucji.
flifhi naf, Bog, nafh Svelizhar ! in na profhnje fvete in zhaflitljive Boshje porodnize Marije vfelej devize, in fveti-
ga tSebaftjana iparternika in vfih fvet-mkov Tvoje Jjudttvo od fìrahvi tvoje jese odrefhi, in po obilnoßi Tvojiga ufmi-ljenja otmi.
tSkashi miloß, Gofpod! naThim po-nishnim profhnjam, in osdravi dufhne in telefne bolesni, de odpufhenje prejmemo, in Te vedno v’ tvojim shegnu ve Tel imo.
Uflifhi, profano, Gofpod! nafhe pohlevne profhnje, in kugo in merjenje rmloßivo odverni, de umerljivi zhlovek fposna, de po tvoji jesi take fhibe pridejo, in po tvoji milofli odidejo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Ozhe nafh i. t. d. Zhefhena fi, Marija! i. t. d. (petkrat).
i.
O Bog! kteri ti zhloveku tudi neumno shivmo per delu v’ pomozh dal, pohlevno prófimo, de nam shival, bres kterih Te zhlovefhki rod ne more shi-viti, per nafhih potrebah ne pnftifh poginiti. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Oê ôfuvinjh k
Molitve o pofebnih potrebah. C]
-W> %/V\ VV% V%/\ W\ \/V% WVIUW V%/%	W\ Л/V* W\ /%,V\ W\ %ЛЛ Ш
Ozile nafh i. t. d. ZheThena fi, Marija ! j. t. d. (petkrat).
JJog! k Ieri vojTke potiraTh, in na-fprótnike tiftih, kteri v’ té saupajo, s’ mozhjó Tvoje hrambe premagafh, pomagaj Tvojim Tlushabnikam, ki tvojo mi loft profijo, de Tvojih Tovrashni-kov filo sataremo, in tebe s’ neprene-hano sahvalo zhaftimo.
Bog! od kteriga pridejo Tvete she-lje, prave miTli, in pravizhne dela, daj Tvojim Tlushabnikam tak mir, ki ga Tvet ne more dati,. de bodo naTne Terza tvojim sapovedim vdane, in po satertim ftrahu Tovrashnikov zhafi Г tvojo pomozhjó varni in mirni.
Poteri, pròfimo, GoTpod! napuh na-Thih Tovrashnikov, in pobij njih neu-krelnoft s’ mozhjó Tvoje deTmze. Po GoTpodu naTliim i* t. d.
4Ц'0
CXL Molitve o pofebnih potrebah.
nadlocji.
l^i e saversi, vfigamogózhni Bog! fvoji-ga ljudftva, ki v’ nadlogi sdihuje, te-muzh savoljo flave fvojiga imena Iti-fkanim ufmiljen pridi na pomozh.
Neisrezheno fvojo miloft, Gofpod! nam dobrotljiv pokashi, de naf od vfih greliM- odvéshefh, in od fhtrafeng re-fhifn^ ki lì jih sa-nje safldshimo.
Dodeli nam fvojim flushabnikam, prólìmo, Gofpod Bog! de vedno sdrav-je na dufhi in na telefu vshivamo, in de bomo po zhaftitih profhnjah fvete Marije vfelej devize od fi danje shalofti refheni, in vezhniga vefelja deléshni.
Poglej dobrotljivo, prófimo, Gofpod! nafho nadlogo, in odverni ferd fvoje jese, ktero po pravizi safldshimo.
Bog, nafhe perbeshâlifhe in mozh, sazhétik dobrote! poflufhaj ponishne profhnje fvoje zei*kve, in dodeli, de, kar s’ saupanjam prófimo, gotovo dofe-shemo. Po Gofpodu nafhim i. t. d.
Molitve o pofebnih potrebah.
CXLI

Ozhe nafh i. t. d. Zhefhena fi, Marija ! i. t. d. (petkrat).
O Bog! od kteriga pridejo fvete shelje, dobre mini in pravizhne dela; daj Tvojim Tlushabniltam tal< mir, Iti ga fvet ne more dati, de bodo nafhe Terza tvojim sapovedim vdane, in po sater-tim ftrahu Tovrashniltov zhafi Г tvojo pomozhjo varni in mirni. Po GoTpo-du naThim i. t. d.
Ozhe naTh i. t. d. ZhcThena fi, Marija ! i. t. d. (petkrat).
,	m, GoTpod! te prò-
fimo, de po Tvoji neTltozhni dobroti Tveti PtimTki zerltvi taziga papesha do-deliTh, kteri bo tebi savoljo dobrotljive Tkerbi do naT vTelej prijeten, in nam, tvojimu Ijudlivu, savoljo sveJftiga vladanja, v’ Tlavo tvojiga imena, vTelej zha- . flitljiv. Po GoTpodu naThim i. t. d.
novi
л VQ» •
CXLII. Molitve o pofeLnih potrebah.
vmvtvvt
os
la h
Slog! kteriga uTmiljenje nima Thtevila, in kteriga dobrote bogaftvo je neTkon-zhno, sahyalimo tyoje velizhaftvo sa dodeljene dari, in prófimo vedno tvojo miloffc, de, ki proThnikam dodeliTh, kar shelé, jih ne sapuftiTh, temuzh perpeljeTh k’ prihodnjimu plazhilu.
Bog! kteri fi vernih Terza s1 ras-fvretljenjam fvetiga Duha uzhil, daj nam v’ ravno tiftim duhu pravizo Tpo-snati, in njegovo povefeljenje vedno v shirali.
Bog ! kleri noheniga, ki v’ te sau-pa, ne puflifh prevezh flifkati, temuzh profhen dobrotljivo na pomozh pridefh, sa Tvoje proThnje in ipolnje-ne shelje ti hvalo dajemo, in te pohlevno profimo, de bomo vTelej vlili sopernoR obvarovani. Po GoTpodu na-Thim i. t. d.
/ Ll j
Sahvalna pefem.	СХШП
%/%/%•w% w\w%WW\VI* %WWWW WWW WVVWW* UUIUU
SAHVALNA PESEM
,S. AMjmOSJlA.
ITebe, Boga, hvalimo, Gofpoda te zhaftimo.
Tebe, vezhnigaQzheta, zhafti vfa semlja.
Уfi angelji, nebefa in vfe mozhi,
Kerubi in ^Serali tebi neprenehama pojo-
;Svet, fvet, fvet, Gofpod, Bog fabaot!
Polne Го nebefa in semlja flave tvoji-ga velizhaftva.
Tebe hvali zhafti ti sbor apofteljnov,
Prerokov hvaljeno fhtevilo,
Marternikov v’ belo oblezhena truma.
Po vefolnim fvetu te fveta zerkev zhafti :
Ozheta nesmérniga velizhaftva;
Prezhafìitiga tvojiga praviga ediniga cSina
Tudi fvetiga Duha poterdnika.
