149 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023), 149–162
MateJ Šekli izvor pripon -ar , -lj -ar iN -n -ar v slovenščini
Cobiss : 1.01
https ://doi .org /10.3986/Jz.29.2.05
V prispevku je obravnavan izvor pripon -ar (kajžar, gruntar, kočar, bajtar), -lj-ar (kajž-
ljar, kočljar, bajtljar) in -n-ar (gruntnar, kočnar, bajtnar) v narečni in knjižni sloven-
ščini. Pripona -ar je bila namreč v slovenščino podedovana iz praslovanščine in skozi 
zgodovino slovenščine dodatno prevzemana iz (bavarske) stare, srednje in nove visoke 
nemščine, zloženi priponi -lj-ar in -n-ar pa sta v (narečno) slovenščino prišli iz (bavarske) 
visoke nemščine. Nadalje je na osnovi spoznanj germansko-slovanskega nadomestnega 
glasoslovja podana natančnejša interpretacija starogermanskega vira praslovanske pre-
vzete pripone *-aŕь. 
Ključne besede: besedotvorje, izposojenka, pripone -ar, -lj-ar, -n-ar, praslovanščina, slo-
venščina, gotščina, (bavarska) visoka nemščina 
The Origin of the Suffixes -ar, -lj-ar, and -n-ar in Slovenian
The article discusses the origin of the suffixes -ar (e.g., kajžar ‘cottager’, gruntar ‘big 
land-owner’, kočar, bajtar, both ‘cottager’), -lj-ar (e.g., kajžljar, kočljar, bajtljar, all ‘cot-
tager’), and -n-ar (gruntnar, kočnar, bajtnar, all ‘cottager’) in dialect and standard Slove-
nian. The suffix -ar was inherited into Slovenian from Proto-Slavic. In addition, through-
out the history of Slovenian the suffix in question was successively re-borrowed from 
(Bavarian) Old, Middle, and New High German. Similarly, the compound suffixes -lj-ar 
and -n-ar penetrated the Slovenian dialects from (Bavarian) High German. Furthermore, 
on the basis of Germanic–Slavic substitutional phonology, a more precise interpretation of 
the Germanic source of the Proto-Slavic borrowed suffix *-aŕь is offered.
Keywords: word formation, loanword, suffixes -ar, -lj-ar, -n-ar, Proto-Slavic, Slo venian, 
Gothic, (Bavarian) High German
 1  uvod
V narečni1in knjižni slovenščini se pojavljajo številne samostalniške izpeljanke 
s pripono -ar, ki imajo lahko naslednji besedotvorni pomen (Bajec 1950: 25):
1
 
(1) izsamostalniški samostalnik na -ar z besedotvornim pomenom opravkar (nomen
Matej Šekli  Univerza	v	Ljublja ni,	Filozofska	faku lteta	 	matej.sekli@ff.u ni-lj.si   
 https://orcid.org/0000-0002-1886-3723
1	 Kjer	to	ni	posebej	 navedeno,	 je	gradivo	iz	Nemško-slovenskega slovarja 	(1894–95)	Maksa	Ple-
teršnika	 (Pleteršnik	 1894–95)	 in	Slovarja slovenskega knjižnega jezika 	 (1970–1991)	 (SSKJ)	 oz.	
Slovarja slovenskega knjižnega jezika	2	(2014)	(SSKJ2).

150 Matej Šekli  Izvor pripon -ar, -lj-ar in -n-ar v slovenščini
actoris) ali nosilec povezave (nomen relationis):
2
 dŕva → drvár, míza → mizár, 
víno → vinár; ob prostorskem slovarskem pomenu besedotvorne postave se po-
javlja ožji besedotvorni pomen prebivalec (nomen originis): dolína → dolȋnar, 
hríb → hrȋbar, grápa → grȃpar, Bača → Bačar, Rafut → Rafutar; (2) izgla-
golski samostalnik na -ar z besedotvornim pomenom vršilec dejanja (nomen 
agentis): rováti, 1. os. ed. sed. rújem → rovár, strojīti → strojár; (3) samostalnik 
na -ar je (zaradi tričlenske besedotvorne verige) lahko interpretiran kot izsamo-
stalniški ali izglagolski: bȃrva → bȃrvati → bȃrvar; (4) primer, ko je samostal-
nik na -ar izpridevniški: vȓt → vȓten → vrtnár. Izpeljanke na -ar glede na svoj 
slovarski (leksikalni) pomen pomenijo živo (animatum), natančneje človeško 
(personale), ter imajo pogosto leksikalizirani pomen poklic (nomen professioni-
s).
3
 V narečni slovenščini pa se poleg številnih izpeljank na -ar (kȃjža → kȃjžar, 
grȕnt, rod. ed. grúnta → grȗntar, kča → kčar, bȃjta → bȃjtar) pojavljajo 
maloštevilne izsamostalniške izpeljanke z zloženima priponama -lj-ar (kȃjža → 
kajžljar, kča → kočljar, bȃjta → bajtljar) in -n-ar (grȕnt, rod. ed. grúnta → 
gruntnar, kča → kočnar, bȃjta → bajtnar) z besedotvornim pomenom oprav-
kar ali nosilec povezave.
4
V nadaljevanju je obravnavan izvor pripon -ar (kȃjžar, grȗntar, kčar, 
bȃjtar), -lj-ar (kajžljar, kočljar, bajtljar) in -n-ar (gruntnar, kočnar, bajtnar) v 
narečni in knjižni slovenščini. Pripona -ar je bila namreč v slovenščino pode-
dovana iz praslovanščine (kamor je bila prevzeta iz nekega starogermanskega 
jezika), skozi zgodovino slovenščine dodatno prevzemana iz (bavarske) visoke 
nemščine, zloženi priponi -lj-ar in -n-ar pa sta v (narečno) slovenščino prišli iz 
(bavarske) visoke nemščine. Najprej je na osnovi spoznanj germansko-slovan-
skega nadomestnega glasoslovja podana natančnejša interpretacija starogerman-
skega vira praslovanske prevzete pripone *-aŕь, nato pa so obravnavane pripone 
-ar ter -lj-ar in -n-ar v slovenščini. Poudarek izvajanja je na procesnem meha-
nizmu prevzemanja besedotvornih morfemov iz jezika dajalca v jezik prejemnik. 
V zgodovinskem jezikoslovju je znano, da se prevzemanje npr. pripone (suffi-
xus) iz jezika v jezik lahko zgodi, če sta iz jezika dajalca v jezik prejemnik pre -
vzeta tako besedotvorni predhodnik (suffixandum) kot tudi njegova izpeljanka 
(suffixatum). Prisotnost obeh v jeziku prejemniku omogoči morfemsko analizo 
tvorjenke na besedotvorno podstavo in pripono ter posledično izločitev prevzete 
2 V slovenskem slovenističnem jezikoslovju se pojavljata (vsaj) dva tipa poimenovanj za ta bese-
dotvorni pomen, in sicer za nomen actoris obstajajo izrazi kot ime izvrševalca (SSLT), opravkar 
(Toporišič 2000: 176) oz. opravkarsko ime (Toporišič 1992: 165), za nomen relationis pa nosi-
lec povezave (Vidovič Muha 2011: 85).
3 Za termin nomen professionis prim. Sławski 1974: 91.
4
 Identifikacijo pripon -lj-ar in -n-ar v narečni slovenščini je omogočilo gradivo, ki je bilo zbrano 
za Slovenski lingvistični atlas. Tvorjenke s tema priponama se pojavljajo pri odgovorih na vpra-
šanja SLA V180 ‘kmet’, SLA V185 ‘gruntar’ in SLA V186 ‘bajtar’, predstavljenih v SLA 3.

151 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
pripone, ki lahko postane produktivna pri neprevzetih in prevzetih osnovah, pri-
sotnih v jeziku prejemniku.
5
 2  praslov anska pripona *-aŕь
Praslovanska pripona *-aŕь je bila v pozno praslovanščino najverjetneje prevzeta 
iz starogermanskih jezikov, kamor je prišla iz latinščine.
6
 Latinska pripona -ārius 
je bila značilna za posamostaljene izsamostalniške pridevnike z besedotvornim 
pomenom opravkar ali nosilec povezave, ki se je najpogosteje leksikaliziral v slo-
varski (leksikalni) pomen poklic: lat. argentum ‘srebro; srebrna posoda, srebrni-
na; srebrn denar, denar’ → argentārius prid. ‘srebrn, denaren’ → argentārius m 
‘menjalec, bankir’. S prevzemom tako besedotvornih predhodnikov kot njihovih 
izpeljank je bila pripona v pragermanščino prevzeta kot *-rja-, in sicer v dveh 
glasovnih različicah, od katerih je bila prvotna z dolgim *-ā- (*-ārja-) in drugotna 
s skrajšanim *-a- (*-arja-): lat. -ārius → pgerm. *-ārja- > *-arja-. Iz pragerman-
ščine je bila pripona podedovana v starogermanske jezike, in sicer se različica z 
dolžino pojavlja v gotščini in stari visoki nemščini, različica s kračino tudi v stari 
visoki nemščini ter v stari saščini, stari frizijščini, stari angleščini in stari nordijšči-
ni: pgerm. *-ārja- > got. -āreis [ārīs], stvnem. -āri (> srvnem. -ǣre > nem. -er); 
pgerm. *-arja- > stvnem. -ari, -eri, -iri (> srvnem. -ere > nem. -er), stsaš. -eri, 
stfriz. -ere, stang. -ere, stnord. -ari (lat. monēta ‘kovani denar’ → monētārius → 
stvnem. muniz, muni(z)za : munizāri (> srvnem. münze : münzære > nem. Münze 
‘kovanec’ : Münzer ‘kdor kuje kovance’), stsaš. munita : muniteri, stang. mynet : 
mynetere; lat. molina ‘mlin’ → molinārius → stvnem. mulin (mulī) : mulināri (> 
srvnem. mül(e) : mülnære, mülner > nem. Mühle ‘mlin’ : Müller ‘mlinar’), stsaš. 
mulin : mulineri, stang. mylen : *mylnere, stnord. mylna : mylnari). To je v prager-
manščini omogočilo morfemsko segmentacijo tvorjenk na besedotvorno podstavo 
in pripono ter posledično izločitev pragermanske pripone *-ārja- v izsamostalni-
ških izpeljankah z besedotvornim pomenom opravkar ali nosilec povezave, ki je 
tako lahko postala produktivna tudi pri neprevzetih osnovah (stvnem. fisc → fiscāri 
> srvnem. visch → vischære > nem. Fisch ‘riba’ → Fischer ‘ribič’; stvnem. scāf 
→ scāfāri > srvnem. schāf → schæfære > nem. Schaf ‘ovca’ → Schäfer ‘ovčar’; 
stvnem. wagan → waganāri > srvnem. wagen → wagener > nem. Wagen ‘voz’ → 
Wagner ‘kolar’). Za razliko od latinščine pa se je v germanskih jezikih prevzeta 
pripona razširila tudi na izglagolske izpeljanke z besedotvornim pomenom vršilec 
5	 O	 prevzeman ju	 tvorjenega	 tujejezičnega	 besedja	 kot	 vira	 prevzemanja 	 besedotvornih	 morfemov	
prim.	Weinreich	1953:	31–37	in	Hock	
3
2021:	366–368.
6 Za latinsko pripono -ārius prim. Balles 2008: 120–121, Weiss 2009: 276–277, za pragermansko 
pripono *-rja- pa Paul 1901: 354, Krahe – Meid 1967: 81–83, Casaretto 2004: 422–427, Miller 
2018: 362–364, za obravnavo posameznih leksemov 
25
Kluge 2011: passim.

152 Matej Šekli  Izvor pripon -ar, -lj-ar in -n-ar v slovenščini
dejanja (got. sōkjan → sōkāreis, stvnem. suohhen → suohāri > srvnem. suochen 
→ suoher > nem. suchen ‘iskati’ → Sucher ‘iskalec’; stvnem. jagōn → jagāri > 
srvnem. jagen → jeger(e) > nem. jagen ‘loviti’ → Jäger ‘lovec’).