Ti, Krifìe, kralj zhafti,
tSi vezhni Ozhétov tSiri.
Ker fi hotel savòlj odrefhenja zhlove-ka na-fe vfeli, fe nifi bai devi-zhniga telcfa.
лт\
CXLIV	Sahvalna pefem.
гг\ гглгглгм uuiaw\ vvwvt г\л w\ w\ vv\ w vv\ vv\ \v\ % va \л.\ x\,\
Smagai fi selo fonerti, in odpori ver-nikam nebçfhko kraljefìvo.
Na defnizi boshji fiedifh v’ zhafli Boga Ozheta.
De imafh fodit priti, verujemo.
Profimo te tedaj, pridi na pomozh fvojim flushabnikam, ktere fi s1 drago kervijo odrefhil.
Daj nam v’ zhafli fhtetim biti med tvoje fvetnikc.
Svelizhaj, Gofpod, fvoje ljudftvo, in poshegnaj fvojo erbfhino.
Vishaj jih, in povikfhuj jih vekomaj,
tSlednji dan te zhaftimò,
In hvalimo tvoje imé vekomaj, in od vekomaj do vekomaj.
Dej naf, Gofpod, danafhnji dan mi-loflljivo bres greha ohraniti.
Ufmili fe naf, Gofpod, ufmili fe naf!
Dodeli nam fvojo milofl, Gofpod, kakor saupamo v’ té.
V’ té, Gofpod, upam, ne bom ofra-moten vekomaj ne.
V. Hvalimo Ozheta iA tSina, Г fvetim Dulïïym vred.
•»
Salirai na pefem.
\%X\iW UlWW\WiWt\\VMWWtl4%l\WlWVU
O.	Zhaftimo in ppvikfhujmo ga vekomaj.	*
У. Gofpod, uflifhi mojo molitev,
O.	In moje vpitje naj do teke pride. У. Gofpod s’ vami.
O. In Г tvojim Duham.
Molimo.
Bog! kteriga ufmiljenjc nima fhtevila, in kteriga dobrote bogaftvo je nefkon-zhno, sahvâlimo tvoje velizhaftvo sa dodeljene dan', in prófimo vedno tvo-jo miloft, de, ki profhnikarn dodelifh, kar shelé, jih ne sapuftifh, temuzh perpeljefh k’ prihodnimu pl^zlnlu.
V. Gofpod s’ vami O. In Г tvojim duham.
V. Hvalimo Gofpoda,
O. Bogu hodi hvala.
' '
ü
Г75
Mt-ïb
CXLVI	Lavrctanfkc litanije.
*%*%%/*%«/%%%* %.VtWV%/Vt*/%/WV№VV%*A4/Vl<Wl%«**V«/l/Vl/lA**/*% «**/%**
LAVRETAMSKE OTAMIJE-
(0 prašnikih matere Boshje in oh fabolih.)
Gofpođ, ufmili Ге naf 1 Krifle, ufmili fe naf!
Gofpod, ufmili fe naf!
K rifle, flifhi naf!
Krifìe, uf li fili naf!
Ozhe nebefhhi, vfigamogozhni Bog’
tSin , vfiga fveta roflmji flog,
.Sveli Duh, refnizhni flog, tSveta Trojiza, en fam Bog, tS. Marija,	\
tS. mati Boshja, ß. deviz deviza,
Mali Krifìufova ,
Mati milofli floshje,
Mati prezhifla,
Mati lires mađesha,
Mati nedolshna,
Mati prefveta,
Mati Ijubesniva,
Mati prezhudna >
Mati nafhiga flvarniba.
Mali nafhiga ođrefhe-niha j
sa naf Boga prolh
mili fe naf!
i џ
Lavretanfke litanije. CXLVII
Х%Л W% W% IW VM W	VH ЛДО
Deviza modra,
Deviza zhaflitljiva ,
Deviza hvale vredna , Deviza rnogozhna,
Deviza ufmiljena,
Deviza verna,
Podoba pravize,
^Sedesti mođrofli Boshje, Sazhetik nafhiga vefelja # Pofóda duhovna,
Pofóda zhafti vredna,
P o fó da vfe lVe t o ft i, ^krivnoftna rosha,
Turn kralja Davida,
Turn flonokofténi,
Hifha slata,
tSkrinja miru in fprave,
Vrata nebefhke,
Sgodnja daniza,
Sdravje bolnikov, Perbeshalifhe gréfhnikov, Trofhtarza shaloftnih, Pomozh krifìjanov, Kraljiza angelov,
Rraljiza ozhakov,
Kraljiza prerokov,
Kraljiza apolleljnov,
Kraljiza marternikov,
Kraljiza fposnovâvzov,
Kraljiza deviz,
Kraljiza vfih fvetmkov,
Jagnje Boshje, ki gréhe fvetâ odjem-ljefh; saneli nam, o Gofpod! Jagnje Boshje, ki gréhe fvetâ ođjem-ljefh; uflifhi naf, o Gofpod! Jagnje Boshje, ki gréhe fvetâ ođjem-Ijefh; ufmili fe naf, o Gofpod!
Kri de, flifhi naf!
Krifte, uflifhi naf!
Ozhe nafh i. t. d. Zhefhena ii, Marija ! i. t. d.
MOLITVE.
sa naf Boga-
pròli !

i. IV prejvetirnu rejìinjimu teìej'u. ^
Д	"	■ - . «:
fKedar i* isnoftavlioiiol.	•••..;
CKedar je ispoftfivljtnio).
V. Kruh s’ nebéf fi jim dodéKl.
O. Kteri ima vfo fladkoft v’ lehi. '->•
Molimo.	. i
i --:4 VÆ
Bog! kteri fi nam v' prezhudnim sakramentu fpomin fvojiga terpljenja
n

>wi\ iv\ '■* m w\ w w\ w\ w\ w\ w iv» ut ггл t \л im
sapuft.il, daj nam, te prófimo, fvete fkriv-nofti tvojiga teléfa in tvoje bervi tako zhafti'ti, de lad tvojiga odrefhenja vedno v’ febi zhutimo. Kteri shivi'fh in
*	hraljujefh s’ Bogam Ozhétam v’ edino-fti fveliga Duha Bog véhomaj. Amen.
2. Fi fveli devizi, materi Marii.
JPod tvojo pomozh perbeshimò, o fve-ta Boshja porodniza! ne saversi nafhih
*	profhenj v’ nafhih potrebah, temuzh ' refhi naf- vfelej od vlili nevarnGft. O
; zhaftiti j iva in shegnana Deviza; nafha gofpa; nafha fredniza; nafha befed-^Lnlssa; nafha pomozhniza. tS’ tvojim ^fjSJnam naf fpravi; Ivojimu tSinu naf perporozhi, tvojima tSinu naf isrozhi. ' V. Profi sa naf fveta Boshja porodniza! Q. De bomo vredni obljub Kriflufovih.