Pragermanska pripona *-ārja- je bila prevzeta v praslovanščino kot *-aŕь. V 
praslovanščini se pojavlja dolgi *-a-, zato je vir praslovanske pripone treba iskati v 
kontinuantu pragermanske različice pripone *-ārja- z dolgim *-ā-. To pomeni, da 
kot jezika dajalca v poštev prideta samo gotščina in stara visoka nemščina (in ne 
morda tudi stara saščina). Podobno kot iz latinščine v pragermanščino so bili tudi iz 
starogermanskih jezikov v praslovanščino prevzeti tako besedotvorni predhodniki 
(navedena sta pragermanska rekonstrukcija in germansko primerjalno gradivo iz 
gotščine in stare visoke nemščine) (pgerm. *bōkō ‘bukev’ > got. bōka ‘črka’, bōkōs 
‘listina, knjiga’, stvnem. buohha ‘bukev’, buoh ‘pisava, knjiga’ → psl. *buky, rod. 
ed. *bukъve > stcsl. buky, rod. ed. bukъve ‘bukev; zapis, listina’; pgerm. *mōta 
‘dajatev, odškodnina za prehod in pomoč’ > got. mōta ‘carina’, bav. stvnem. mūta 
→ psl. *myto > stcsl. myto ‘plačilo, darilo’) kot tudi njihove izpeljanke s kontinu-
antom pragermanske pripone *-ārja-, ki je bila v praslovanščino integrirana kot 
*-aŕь (pgerm. *bōkārjaz > got. bōkāreis, stvnem. buohhāri, bav. stvnem. puahhāri 
‘pisar, pismen človek’ → psl. *bukaŕь > stcsl. bukaŕь, rod. ed. bukarja ‘pisar, 
pismen človek’ : im. mn. bukare; pgerm. *mōtārjaz > got. mōtāreis, bav. stvnem. 
*mūtāri ‘mitničar’ → psl. *mytaŕь > stcsl. mytaŕь, rod. ed. mytarja ‘mitničar’ : im. 
mn. mytare). To je v praslovanščini omogočilo morfemsko segmentacijo tvorjenk 
na besedotvorno podstavo in pripono (psl. *buk-y : *buk-aŕь, *myt-o : *myt-aŕь) 
ter posledično izločitev praslovanske pripone *-aŕь.
Iz dosedanjih obravnav problematike prevzema kontinuantov pragermanske 
pripone *-ārja- v praslovanščino ni povsem jasno, iz katerega starogermanskega 
jezika natančno so bili v praslovanščino prevzeti tako besedotvorni predhodniki 
kot tudi njihove izpeljanke. Večina avtorjev kot jezike dajalce predpostavlja sta-
rogermanske jezike na splošno ter za morebitne vire izposoje navaja predvsem 
gotske in starovisokonemške oblike (Miklosich 1875: 88–89; Meillet 1965: 371–
372; Vaillant 1974: 319–320; Sławski 1976: 23), nekateri kot vir identificirajo 
samo gotščino (Vondrák 
2
1924: 559, po slednjem tudi Bajec 1950: 25; Matasović 
2014: 123), pri čemer se lahko dopušča tudi dodaten prevzem iz balkanske roman-
ščine (Vondrák: op. cit.; Sławski: op. cit.), ali pa samo latinščino oz. romanščino 
(Holzer 2020: 219).
7
 Navadno se kot iz starogermanskih jezikov v praslovanščino 
7 »Das suffix arь ist, wie das suffix ija, nicht ursprünglich slavisch, sondern wahrscheinlich deutsch: 
arja, ahd. ari, nhd. er, got. areis aus arejis, arjas, das seinerseits aus dem lat. stammt: arius: asl. 
bukarь, got. bōkareis« (Miklosich 1875: 88–89). »Es muß nun sehr alte Entlehnungen aus dem 
Germ., wobei insbes. das Got. in Betracht käme, im Slav. gegeben haben, da wir ihre Reflexe 
schon im Aksl. finden. Es konnten aber auch roman. Handwerker auf der Balkanhalbinsel die 
alten Entlehnungen veranlaßt haben« (Vondrák 
2
1924: 559). »Le suffixe -arjĭ [...] est d’origine 
latine: c’est le latin -ārius, qui, grâce à l’emprunt de mots désignant des professions, s’est étendu 

153 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
prevzeti besedotvorni predhodniki in njihove izpeljanke navajata dvojici *buky in 
*bukaŕь ter *myto in *mytaŕь. Zastavlja se torej vprašanje, ali so navedene pra-
slovanske oblike prevzete iz gotščine ali stare visoke nemščine. Odgovor na vpra-
šanje, iz katerega starogermanskega vira je praslovanska pripona *-aŕь prevzeta, 
je možno dati samo s čim bolj natančno datacijo gotsko-slovanskih in (bavarsko)sta-
rovisokonemško-slovanskih jezikovnih stikov ter z nadomestnoglasoslovno (sub-
stitucijskofonetično) analizo starogermanskega in staroslovanskega jezikovnega 
gradiva.
8
Intenzivne gotsko-slovanske jezikovne stike je možno datirati v čas pred slo-
vansko razselitvijo iz pradomovine severno od Karpatov v obdobje med ok. 150 
in 375 n. š. Goti so namreč neposredni sosedje Slovanov postali sredi 2. stoletja 
po preselitvi z obale Baltskega morja (preko slovanskega poselitvenega prostora) 
na severno in severozahodno obalo Črnega morja ob spodnji tok Dnepra (vzhodni 
Goti) in Donave (zahodni Goti), kjer so ustanovili svojo državo in se pokristjanili 
(Wulfilov prevod Biblije v (zahodno) gotščino je nastal ok. 350). Konec gotsko-
-slovanskih stikov pa je mogoče datirati približno v čas po propadu (zahodno)got-
ske države zaradi vdora Hunov v Evropo leta 375. V obdobju ok. 150–375 gotski 
dolgi ō v praslovanščini ne bi bil mogel biti zamenjan ne s praslovansko razvojno 
stopnjo *ō (> poznopsl. *u
2
), saj ta takrat še ni obstajala, ne s praslovanskim *ū
1
 
(> poznopsl. *y), saj je bil ta od njega glasovno preveč oddaljen. Praslovanska 
razvojna stopnja *ō je zelo verjetno nastala po praslovanski monoftongizaciji dif-
tongov šele v obdobju ok. 500–700 in se nato zožila v poznopraslovanski *u
2
 (psl. 
*a > *ō > *ū
2
) (Shevelov 1964: 278; Šekli 2014: 242). Gotske izposojenke v pra-
slovanščino pa jasno kažejo na to, da v času njihove izposoje v praslovanščini do 
monoftongizacije diftongov še ni prišlo, saj se gotski dvoglasniki v praslovanščini 
[...], par l’intermédiaire du germanique, au slave[.] Quelques mots montrent encore sur quelle 
base a pu se développer en slave le suffixe -arjĭ: mytarjĭ «publicain», à côté de myto «taxe», est 
un emprunt au germanique, cf. got. motareis; de même bukarjĭ «scribe», à côté de buky, cf. got. 
bokareis, v. h. a. buohhāri« (Meillet 1965: 371–372). »Le suffixe -arjĭ [...] est un suffixe d’em-
prunt, à lat. -ārius, mais pour une part au moins par l’intermédiaire du germanique, got. -areis, 
v. h. a. -āri : car des mots v. sl. bukarjĭ «lettré» et mytarjĭ «publicain» sont pris au gotique, 
bokareis, motareis, comme leurs thème buky et myto« (Vaillant 1974: 319–320). »Ostatecznym 
źródłem jest łac. suf. -ārius[.] Łac. -ārius przeniknęło poprzez leksykalne pożyczki kulturalne 
do języków sąsiednich i do germ. Do późnej prasłowiańszczyzny dostało się głównie za pośre-
dnictwiem germ.: goc. -āreis, stwniem. -āri poprzez pożyczki kulturalne[.] Nie można jednak 
wykluczyć także bezpośredniego przenikania z bałkanskiej łaciny ludowej« (Sławski 1976: 23). 
»This suffix was borrowed, through a Germanic (Gothic) intermediary, from Lat. -ārius (e.g. 
in notārius ‘scribe’), cf. OCS mytar’ь ‘tax-collector’ < Goth. motareis« (Matasović 2014: 123). 
Odgovor na slednje je: »dagegen spricht aber, dass wegen der germanischen Initialbetonung 
germanische Suffixe grundsätzlich unbetont sind, was für ursl. ºǟrj nicht zutrifft; eher also ist 
das Suffix aus dem Lateinischen oder Romanischen, wo es ebenfalls betont ist, unmittelbar 
entlehnt« (Holzer 2020: 219).
8	 O	 gotsko-slovanskih	 in	 starovisokonemških	 jezikovnih	 stikih	 ter	 nadomestnem	 glasoslovju	 got-
skih	in	starovisokonemških	izposojenk	v	praslovanščini	prim.	Šekli	2014:	287–288,	294–297.

154 Matej Šekli  Izvor pripon -ar, -lj-ar in -n-ar v slovenščini
odražajo kot enoglasniki (got. kaupōn ‘trgovati’ → psl. *kupiti ‘kupiti’). Praslo-
vanske besede *buky, *bukaŕь in *myto, *mytaŕь torej niso mogle biti prevzete iz 
gotščine.
Prvi bavarsko-slovanski stiki so dokumentirani po slovanski razselitvi konec 
6. stoletja, in sicer v Vzhodnih Alpah, ko so alpski Slovani po naselitvi tamkaj-
šnjih rečnih dolin postali neposredni vzhodni sosedje Bavarcev. Najstarejši znani 
zapis se nanaša na območje ob zgornjem toku reke Drave. Furlanski učenjak lan-
gobardskega rodu iz Čedada Pavel Diakon (Paulus Diaconus) (ok. 720–799) v 
svojem delu Historia Langobardorum ‘Zgodovina Langobardov’ za čas okrog 
leta 592 poroča o bitki med Bavarci in Slovani v bližini antičnega kraja Aguntum 
(današnji Lienz), hkrati pa sporoča, da je bil alpskoslovanski poselitveni prostor 
tedaj že imenovan Sclaborum provincia ‘dežela Slovanov’: »His diebus Tassilo a 
Childeperto rege Francorum aput Baioariam rex ordinatus est. Qui mox cum exer-
citu in Sclaborum provinciam introiens, patrata victoria, ad solum proprium cum 
maxima praeda remeavit« (Pauli Diaconi Historia Langobardorum IV, 7) (Kos 
1902: 144–145) ‘V tistih dneh je Hildebert, kraj Frankov, na Bavarskem za kralja 
postavil Tasila. Ta je takoj z vojsko vdrl v deželo Slovanov, in se, potem ko jih je 
bil premagal, na lastno zemljo vrnil z obilnim plenom’ (Tassilo = Tasilo I., bavar-
ski vojvoda 591–610; Childepert- = Hildebert II., frankovski kralj 575–595).
9
Praslovanščina v Vzhodnih Alpah je torej v prvi stik z bavarsko staro visoko 
nemščino prišla konec 6. stoletja. Stara visoka nemščina je v pisnih virih doku-
mentirana v obdobju ok. 750–1050 (Braune 
16
2018: 1; Schmidt 2007: 213), 
kar pomeni, da je bila v stiku s praslovanščino že skoraj dve stoletji pred svojo 
dokumentacijo. Posledično je pri analizi glasovnih integratov (bavarsko)starovi-
sokonemških glasov v praslovanščini treba upoštevati starejše časovne različice 
(bavarske) stare visoke nemščine. Pri nadomestnoglasoslovni analizi prevzemanja 
starovisokonemških kontinuantov osnov pgerm. *bōk-, *mōt- kot praslovanskih 
*buk-, *myt- je treba torej upoštevati absolutno kronologijo starovisokonemškega 
premika pragermanskih nezvenečih zapornikov *p, *t, *k (konkretno pgerm. *k > 
stvnem. hh > h v puahha) in diftongizacijo pragermanskega *ō v stari visoki nem-
ščini (pgerm. *ō > stvnem. uo v puahha) na eni strani ter nastanek praslovanskih 
*u (psl. *a > *ō > *ū
2
 = *u > stcsl. u) in *y (psl. *ū
1
 > *ȳ = *y > stcsl. y) na drugi.