; U •
Molimo.
L ^o'đeli nam, tvojim flushabnikam, ^rofimo, Gofpod Bog, de vedno sdraile IfSr ddfthi in telefu vshivamo; in de bo-po zhaftilib p rol bojah prefvete Ma-. rije vfelej devize od lidanje shalofti ré--flieni, in vezhniga vefcljo deleslmi.
лЕС +	;
CL Molitve po Lavretanfkih Iitamijah.
ivi uv\ m via w\ \vx4va \vvvvv\\4 г% t w w\ ггл хлл w\ ггч xv\ vv\
3. K' fveii devizi maleri-r Alarii.
Od l. adventne nedéije do bosluzH.a.
ITfmiljena mati Svelizharjeva, Iti ofìa-•nefih vrata nebéfhke in sgodnja dam-za! pomagaj Ijuddvu, ki je padlo, pa sheh' vdati; ti, Iti fi fvojiga dvarni-lia prezhudno rodila, deviza préd in potlej odala, ko fi is Gabrielovih ud prejela zhefhènje, ufmili fe grefhniltov. У. Angel Gofpodov je osnanil Marii.
O. In je fpozhéla od fvetiga Duha.
Molimo.
,Svojo milod, prófimo, Gofpod ! v1 na-fhe Terza vlij, de, Iti Trno po angelovim osnanjenji vzhlovézhenje Kridufa tvojiga tSina Tposnali, po njega ter-pljenji in ltrishi zhadi'tljivo vdajenje doféshemo.
Od bosliizha do fvézlmi/.e.
ïlfmiljena mati Svelizharjeva ,ж Iti oda-riefh vrata nebéfhlte in sgodnjaj da-n&a! pomagaj ljuddvu, ki je p*adlo, pa sb e h' vdali; ti, ki fi fvojiga dvarnilta prezhudno rodila, deviza préd în po-
n
CL
/%,%\	W ЛЛЛЛ/%1%
tlej olialaж -Ito fi is Gabrielovih uft prejela zhefhènje, ufmili fé gréfhniUov.
V. Po porodu ft deviza zhifta oliala.-O. Pròli sa naf, Boshja porodmza !
Moli m o.
Bog! Uteri fi po rodovitnim devifhtvu Ivele Marije zhlovéfhUimu rodu dar vezhniga svelizhanja dodelil; daj, pró-finio, de njo sa naf profiti obzhuti-mo, po Uteri nam je frezha dofhla prejeti shivljenja sazhétniUa, Gofpoda nafbiga Jesufa Krilìufa tSina tvojiga.
Od fve7.1mi7.e do véli/.iga ehetertka.
Bodi zhefhena, nebéf Uraljiza, zhefhena angelov gofpa; zhefhena Uore-mna, zhefhena ti, Ui li fvetu pravo luzh rodila! Bodi posdravljena, deviza zhaliita, memo vfih lepa; bodi posdravljena, preljubesniva, in pròli sa naf KrÙlula!
! # ... '•
У. Naj te hvalimo, deviza prefvéta.
O. Daj imm mozh soper fovrashniUe - tvoje!
OLII Moiitve po Lavretanfkih litanijah.
W% %.V\ W\ W^WWVWVWVX IMWtUUUUAUUiUUUWU
Molimo.
lîodéli, mi'loftivi Bog! hrambo na-ГIli flabodi, de, iti fvete .ßoshje po-rodmze fpomin obhajamo, Г’ pomo-zhjó njenih profhenj od Tvojih grehov vflanemo.
Od velike fnbóte do l. nedelje po binkefhtih.
^I^eleli Te, hraljiza nebéfhka, aleluja! Kteriga li saflushila nofiti, aleluja, je vdal od fmerti, kakor je rekel, a-leluja! Pròfi sa naf Boga, aleluja!
V. Veleli in raduj Te, deviza Marija, aleluja !
O. Ker je ref vdal Gofpod, al#luja! Molimo.
O Bog! ki fi po vdajenji fvojiga ^Sina Gofpoda nafhiga Jesu Га Kridula fvét rasvefélil; dodéli, prófimo, de po njegovi materi devizi Marii doféshe-mo vezhniga shivljenja vefelje. i
Od l. nedelje po biukefhtili do 1. adventne nedelje.
Zjhefhena bodi, kraljiza, mali' nfiilof di, shivljenje, fladkod in upanje na-fhe, bodi zhefhena! K’ tebi vpijemo
Molitve po Lavi- etanfkih litanijah. CLÌ1I
sapufheni Evini otrozi ; k’ tebi sdihu-jemo shaloflm in objokani v’ tej dolini fols. Oh, oberni tedej, nafha po-mozhniza* fvoje milobi ve ozki v’ naf; in pokaslii nam po tem revnim shiv-ljenji Jesu fa, shegnani fad tvojiga te-léfa: o miloftiva, o dobrotljiva, o flad-ka deviza Marija!
V. Prod sa naf, fveta P>oshja porodmza! O. De bomo vredni obljub KriAufovih.
Moli m o.
Wfi$Tmogózhni vezhni Bog! ki fi du-fho in telo zhaflile devize matere Marije, (Je bi vredno prebivâlifhe tvojiga 4Sina bili saflushila, Г perpomozbjo fvetiga Duha perpravil, daj, de bomo, ki fe njeniga fpomina vefelimò, po njeiji.h miloftivih profhnjah od priliod-nih slegov in vezhne fmerli refheni.
/j. JI' J'velimii Joshefu.
j te, svéfti in modri hlapez, kte-riga je poftavil Gofpod zlies Tvojo drn-■shino."
V. Proli sa naf, fveli Joshef!
O. De bomo vredni obljub Kriflufovih.
GLIV Molitve po Lavretanfkih litanijah,
W\ Wli W W/\ U*l Ш V^/\ W4 W\ W%
M o 11 m o.
]^aj n,am, prófimo, GofpodJ saflu-slienje shenina tvoje prefvete malere Marije pomaga, de, kar nafha flaboft ne premore, nam bode po njegovih profhnjah dodeljeno.
5. Sa vje potrebe.
IPonishno, Gofpod! te prófimo, ras-véshi po Tvoji milolti nafhih grehov vesi, in ohrani po profhnjah fvoje~ isvoljene matere ljube devize Marije in vfih Tvojih fvetmkov naf Tvoje flu-shâbnike, nafhe dobrotnike \n nafhe pohifhtvo v’ vii fvetofii ; tudi* ozhifli vfo naTho rodovino in nafhe prijalle od hudobe iu grehov, in napolni jih s’ lépimi zhédnolimi; dodeli nam mir in sdravje, odverni od naf vidne in nevidne fovrâshnike, in odsheni vfe hude shelje; daj nam sdravo vreme in dobro letino, Tkashi miloft nafhim prijatlam in neprijatlam, in obvaruj to faro s’ vfimi, kteri v’ njej prebivajo, kuge, lakote, vojfke, ognja, potrefa, povodnji, in dodeli miloltivo
<vw \лј\\,х\ w% w\ vw гг\ \гл ггл w> w% w% vv% vv\ w\ w* w\ xv\ vv\
vfim vernim I;erfhenikam, shivim in mertvim, v’ nebeflikim kraljeftvu ve-zhno shivljenje, mir in pokoj. Obvaruj nafhiga papesha L, nafhiga fhko-fa I., nafhiga fvetliga zefarja I. in vfo nafho duhovfko in deshélfko gofpofko, in vfe kerfhanfko ljudftvo vfili nadlog in vfiga slega. In tvoj shegen pridi s’ nebéf dol na паГ, in bodi vfelej nad nami. Po Gofpodu nafhim Jesu-fu Kriltufu tSinu tvojim, kteri f’ teboj shivi' in kraljuje v’ edinofti fvetiga Duba Bog vekomaj. Amen.
V. Boshja pomozh oftani vfelej per naf. O. Amen.
Ozhe nafh i. t. d. Zhefhena fi, Marija ! i. t. d. (petkrat).
ROSHM BLRARTZ.
i. Vcjeli del.
rer veri v’ treh zhefhena fi, Marija! fo re/.he:
1.	Interi nam oshivi pravo vero.
2.	Kteri nam da terdno upanje.
3.	Kteri nam usbge ferzhno ljubesen«
4 io
CLVI	Rosimi hranz.
iv^uiiWiìMvuu\mvv\4\w»vuv\\\u
1.	Kteriga fi deviza fpozhéla.
2.	Kteriga fi deviza v’ obifkanji Elisabete nofìla.
3.	Kteriga fi deviza rodila.
4.	Kteriga fi deviza v’ tempeljnu darovala.
5.	Kteriga fi deviza v’ tempeljnu na-fhla.
2. Shalojtni dèi.
Per veri v’ tréii zhefhena fi, Marija! fe гежће:
1.	Kteri nam poterdi fpomin.
2.	Kteri nam rasfvetli pamet.
5. Kteri nam omezhi voljo.
1.	Kteri je sa naf liervav pot potil.
2.	Kteri je sa naf gajshljan bil.
3.	Kteri je sa naf f’ ternjem kronan bil.
4.	Hteri je sa naf teshki krish nofil.
5.	Kteri je sa naf krishan bil.
3. Z.haß,ili del.
Per veri v’ treii zhefhena fi, Marija! fo režite:
1.	Kteri nam vodi nafhe mifli.
2.	Kteri nam vodi nafhe beféde.
3.	Kteri nam vodi nafhe djanje.
1.	Kteri je od fmerti vdal.
2.	Kteri je v’ nebéfa fhel.
'l'ff
Angelovo zliefhenje.	CLVtl
3.	Kteri je Г. Daha poflàl.
4.	Kteri te je v1 nebéfa vsél.
5.	Kberi te je v’ nebefih kronal.
ANGELOVO ZHESfiENJE
ob svouilu.
1.	_A.ngel Gofpodov je osnanil Marii, in je fpozhéla od f. Duha. Zhefhe-na fi, Marija! i. t. d.
2.	Glej, défila Gofpodova fim, sgculi Ге mi po tvoji befedi. Zhefhena fi, Marija! i. t. d.
3.	In Befiéda je mefio pollala, in je med nami prebivala. Zhefihena fi, Marija! i. t. d.
Ozhe nafih i. t. d. Zhefhena fi, Marija! i. t. d.
Svezliér fc pcrdóne.
V. Gofipod! daj jim vezlmi mir in poboj.
O. In vezlma luzh naj jim fréti.
V. Naj v’ miru pozhivajo.
O. Amen.
■:y
... \ ф
đLVIII Kerfhanfka ozhitna fpoved.
v%a/%,ww'\ w\-%v% v%/\ %v\ vx-л гг\\\л w\ w\
KERSHANSKA ШШТША
SPOVED.
Ubogi, grefhni zhlovek fe odpovem hudizhu, vfimu njegovimu vdajanju, fvetvanju in djanju. Verujem v’ Boga Ozheta, in tSina, in fvetigći Duha. Verujem vie, kar fveta kerfhanfka ka-tolfhlia zerkev sapoveduje verovati. tS’ to fveto, katolfhko vero prizham, in fe fpovem Bogu vfigamogozhnimu, De vizi Marii njegovi zhaftiti Materi, in vfim ljubim fvetnikam, ter fe obtoshim, de firn fe od fvojih mladih dni do sdaj-ne ure doltikrat in velikokrat pregre-fhil, s’ miflijo, s’ befedo, s’ djanjam, in s’sa mudo veliko dobrih del; kakor fe je vfe sgodilo na fkrivnim ali ozhitno, vedama ali nevedama; soper defet Bo-shjih sapoved, v’ fedmérih poglavitnih grehih, na peterih pozhutkih moji ga telefa; soper Boga, soper mojiga blishnjiga, in soper svelizhanje moje uboge dufhe. Ti in vfi moji grehi fo mi mozhno shal, in me is ferza grevajo.
Sa to tebe, vezhniga, milofliviga Boga, pohlevno prolim, de mi fvojo
Poglavitne refnize kerfhanfkiga nauka. CLI
w»w\ vv\w	vu
boshjo miloft dodelifh, mojim.u shiv-ljenju toliko odloga dalli, de fellona mogel fpovedati in Tpokoriti; tvojo dobroto in jirijatelltvo sadobiti, in po tem revnim shivljenji vezhno vefelje in sve-lizhanje dofezhi. Salo poudarim na Tvoje grefhno Terze, in rezhem s’ ozhitnim greThnikam: O GoTpod Bog! bodi milo-fìiv meni ubogimu greThniku. Amen.
POGLAVITNE RE,SNIZE
KBB,SHAW,SEMA NAUKA.
Jdar je- vjaiimu -jlilovelu , liadcr -je
pameti save', potrebno vedili in verovati, de bo svelizhan, je:
1.	S^le je en Bog.
2.	De je Bog pravizhen Todnik, kteri dobro plazhuje, in hudo ThtraTuje.
3.	De To tri boshje perThone, eniga bilja in ene nature: Ozhe, tSin in Tveti Duh.
4.	De je druga boshja perThona, Bog tSin zhlovek poflal, naTT’Tvojo Tmert-jo na krishi odreThiti in vezimo svelizhati.
AtÿO

5.	De je zhlovefhka dufha neumerjo-zha.
6.	De je gnada boshja k’ svelizhanju potrebna, in de bres gnade boshje zhlovek nizh sa vezimo shivljenje saflushenja vredniga ne more Huri li.