Starovisokonemški premik soglasnikov je možno datirati v obdobje po nase-
litvi Bavarcev na poznejšem (bavarskem in alemanskem) zgornjenemškem (nem. 
oberdeutsch) jezikovnem prostoru leta 535 in pred prevzemanjem latinskega oz. 
romanskega besedja, ki naj bi bilo v staro visoko nemščino integrirano pred 8. sto-
letjem, tj. zelo verjetno v čas 6. in 7. stoletja, vsekakor pa pred pisno dokumentacijo 
9 Latinsko gradivo iz pisnih virov je citirano po Kos 1902, pri čemer so novejše vsebinske dopol-
nitve po Štih 2016. Prevodi latinskih besedil v slovenščino so avtorski in skušajo biti čim bolj 
dobesedni.

155 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
sredi 8. stoletja (Braune 
14
1987: 81; 
16
2018: 117), v bavarski stari visoki nemščini 
ok. 700 (Kranzmayer 1956: 97). Do diftongizacije pgerm. *ō > stvnem. uo je v 
različnih starovisokonemških narečjih prišlo v različnem času: najprej v (poren-
sko)frankovskem (prvi primeri so zapisani sredi 8. stoletja, medtem ko se ok. 800 
pojavlja samo še uo), najpozneje pa v bavarskem, v katerem ō prevladuje še vse 9. 
stoletje in se šele ok. 900 pojavlja izključno dvoglasnik uo, medtem ko je v lango-
bardskem narečju diftongizacija izostala (Braune 
14
1987: 39–40; 
16
2018: 61–65).
Praslovanska razvojna stopnja *ō je po praslovanski monoftongizaciji difton-
gov zelo verjetno nastala v obdobju ok. 500–700 in se nato v 8. stoletju zožila v 
*ū
2
 (= poznopsl. *u > stcsl. u), kar je povzročilo verižno reakcijo, namreč cen-
tralizacijo praslovanskega *ū
1
 v *ȳ (= poznopsl. *y) ok. 800 (Shevelov 1964: 
278–279, 379–381; Šekli 2014: 242, 263). Praslovanska razvojna stopnja *ō je 
prvič posredno dokumentirana v ustanovni listini benediktinskega samostana v 
kraju Kremsmünster s strani Tasila III. (bavarski vojvoda 748–788) leta 777, in 
sicer kot iopan v stavku ille iopan qui vocatur Physso (Kos 1902: 289–290) ‘oni 
župan, ki se imenuje Physso’.
10
 Zapis <iopan> je glasovno možno interpretirati 
kot [*ǯōpānu] s praslovansko razvojno stopnjo *ō (v poznopraslovanski glasovni 
podobni *županъ, dokumentirano v stcsl. županъ ‘plemenski poglavar, knez’), pri 
čemer pa glasovna podoba te besede ne odraža aktualnega stanja leta 777, temveč 
starejše stanje. V istem besedilu se namreč pojavlja tudi oblika z zožitvijo praslo-
vanske razvojne stopnje *ō v *ū
2
 (zapis <Taliup> zelo verjetno odraža izgovor 
[*daljūbu], v poznopraslovanski glasovni podobi *Doĺubъ).
11
Iz povedanega sledi, da se je od srede 8. stoletja naprej dokumentirano stv-
nem. buohh-, bav. puahh-, v bavarski stari visoki nemščini do ok. 700 glasilo 
še *bōk-. V praslovanščini pa je v tem času iz dvoglasnika *a že bila nastala 
razvojna stopnja *ō, torej je bilo bavarsko starovisokonemško *bōk- v praslovan-
ščino lahko integrirano kot *bōk-, ki se je po oženju praslovanske razvojne stopnje 
*ō v *ū
2
 spremenilo v *buk-. Bavarskostarovisokonemška osnova mūt- je bila v 
praslovanščino najpozneje do konca 8. stoletja integrirana kot *mūt- in se je po 
centralizaciji praslovanskega *ū
1
 v *ȳ spremenila v *myt-. Praslovanske besede 
10 »Prvič	 se	 v	 pravni	 zgodovini	 pojavi	 naziv	 jopan	 l.	 777	 [...]	 v	 darilni	 povelji	 bavarskega	 vojvode	
Tasila«	 (Goršič	 1929:	 22).	 »Die	 Erwähnung	 eines	 Župans	 in	 Tassilos	 Urkunde	 –	 der	 Beleg	 lautet	
dort	iopan 	 –	 ist	 bekanntlich	 der	 älteste	 Beleg	 dieses	 slavischen	 Wortes	 überhaupt«	 (Holzer	 2007:	
[238]).
11 »Die Schreibung iopan steht für slavisches *džōpānu (das spätere županъ) und belegt somit ein 
Stadium, in dem die Diphthonge aw und ew zwar bereits zu ō monophthongiert waren, dieses 
ō aber noch nicht zu ū weitergewandelt war. Da aber in der Urkunde von 777 an anderer Stel-
le – im Namen Taliup, s. u. – auch schon der Wandel ō > ū vollzogen ist, muss angenommen 
werden, dass in den bairischen Kanzleien der Ausdruck iopan schon seit einiger Zeit vor 777 in 
Gebrauch stand und dem Schreiber der Urkunde von daher und nicht weil er die aktuelle slavi-
sche Aussprache gehört hätte, bekannt war.« (Holzer 2007: [241–242])

156 Matej Šekli  Izvor pripon -ar, -lj-ar in -n-ar v slovenščini
*buky, *bukaŕь in *myto, *mytaŕь so bile torej prevzete iz bavarske stare visoke 
nemščine.
12
 3 pripona -ar v slovenščini
Zelo verjetno je, da je bila pripona -ar v slovenščino vsaj v nekaterih redkih prime-
rih podedovana že iz praslovanščine. V zgodovini slovenščine pa se je pogostnost 
samostalnikov s pripono -ar znatno povečala z (bavarsko)staro-, srednje- in novo-
visokonemškimi izposojenkami s pripono stvnem. -āri > srvnem. -ære > nem. -er. 