4_fzhe nafh, kteri fi v’ nebéfih ! po-fvezhèno bodi tvoje imé; pridi k’ nam tvoje kraljéftvo; sgòdi Ге tvoja volja, kakor v’ nebéfih, takó na semlji; daj nam danf nafh vfakdanji kruh ; in odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi rm odpufhamo fvojim dolshmkam ; in naf ne vpelji v’ fkufhnjdvo; tcmuzh reflii naf od hudiga. Amen.
ifihefhena fi, Marija! gnade polna, Gofpod je Г tebój! shegnana li med shenami, in shegnan je fad tvojiga teléfa , Jesuf. tSveta Marija , mati Boshja! pròli sa naf gréfhnike sdàj in naf ho fmertno uro. Amen.
ova me
Poglavitne refnize kerfhanfkiga nauka. CL.XI
IU\W WWW ШШШ	WW«Л	VtkA \v\ wvvv%
JjioJtoijJla véra.
érujem v’ Boga Ozlieta vfigamogó-zhniga, II varni ka nebel* in semlje; in v’ Jesu fa Kriftufa, tSinû njegoviga edi-niga, Gofpoda nafhiga; kteri je fpo-zhet od Г. Duha, rojen is Marije devize; terpel pod Ponzjam Pilatusham, krishan bil, umeri, in v’ grob polo-shèn; dòli je fhel pred pekel, tretji dan od mertvih vftal; gori je fhel v’ nebéfa, fedina defmzi Boga Ozhela vli-gamogózhniga ; od ondod bo prifhel fodit sbive in mertve. \ érujem v1 fve-tigaDuhâ; fveto katolfhko zérkev, gmajno fvetmkov; odpufbenje grehov; vfìa-jenje mefa; in vézhno slavljenje. Amen.
£aJtnoJti éééjoóhje.
ì. ïlog je vézlien: je vfelej bil, je, in bo vfelej.
2.	Bog je sgòl duh: bitje, ki ima nar bolj popólnama um in nar boljfhi voljo, telefa pa ne.
3.	Bog je vfigavéden : vé vfe, fidanje, preteklo in prihôdno, vé tudi na-
.. »: U A -	.	. j . .
CLXH Poglavitne refnize kerfhanfkiga nauka.
fhe nar fkrivnejfhi*mifli in sheljé, torej mu nizh ne moremo perkrili.
4.	Bog je nefkonzhno moder: flori vfe is nar boljfhiga konza, in isvóli vfelej nar perp^avnifhi perpomozh-ke Tvoj konez (jlofczhi.
5.	Bog je vfi ga m 0^0 zli en : je flvaril nebo, semljo in Ivfe, kar je; njemu ni nizh nemogqtzhe fioriti.
6.	Bog je vfigaprrihujozh : je povfod, v’ nebéfih in na^semlji.
7.	Bog je nefkonzhno fvét: hozhe in ljubi vfe dobro, in fovrashi vfe hudo»
8.	Bog je nefkonzhno refnfzhen in sveli; vfe kar rezbe, je ref; in kar obljubi ali sbugat, vfe' fpolni.
9.	Bog je nefpremeriljiv: je vékothaj ravno tifti.
10.	Bog je nefkonzhno dobrotljiv: fker-bf po ozhélovo sa vfe fvoje Avari, vfe dobro imamo od njega.
11.	Bog je nefkonzhno ufmiljen: nam òdpuflf nafhe gréhe, ako fe refnf-zhno poboljfhamo.
12.	Bog je nefkonzhno pravizhen : polèna vfe dobro, in pofhtrafa vfe hudo, na tanko, kalmi-li kdosaflushi.
^Darovi j. Còlila.
1.	ÏBar modrófti,
2.	dar umnofli -,
3.	dar fvéla,
4.	dar m o zhi,
5.	dar uzhenófti,
G. dar pobóshnofìi,
7.	dar ftrahü Boshjiga.
ofcijiovedi cJòo<sii
У
e.
1.	^^érvaj v’ eniga famiga Boga.
2.	Ne imenuj po nemarnim Boshjiga imena.
3.	Pofvezhiij prašnih.
4- tSpofhtuj ozhela in mater, de bofli dolgo sliivel, in de ti bo dobro na semlji;
5.	Ne ubijaj.	; *
6.	Ne prćfheflitvaj;
7.	Ne bradi.
8.	Ne prizhaj po krivim soper fvoji-ga blisbnjiga.
9- Ne shèli IVojiga blisbnjiga shene.
10.	Ne shèli fvojiga blisbnjiga blaga.
XI
ZerJvéne zajiovecli.
1.	Pofvezhuj sapovédane prašnike.
2.	Bodi ob nedéljah in sapovédanih prašnikih fpodobno v’ Bogu sbran per fvéti mafhi.
5. Pòfti fé sapovédane poftne dm', na-mrezh fhtirdefetdanfki poli, kvater-ne in druge sapovédane poltne dm; o pétkih in fabótah Ге sdershi me-fnih jedi.
4« tSpovéj fé fvojih gréhov poftavljeni-mu fpovedmku k’ manj fhimu vfaj enkrat v1 létu, in o velikonozhnim zhafu prejmi fvéto réfhnje telò.
5. Ne obhajaj shenitve o prepovédanih zhafih.
zakramenti.
2.	f. birma,
3.	Г. réfhnje telò,
4- Г. pokóra,
5.	Г. poflednje olje,
6.	Г. mafhnikovo pofvezhevanje,
7.	Г. sakon.
J£’ óakrarnentu j- pokore cjre to petero:
1.	isprafhevanje vefti,
2.	shalo ft ali grévenga,
3.	terdni fklep poboljfhanja,
4.	fpoved, in
5.	sadoftrânje sa greh.
oflalojt ah
cjreventja.
•]^ïoj Bog! vfx moji ftorjeni grehi fo mi is Terza shal, ker Tim tebe, fvoji-ga preljubesmviga Boga, tebe, vfo fvetoft in farno fveto dobroto, ki te is Terza ljubim, s1 njimi rasshalil. Terdno fklénem f’ tvojo guado Tvoje shivljenje poboljfhati, in vfe, tudi fmert, raji preterpéti, kakor tebe, Tvojiga Boga, tebe, nefkonzhno fvetóft in dobroto, The kdaj Г kakim gré-ham rasshaliti. Daj mi gnado fpolrpti ta fklep; to te profim po nefkonzhnim saflushenji tvojiga Boshjiga tSinû, na-Ihiga Gofpoda in Svelizharja Jesufa Kriftufa. Amen.
4è?b •	. .
CLXVI Poglavitne refnizekerfhanfkiga nauka.
i%\/\ %%J\ %/\/\ %l%/\ Х/%.%. W* W\ <%/%/% W W\ W\ W \ VV\ %/V\ W\ ■%%/%	W\
dPtecl Jjiovedja Je inoli :
rófim, duhovni ozhe! Г. shégen, de fé fvojih gréhov prav in zhifto ipo-véna. (Po tem le flori Г. krish, in fé moli o-zhilna fpoved takó le:) ЈбД, ubogi grélll-nik, fe fpovém Bogü vfigamogózhnimu, Marii materi Boshji, vfim ljubim fvet-ni'kam in xijim, zhaBitljivimu mafhni-ku, Boshjimu naméfìniku, de firn po Ivoji sadnji fpóvedi, ki firn jo opra-vii (fe pové, kedaj), velikokrat in obilno grefbil v’ miflih in sheljah, s’ be-fédami in djanjem, pofébno le pa ob-toshim. (Sdej sazimi praviti fvoje grehe).
ofho ved Je Jllene.
in vii moji drugi grehi, ki fe jih fpomnim in ne, ki firn jih ali fam Boril, ali pa kriv bil, de fo jih drugi Borili, fo mi is ferza shal, ker firn Boga, njega farno fvéto in preljubes-nivo dobroto, s’ njimi rasshalil. Ter-dno tudi fklenem nizh vezh ne grel hiti, in vlih perloshnoB v’ greh fe varovati. Profim jih, duhovni ozhe! sve-lizhavne pokore in fvete odvése.
{Poglavitni Cjreii.
1.	KFapùh,
2.	lakomnoft,
3.	nezhilioft,
4.	nevofhljivoft,
5.	poshréfhnofì,
6.	jésa,
7.	lenoba.
^reh v J. Pu lui
1.	î^redersno v’Boshjo miloft grefhili,
2.	nad Boshjo milofljo obupali,
3.	fposnani kerfhanfki refmzi vftavlja-ti Te,
4.	fvojimu blishnjimu savolj Boshje gnade nevofhljiv bili,
5.	do lepiga opominjevanja oterpnjeno Terze imeti,
6.	v nefpokornofti terdovratno oliati.
la cjreh.
1.	KadovoJjni uboj,
2.	mutafti ali tSodomfki greh,
5. satéranje uboshzov, vdov in firot,
A (ÛP
CLXVIII Poglavitne refnize kerfhanfkiga nauka.
4- déJavzam in najémnikam saflushik sadershevati ali utergovâti.
ÇPti
’Ju.
u^i cjrefu.
î. gréh fvétovati,
2.	grefhiti relevati,
3.	v’ drusih gréh pervoliti,
4.	v’ gréh napeljevati,
5.	drusih gréh hvaliti
6.	k’ gréhu molzhali,
7.	gréh pregledati,
8.	gréha fe vdeléshiti, g. gréh sagovârjati.
&>oôl-je jjlednojti.
Vera, upanje, Ijobesen, kakor na ftrani CXV.
2.	smérnoft,
3.	pra vizhnolì:,
4.	mozhnodufhnoft ali ferzhnofl.
^Poglavitnim ÿreham najjirotne jjhed-nojti
1.	IPonishnoft je napuhu nafproti,
2.	dobrótljivoft je lakómnoAi nafproti,
3.	zhiAoA je nezhidoAi nafproti,
4- ljubésen je nevofhljfvoAi nafproti,
5.	smérnoft je poshréfhnoAi nafproti,
6.	poterpeshljivoA je jési nafproti,
7.	gorézhnoA do dóbriga je lenobi nafproti.
PPoLlnoJh od ^feóuja pojedno peijioro-
zhane.
1.	JjK ar préj Boshjiga kralje A va in njegove pravfze ifkati,
2.	fam febe satajevati,
3.	fvoj krisb nofiti,
4.	sa KriAufam hoditi,
5.	krotek in ponishen biti,
6.	fovrashnike ljubiti; jim dobro doriti, kteri naf fovrashijo; moliti sanje, kteri naf shalijo in preganjajo.
iTedufovi Slaan na aort. '
*	.	6'	o
1.	jtflagor ubogim v’ duhu; ker njih je nebéfhko kraljéftvo.
2.	Blagor krotkim; ker semljo bodo pofédli.
5. Blagor shaloftnim; ker potrofhtani bodo.
4.	Blagor jim , kteri ib pravize lazhni in shejni; ker nafiteni bodo.
5.	Blagor ufmiljenim; ker ufmiljenje bodo dolegli.
6.	Blagor jim, kteri fo zhißiga Terza; ker Boga bodo gledal i.
7.	Blagor mirnim; ker otrozi Boshji bodo imenovani.
8.	Blagor jim, kteri sa voljo pravize • preganjanje terpé; ker njih je xte-
béfhko kraljéfìvoi
[Tele,j ne *clela ujmi ljenja.
1.	IL/azhne nafititi,
2.	shejne napojiti,
3.	popotnike fprejemati j
.. nage oblézhi,
	■ш ^ " A 41
Poglavitne refnize kerfhanfkiga nauka.	CLXXI
5. bolnike obifkati,	
6. jetnike refhiti,	.. //, »
7. m eri izb e pokopavati, «	
1.
2.
3.
4-
5.
6.
^Duhovne dela njimi jenja.
Gfréfhtiike Aariti, nevedne uzhiti,
jim prav Aétovati, kteri dvomijo ali zviblajo, shaloftne tolashiti, krivizo voljno terpéti, jim is ferza odpuftiti, kteri naf sballo,
sa shive in mertve Boga profiti.

1.
2. *T
O.
Svanjeljjh jvef'je.
i.
adovoljno ubofhtvo, vedno deviThtvo,
vedna pokórfhina pod. duhovnim poglavarjem.
dPoJlednje rejfu jUovelove.
tSmerl, 2. fodba, 3. pekel, 4- nebela.
ХП
KASALO
prefìavnih prašnikov.
«	vmvm ^гл w %лл vv% vvn w% wa vuui ш p
î Lièto.
Nedeljfka
zherka.
Pepelni-
Velika-
no/.li.
Л i n Ice—
fhti.
; 18ЗЗ ? 18З4 j 18ЗЗ i 18З6 I 18З7 ? 18З8 I i83n \ iH4o s 1841 ? 1842
\ 1845
; 18)41 I i845 f 1846 \ 1847 ? 1848 $ ì849
? i85o
? i85i ì i852 i853 1834 i i855 ? i85G i i857 f{ i858 I i85n \ 18Gb
\
f
e
ri
c	b
a
g
f
e	tl
c b a
g	f
e
<1
c
b	a
g
f
e
đ	c
li a
O'
f	e
ci c. b
a	g
20.	fvezhau.
12.	„
4. fufhza. 17. fveziian. 2- „
28.	„
13.	„
4.	fufhza. 24- fvezhau.
9-	11
i. fttfliza.
21.	fvezhau.
5.	„
25.	„
17'	11
8. fufbza. 21. fvezhau. i3.	„
5.	fufhza. 25. fvezhau.
9'	«
1. fufbza. 21. fvezhau.
6.	„
2D.	„
ll- v 27' ii 2 2.
7. m. trav.
30.	fufhza. 10. m. trav.
i
lì ìì
26.	fufhza.
15.	111. trav.
31.	fufhza. ìq. 111. trav.
lì-,, „
27.	fufhza.