Starovisokonemška glasovna različica pripone -āri je bila v alpsko slovanščino 
(ok. 800–1000) prevzeta kot -ar, po poznostarovisokonemškem preglasu -āri > 
*-ǟri > *-ǟre (10./11. stol.) nastala glasovna različica pripone -ære, mlajše -er 
(Braune 
16
2018: 57), pa je bila v zgodnjo slovenščino (ok. 1000–1200) in nato 
narečno slovenščino (ok. 1200–) prevzeta kot *-er, a je bila pozneje pod vplivom 
v slovenščini že prisotne pripone -ar (tako podedovane iz praslovanščine kot pre-
vzete iz stare visoke nemščine) pri samostalnikih s pomenom človeško (personale) 
pogosto zamenjana s svojo starejšo diahrono različico -ar (Striedter-Temps 1963: 
74;
13
 Furlan 2013: 77): srvnem. snīdære, snīder ‘krojač’ → nar. sln. *žnȋder ≥ 
žnȋdar ‘krojač’; srvnem. wagener : bav. srvnem. *wogener ‘kolar’ → nar. sln. 
*bgner ≥ bgnar ‘kolar’; srvnem. swāger : bav. srvnem. *swǭger ‘svak’ → nar. 
sln. *žbóger ≥ žbógar ‘svak’.
14
Prevzem nemških izpeljank na stvnem. -āri > srvnem. -ære > nem. -er in tudi 
njihovih besedotvornih predhodnikov je omogočil morfemsko analizo izposoje-
nih tvorjenk na besedotvorno podstavo in pripono -ar/*-er: bav. stvnem. roupōn 
(frank. stvnem. roubōn) ‘ropati, pleniti’ → sln. rpati : bav. stvnem. roup (frank. 
stvnem. roub) ‘rop, ropanje’ → sln. rp : bav. zgsrvnem. roupære ‘ropar’ → sln. 
*rper ≥ rpar;
15
 srvnem. prẹdige ‘pridiga’ → sln. prídiga, nar. in star. prdiga : 
srvnem. prẹdigen ‘pridigati’ → sln. prídigati, nar. in star. prdigati : srvnem. prẹ-
digære ‘pridigar’ → sln. *prídiger ≥ prídigar, nar. in star. *prdiger ≥ prdigar; 
srvnem. krame, kram, nem. Kram ‘roba, krama, šara’ → sln. krȃma, krȃm : srvnem. 
12 Razlaga, da sta osnovi *buk- in *myt- prevzeti iz stare visoke nemščine oz. njenih starejših 
časovnih različic, se pojavlja tudi v najnovejši etimološki literaturi: »Slovan. *bűky, rod. ed. 
*bűkъve ‛bukev’ je prevzeto iz germ. jezikov, verjetno iz prazahodnogermansko *bk, kar 
se je razvilo iz pgerm. *bōkō«, »Slovan. *mytȍ je izposojeno iz nekega germ. jezika, morda iz 
stvnem. mūta ‛carina’« (Snoj 
3
2016: 94, 431).
13 »Die Wörter [mit dem Suffix -ar] sind größtenteils mhd. oder nhd. Herkunft. Die dt. Endung 
-ære bzw. -er wurde also sekundär durch das im Slovenischen produktive -ar ersetzt« (Stried-
ter-Temps 1963: 74).
14 Interpretacija virov nemških izposojenk v slovenščino je po Stiedter-Temps 1963: passim.
15 V vseh primerih ni povsem jasno, ali je leksem v slovenščino prevzet (bav. zgsrvnem. roupære 
‘ropar’ → sln. *rper ≥ rpar) ali je morda nastal že v slovenščini po produktivnem besedotvor-
nem postopku (sln. rpati, rp → rpar).

157 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
kramære, kræmer, nem. Krämer ‘trgovec, kamar’ → sln. *krȃmer ≥ krȃmar; bav. 
srvnem. hantwërch (frank. srvnem. hantwërc) ‘obrt, rokodelstvo’ → nar. sln. 
antverh ‘obrt, rokodelstvo’ : bav. srvnem. hantwërcher (frank. srvnem. hantwër-
ker) ‘obrtnik, rokodelec’ → nar. sln. *antverher ≥ antverhar ‘obrtnik, rokodelec’; 
nem. Apotheke ‘lekarna’ → sln. apotka ‘lekarna’ : nem. Apotheker ‘lekarnar’ 
→ sln. *apotker ≥ apotkar ‘lekarnar’; srvnem. mālen ‘pleskati, slikati’ → nar. 
sln. mȃlati ‘pleskati, slikati’ : srvnem. mālære, māler ‘pleskar, slikar’ → nar. sln. 
*mȃler ≥ mȃlar ‘pleskar, slikar’; srvnem. rihten ‘soditi’ → nar. sln. ríhtati ‘soditi’ 
: srvnem. rihtære, rihter ‘sodnik’ → nar. sln. *ríhter ≥ ríhtar ‘sodnik’; bav.-avstr. 
nem. säumen ‘robiti’ → nar. sln. žámati ‘robiti’ : bav.-avstr. nem. Saumer ‘tesar’ 
→ nar. sln. *žámer ≥ žámar ‘kdor robi deske; tesar’.
Kot je razvidno iz navedenega vzorčnega slovenskega jezikovnega gra-
diva, je bila v slovenščini omogočena morfemska analiza iz nemščine prevzetih 
besednih družin in pomenska interpretacija (v smislu besedotvornega pomena) 
besed na -ar. Glede na število njenih členov so se pojavljala naslednja obli-
kovno-pomenska razmerja znotraj prevzete besedne družine: (1) »podstavna« 
glagol in samostalnik ter »izpeljanka« na -ar z besedotvornima pomenoma 
vršilec dejanja (če interpretiran izglagolsko) ali nosilec povezave (če interpre-
tiran izsamostalniško): rpati/rp → rpar, prídiga/prídigati → prídigar; (2) 
»podstavni« samostalnik in »izpeljanka« na -ar z besedotvornim pomenom nosi-
lec povezave: krȃma/krȃm → krȃmar, antverh → antverhar, apoteka → apote-
kar; (3) »podstavni« glagol in »izpeljanka« na -ar z besedotvornim pomenom 
vršilec dejanja: mȃlati → mȃlar, ríhtati → ríhtar, žámati → žámar. Na pod-
lagi tovrstnih besedotvornih razmerij se je v slovenščini vzpostavil produktiven 
besedotvorni vzorec izpeljave samostalnikov -ar iz samostalnika in glagola, in 
sicer tako iz domačih kot iz prevzetih podstav: (1) izpeljanke na -ar iz domačih 
podstav: kljúč → ključár, strojīti → strojár; (2) izpeljanke na -ar iz prevzetih 
podstav: fužīna → fužȋnar, kúhati → kȗhar.