16.	ni. trav.
7-	ìì v 2З. fufhza. 12. m. trav.
4- v ìì
ìì ìì
8-	ìì ìì
3i. fufhza. 20. m. trav.
1 1 • ìì ìì 27. fufhza. iG. m. trav.
P.
ìì ìì
2,5. fufhza. 12. ni. trav.
4-
'k
?? ?? v
r ??
26. v. trav. J
‘3. ìì ìì j
7. r. zveta. g
2	2. v. trav. «
14' ” ”	4
3.	r. zveta. S
ig. v. trav. ?
7. r. zveta. J 3o- v. trav. g
i5- ìì ìì «
4.	r, zveta. ; 26- v. trav. S H- ìì ÌÌ g
3	!• ìì v S 2З.
il-
27’
’H. ”
ìì ÌÌ \
r. zveta. ? v. trav. Ì
ìì
r. zveta. !
3o- v. trav. I
l5- ìì 51 I
4. r. zveta. g 27. v- trav. g 1 1 • ìì v ?
5l' 5) ÌÌ ?
-’>■ ìì ìì I
2. r. zveta. g 27. v. trav. S
'iwvnnvmnvvntnvnwuvvmmtnmvvvvnMuvtut'

Velikono/.lmi tvorile			4		(Stran 256
Fervo nedeljo po veliki	no/,lii ali belo nedeljo				258
Drugo nedeljo po veliki	IlO/.lli				261
Tretjo	„	»	55				265
Zheterto „	55	■»	55				265
Péto	11	ìì	n	55				267
Krishev teden	-				27O
V’ god Kriftufoviga vnebohoda					272
(Shéfto nedeljo po veliki	no/.bi				274
Birtkefhtno nedeljo					276
Ti t n ko filini pondéljik					2 79
Bmkefhtni tvorik .					281
V’ prašnik prefvéte Troji/,e .					28З
Fervo nedeljo po binkefhtili .					284
V’ prašnik f- réfhnjiga teièra					287
Drugo	nedeljo po	iinkefbtili .				289
Tretjo	11	v	55				29t
Zheterto	«	51	55				293
Péto	55	55	T5				296
,ShéftO	55	55	55				298
(Sedmo	55	55	55				t)00
Ofmo	55	55	55				30 2
Devòto	55	55	55				304
Deféto	,55	55	•n				307
Eli nj f to	55	55	55				3o9
Dvauajfto	55	55	55				3i 1
Trinajfto	55	55	55 .				3i 4
jShtirnajfto	55	55	55				З16
Pétnajfto	55	55	55				3l9
(Shéftuajfto	55	55	55				З21
(Sédemnajrto „	55	55				З24
Ofemnajfto	,5	55	55				526
Devetnajrto	,5	n	55				З28
Dvajfeto	„	n	55	•			33 0
En in dvajfeto -,	55	55				332
Dvé in dvajfeto ,,	„	55				335
Tri in' dvajfeto ,,	,5	55				53 7
Poflednjo	„	,5	55				З40
Цi
f
1/1
II. L a ft i n a .Svetnikov.
liftognoja. V’ dan f. Andreja apofteljna grudna. V’ dan f. Franz ifhka Kfaverja
,,	f. Barbare devize muzhenke
„	f. Nikolaja fpovedovavza fhkofa
V’ god fpozhetja devize matere Marije V’ dan f. L užije devize muzhenke „ perzhakovanja poroda dev. matere Marije
„ f. Tomaslia apofteljna.
V’ prašnik f. (Slitefana perviga muzhenza V’ dan f. Joana apofteljna in evangelifta nedolslinih otrozliizhev f. tSilveftra papeslia .
Drugo nedeljo po rasglafhenji Gofpodovim. V’ prasnil» prefvetiga imena Jesufoviga. i f. Antonja pufhavnika . ftola f. Petra v’ Rimu . ff. Fabjana in (Sebaftjana muzli f. Neshe devize muzhenke ff. Vinzenzja in Anaftasjamuzh sarozhenja devize Marije. dan fpreobernjenja f. Pavla apoftel fvezliana. V’ god darovanja Jesufa Kriftufa, in ozhifhevânja d6v. matere Marije ali v’ fvezhnizo fvezlian. V’ dan f. Blasha muzhénza fhkofa
30.
3.
t
8.
i3.
18.
21.
2().
27.
28.
31.
55
55
55
5?
55
55
55
55
55
55
55
55
17-	> J 1
18.	55	55
20.	55	55
2 1.	55	55
2 2.	55	-	55
23.	55	.55
25.	profenz. V’ <
5.	55	55	f. Agate devize muzhenke
6.	55	55	f. Doroteje devize muzhenke .
9-	55	55	f. Apolonije devize muzhenke.
14.	55	55	f. Valentina muzhénza .
22.	55	55	ftola f. Petra v’ Antiohii
2З.	59	55	f. Margarete Kortonfke .
24. ali 25. „		55.	f. Matija apofteljna.	.
n.	fufhza.	V’	dan f. Franziflike Bimfke vdove
12.	55	55	f. Gregerja papeslia, zerk. uzhenika
17-		55	f. Jederti devize
M)-	59	55	f. Joshefa sheoina dev. mat. Marije .
21.	55	55	f. Benedikta abata
«Stran
З4З
3i5
346
347
347
331
331 351
20
22
24
28
353
355
355
355
356
357
358 358
3G2
З64
364
365 56 6
366
367
368
369
572
372
373 З7З З75


2/j. fufhza. V’ dan i*. Gabriela véliziga angela .
25.	V’ god vlilo vézhenja tSinû Boslijiga in o-
snanjenja devizi materi Marii V’ pctik po tihi nedél. V’ dan Vil shaloft dev. mat. Marije 27^ fufhza. V’ dan f. Ruperta fpovedovavza fhkofa. 2/r maliga travna. У’ dan f. Jurja miizliénza 25.	55	5,	55	f. Marka evangelica
3o.	55	„	„	f. Katarine tSienfke dev.
i. véliziga travna. V’ dan ff. Filipa in Jakoba apoftel.
snajdenja fvetiga krisha . ff. Florjana in tov. muzh. f. G o tli arda fpoved. fhkofa. f. Joana Nepom. muzhen. f. Jodoka fpovedovavza . f. Urbana muzh. papesha. ff. Kanzjana in tov. muzh. reshniga zveta. V’ dan ff. Marzelina, Petra in Era-sma muzlienzov ff. Prima in Felizjana muzh. f.Margarete kraljize.
3.	11
4-	11
5.	11
16.	11
17-	11
25.	11
3i.	11
n
n
n
n
n
n
11
11
11
11
11
11
11
11
9-
10.
i3.
ii
a
ii
ii
f. Antonja Padovfkiga
ii
ii
ii
ii
55	5, f. Alojsja fpovedovavza
55	' 55 ff* Ahazja in tovarfh. muzh.