 4  priponi -lj -ar i N -n -ar v slovenščini
Slovenski zloženi priponi -lj-ar in -n-ar sta bili v narečno slovenščino prevzeti iz 
(bavarske) srednje in nove visoke nemščine. Nemški zloženi priponi -l-er in -n-er 
sta nastali z morfemsko reanalizo izpeljank s pripono (stvnem. -āri >) srvnem. 
-ære > nem. -er iz samostalnikov na -l oz. -n (Krahe – Meid 1967: 83; Fleischer 
– Barz 
4
2012: 207–209; Kluge 
25
2011: passim): srvnem. satel ‘sedlo’ → satel-er 
‘sedlar’ > nem. Sattel → Sattl-er ≥ Satt-ler (prevzeto sln. Zótlar, hišno ime), posle-
dično Tisch ‘miza’ → Tisch-ler ‘mizar’ (prevzeto nar. sln. tíšljar ‘mizar’); srvnem. 
wagen ‘voz’ → wagen-er ‘kolar’ > nem. Wagen → Wagn-er ≥ Wag-ner (prevzeto 
nar. sln. bgnar), posledično Brücke ‘most’ → Brück-ner. Nemški priponi -l-er in 

158 Matej Šekli  Izvor pripon -ar, -lj-ar in -n-ar v slovenščini
-n-er sta bili v slovenščino zelo verjetno prevzeti kot *-ĺ-er in *-n-er,
16
 pri čemer 
je tudi pri teh po naslonitvi na v jeziku že obstoječo pripono -ar prišlo do njihove 
glasovne prenareditve (*-ĺ-er ≥ *-ĺ-ar, *-n-er ≥ *-n-ar), zaradi samoglasniške re-
dukcije nenaglašenih e/a v -er/-ar pa iz narečnega slovenskega gradiva ni možno 
vedno enoumno razbrati, za kateri priponski samoglasnik prvotno gre (prevzeti e 
ali a, reduciran v e, ə ipd.).
17
Podobno kot pripona -ar sta se tudi priponi -lj-ar in -n-ar v slovenščini osa-
mosvojili zaradi prevzema tako nemških izpeljank na srvnem. -l-ære > nem. -l-er 
in srvnem. -n-ære > nem. -n-er kot tudi njihovih besedotvornih predhodnikov: 
avstr. nem. Keusche, nar. Kaise, Kaische (z narečnim prehodom eu > ai) ‘kajža, 
koča’ → sln. kȃjža (prevzeto pred prehodom ż > š v nemščini), kȃjša (prevzeto 
po prehodu ż > š v nemščini) : avstr. nem. Keuschler (v nar. nem. izgovoru eu 
> ai) → nar. sln. kajžljar (prevzeto pred prehodom ż > š v nemščini), kajšljar 
(prevzeto po prehodu ż > š v nemščini) (SLA V186.01 ‘bajtar’); bav. srvnem. 
vort (frank. srvnem. vorst) ‘gozd’ → nar. sln. bȍršt, rod. ed. bóršta ‘gozd’ : bav. 
srvnem. vortnære (frank. srvnem. vorstnære) ‘gozdar’ → sln. borštnár ‘gozdar’; 
srvnem. zol ‘mitnina, carina’ → sln. cl star. ‘mitnina, carina’ : srvnem. zolnære, 
zolner ‘mitničar, carinik’ → sln. clnar star. ‘mitničar, carinik’. Tovrstne prevzete 
besedne družine so torej v slovenščini omogočile izločitev pripon -lj-ar (kȃjža → 
kajžljar) in -n-ar (bȍršt → borštnár, cl → clnar).
V primerjavi s produktivnimi izpeljankami s pripono -ar so izpeljanke s pri-
ponama -lj-ar in -n-ar v slovenščini zelo redke, sporadične ter se pojavljajo vzpo-
redno s prvimi, torej se ob isti podstavi najdejo izpeljanke z vsemi tremi priponami 
oz. priponskimi različicami. Izvor teh besedotvornih različic je iskati v prime-
rih, v katerih so bili iz prevzete podstave izpeljani samostalniki na -ar, hkrati pa 
so bili znotraj iste besedne družine prevzeti tudi nemški samostalniki na srvnem. 
-l-ære > nem. -l-er in srvnem. -n-ære > nem. -n-er. Tako je bilo npr. iz prevze-
tega kȃjža v slovenščini izpeljano kȃjžar (SLA V186 ‘bajtar’) in prevzeto kajžljar 
(SLA V186.01 ‘bajtar’), kar je omogočilo vzpostavitev besedotvornih vzorcev 
kȃjža → kȃjžar, kajžljar. Podobno je bilo iz prevzetega sln. grȕnt (srvnem. grunt 
‘tla, zemlja, posestvo’, nem. Grunt ‘tla, zemlja, temelj, osnova’ → sln. grȕnt, rod. 
ed. grúnta) v slovenščini izpeljano grȗntar in prevzeto tudi gruntner (SLA V185 
16 Nemški srednji l se je v slovenščini v nekaterih primerih nadomestil s slovenskim palatalnim *ĺ, 
v narečjih s švapanjem se tako npr. pojavlja zaporedje la (in ne wa, kar bi nastalo po švapanju iz 
prvotnega *l) (Ramovš 1924: 52–58): srvnem. kittel ‘(žensko ali moško) vrhnje, srajci podobno 
oblačilo’ (knj. nem. Kittel ‘delovna halja’) → nar. sln. kȋklja ‘(žensko) krilo’; bav.-avstr. nem. 
Pettler (knj. nem. Bettler) ‘berač’ → nar. sln. ptljar ‘berač’.