55	55	rojftva f. Joana kerftnika .
55	55	ff« Joana in Pavla muzhen.
„	5? v’ Sod apofteljnov Petra in Pavla .
2. maliga ferpâna. V’ dan obifkanja f. Marye devize 4-	55	55	55 f. Ulrika fpovedovavza fhkofa
1	55	55	55 ff* Hermagora fhkofa in Fortu-
nata diakona, muzlienzov, Kranj-fke deshele perporozhnikov i.^. maliga ferpana. V’ dan f. Margarete dev. muzh.
f. devize Marije Karmclfke f. Alekfia fpovedovavza f. Elija preroka f, Marije Magdaléne . f. Jakoba apofteljna . f. Krifhtofa muzhénza
i6.
17*
20.
22.
25.
25.
11
11
11
11
11
11
11
11
11
11
11
11
11
11
11
11
11
11
iStran
375
377
379
331 331 382
384
385 337
59°
390
391 4Ì3G 3f)2
392
393
39i
394 3g5 З06
397
399
400 /|02 404 407 409
409
410 410
412
413
414 4 j 5 417
.Stran
26. mal. ferpana. V’ dan f. Ane matere Marije devize			417
2. vélizig. ferpana.		V’ dan f. .Shtéfana papesha	418
"• »	55	„	f. Marije de vize .Sneshm’ze	419
5.	„	55	„	f. Osvalda fpovedovàvza.	420
6. „	55	„	ff. Kfifta in tovarfh. niuzli.	421
IO.	„	55	„	f. Lavrenzja muzhénza .	421
i5.	„	55	,,	Yéiiko gofpódnizo, ali v’	
		god vnebovsétja Marije devize.	422
]6. vélizig. :	ferpâua.	V’ dan f. Boka fpovedovàvza.	424
24.	55	„	f. Jerneja apofteljna	424
oft. -5U*	55	55	,,	f. Avguflitina fhkofa in uzh.	426
29-	«	55	,,	obglavljenja f. Joana kerft.	427
Fervo nedelje	> kimovza.. V’ god vfih. angelov varhov		4З0
1. kimovza.	I 1 1 >		4З2
4- r>	55	f. Rosâlije devize	4З2
0.	„ Malo gofpódnizo ali v’ god rojftva Marije dev.			4ЗЗ
Pervo nedeljo po inali gofpódnizi. V’ prašnik fveti-			
		ga iména Marije .	4ЗЗ
14. kimovza.	-s 1 ! 1 Ï		4З4
17. kimovza.	V’ clan	1 f. Lamberto, fhkofa muzhénza .	456
21.	,,	55	f. Matevsfia apofteljna in evang.	4З6
27-	„	55	ff. Kosma in Damjana muzhénzov	4З8
2 9-	n	55	f. Mihaela véliziga angela	4З9
Fervo nedéljc	§ I ì I Î		
		fvétiga roshniga kranza .	44°
4* kosoperfka. V’ dan f. Franzifhka tSeraffkiga			441
12.	„	55	f. Makfimiliaua fhkofa muzhénza	442
io.	„	'95	f. Teresije devize .	442
16.	„	55	f. Gala ahata	. .44З
18.	„	55	f. Luka evangelifta	44З
«■ «	55	f. Urfhule in tovarfh., dev. niuzh.	44 4
28.	55	ff. .Mimma in Juda apofteljnov*	445
l. liftognoja. V’ god vfih fvetnikov			447
2'	V’ dan f. .Tuffa niuzliénza		460
4-	„	55'	f. Karola Boromeja fhkofa	45o
6. „	55	f. Leonai-da ahata .	431
”■ »	' - -55	f. Martina fhkofa .	.	.	4-51
1 2'	' 75	55	f. Brikzija fpovedovàvza fhkofa	462
li3-	5J	55	f. Leopolda fpovedovàvza	462
19-	liftognoja. V’ dan f. Elisabete kraljize vdove .		(Stran 45З
21.		„	darovanja Marije divize .	4Ô3
2 2.	T)	,,	f. Zezilije devize muzlienke .	454
25.		,,	f. Klemena muzhenza papesha.	455
25.		„	f. Katarine devize muzlienke .	455
	UL	0 b z h i n a (Svetm'kov.	
V’ predgod apofteljna ..... V’ dan eniga muzhenza flikofa . euiga muzhenza ne flikofa. eniga muzhenza o velikonozhnim /.linfu vezli muzhenzov o velikonozhnim zliafu vezli muzhen. sunej velikunozliuiga zhafa fpovedovavza flikofa . zerkveniga uzlienika .
V’ dan fpovedovavza ne flikofa
aliata .... devize liiuzhenke devize ne muzlienke muzlienke ne devize fvetnize ne devize ne muzlienke V’ god obletnize pofvezlienja vlili zerkev V’ dan kakofline salivale
I
III
VII
XIV
XVII
XXII
XXIX
XXXVII
XL
XIjVI
XL V III
LIV
LIX
I/XI I
LXV
LXV1I
Per mafhah po mertvih.
V’ dun fponiitia v fili vernili mertvih	.	. LXIX
„ fmefti ali pokopa merlizhoviga .	. LXXI
„ obletnize po mertvih .... LXX1I! Po mertvih fkosi letu ..... LXXV
Perftavelc.
Terpljeuje Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa po fpifu vfih fhtirih evangeiiftov
LXXVIII
1Л>
IY. Molitve per flushbi Boshji, s’ poglavitnimi refnizami kerfhanfkiga nauka.
' V	*
Boshje žjieđnofti: véra, upanje, ljubésen Litanije v(ih fvetnìkov	,	•
Molitve po litanijah v’ dan f. Marka in kri-shev teden ..•••• Molitve po litanijah per popoldanji flushbi Bo-shji ob nedeljah in prašnikih, kteri nifo matere Boshje. .
Molitve o pofebnih potrebah.
Lavretanfke litanije. O prašnikih matere Boshje Rosimi kranz ...••• Angelovo zhefhenje ob svonilu Ozhilna fpoved ....•• Poglavitne refnize kerfhanfkiga nauka .
,Stran
CXVI1I
CXXV
CXXX
CIXXXIV
CXLV1
CLV
CLVII
CLVIII
CL1X
Ilujfhi pogréfhki: , s trau 12 verfta i5
ХХП
C3&X
namefti: „Kriftufovo rojil v o pa je tako bilo: Ko je bila njegova mati Joshefu sarozhena“ beri: „Ko je bila Marija, mati Jesufova, Joshefu sarozhena. namefti: „Pravizline dufhe“ beri : „Pra-vizhnih dufhe“	« .
namefti: „daj“ beri: „daj nam“ namefti: „fkrivnofti“ beri : „fvete fkri.v-nofti“

\S
l'lsl'
■г
V

1' -
■ v:,;
ш ■
■ ■


ir,; &
. ■