17 V slovenščini je lahko prišlo tudi do glasovne kontaminacije (Hock 
3
2021: 217–219) obeh pri-
pon, in sicer je na podlagi *-ĺ- v priponi *-ĺ-er/*-ĺ-ar v priponi *-n-er/*-n-ar bil *n zamenjan 
z *ń (*-ĺ-er/*-ĺ-ar → *-n-er/*-n-ar ≥ *-ń-er/*-ń-ar): gruntnjar (SLA V180.01 ‘kmet’, SLA 
V185.01 ‘gruntar’).

159 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
‘gruntar’) (prim. priimek nem. Gruntner), posledica česar sta bila besedotvorna 
vzorca grȕnt → grȗntar, gruntnar. Pri (slovarsko)pomensko sorodnih podstavah 
se torej lahko pojavijo kar tri vzporedne izpeljanke z vsemi tremi priponami: psl. 
*kǫa ‘koča’ → sln. kča → kčar, kočljar, kočnar (SLA V186 ‘bajtar’); ben. it. 
baita, furl. baite ‘koča, bajta’ → sln. bȃjta → bȃjtar, bajtljar, bajtnar (SLA V186 
‘bajtar’). V navedenih dveh primerih gre nedvomno za tvorjenke, ki so nastale v 
slovenščini, in sicer v prvem primeru iz podedovane podstave, v drugem primeru 
pa iz romanizma, oboje torej izključuje prevzem tvorjenke s priponama -lj-ar in 
-n-ar.
 5  sklep
Upoštevaje dejstva germansko-slovanskega nadomestnega glasoslovja, praslovan-
ska pripona *-aŕь ni bila prevzeta iz gotščine (pred slovansko razselitvijo iz prado-
movine severno od Karpatov) v obdobju ok. 150–375 n. š., temveč najverjetneje 
iz (bavarske) stare visoke nemščine (po slovanski razselitvi) do ok. 700. Pri tem je 
treba torej računati z nedokumentirano starejšo časovno različico (bavarske) stare 
visoke nemščine, in sicer iz časa pred starovisokonemškim premikom soglasnikov 
(do katerega je v bavarščini prišlo ok. 700) in pred diftongizacijo pgerm. *ō > 
stvnem. uo, ki je poznejšega datuma. Za datacijo sta odločilni substituciji stvnem. 
*bōk- (> buohh-, bav. puahh-) → psl. *buky : *bukaŕь in stvnem. mūt- → psl. 
*myto : *mytaŕь. Starovisokonemški dolgi *ō je bil v praslovanščino integriran 
kot praslovanska razvojna stopnja *ō (v praslovanščini se je dvoglasnik *a mo-
noftongiral v dolgi *ō v obdobju ok. 500–700) in se je nato v 8. stoletju zožil v 
poznopraslovanski *u
2
 (stvnem. *bōk- → psl. *bōkū > *buky), starovisokonemški 
dolgi ū pa se je v praslovanščini identificiral s praslovanskim dolgim *ū
1
, ki se je 
ok. 800 centraliziral v poznopraslovanski *y (stvnem. mūt- → psl. *mūt- > *myt-).
Pripona -ar je bila v nekaterih redkih primerih v slovenščino podedovana iz 
praslovanščine in skozi zgodovino slovenščine dodatno prevzemana iz (bavarske) 
visoke nemščine (srvnem. krame ‘roba, krama, šara’ → sln. krȃma : srvnem. kra-
mære ‘trgovec, kamar’ → sln. krȃmar; srvnem. mālen ‘pleskati, slikati’ → nar. 
sln. mȃlati ‘pleskati, slikati’ : srvnem. mālære ‘pleskar, slikar’ → nar. sln. mȃlar 
‘pleskar, slikar’) ter postala produktivna tudi na domačih in prevzetih podstavah 
(kča → kčar, kȃjža → kȃjžar, grȕnt → grȗntar, bȃjta → bȃjtar). Tudi zloženi 
priponi -lj-ar in -n-ar sta v (narečno) slovenščino prišli iz (bavarske) visoke nem-
ščine (avstr. nem. Keusche ‘kajža, koča’ → sln. kȃjža : avstr. nem. Keuschler 
‘kajžar’ → nar. sln. kajžljar; srvnem. grunt ‘tla, zemlja, posestvo’ → sln. grȕnt 
: nem. Gruntner → nar. sln. gruntnar) in se začeli pojavljati tudi na domačih in 
prevzetih podstavah (kča → kočljar, bȃjta → bajtljar; kča → kočnar, bȃjta → 
bajtnar).

160 Matej Šekli  Izvor pripon -ar, -lj-ar in -n-ar v slovenščini
  v iri iN literatura Bajec 1950, 1952, 1952, 1959 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika I: izpeljava samostal-
nikov; II: izpeljava slovenskih pridevnikov; III: zloženke; IV: predlogi in predpone, Ljubljana: 
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede – Državna 
založba Slovenije, 1950, 1952, 1952, 1959.
Balles 2008 = Irene Balles, Nominale Wortbildung des Indogermanischen in Grundzügen. Die Wort-
bildungsmuster ausgewählter indogermanischer Einzelsprachen 1: Latein, Altgriechisch, ur. 
Rosemarie Lühr, Hamburg: Verlag Dr. Kovač, 2008.
Bezlaj 1976, 1982, 1995, 2005, 2007 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I–V, 
Ljub ljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramo-
vša ZRC SAZU, 1976, 1982, 1995, 2005, 2007.
Braune 
16
2018 = Wilhelm Braune, Althochdeutsche Grammatik, 16. Auflage. Neu bearbeitet von 
Frank Heidermanns, Berlin – Boston: Walter de Gruyter, 
16
2018 (
1
1886, 
14
1987).
Casaretto 2004 = Antje Casaretto, Nominale Wortbildung der gotischen Sprache. Die Derivation der 
Substantive, Heidelberg: Universitätsverlag Winter, 2004.
Čepar 2017 = Metod Čepar, Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem 
jeziku 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017.
Fleischer – Barz 
4
2012 = Wolfgang Fleischer – Irmhild Barz, Wortbildung der deutschen Gegen-
wartssprache, Berlin – Boston: Walter de Gruyter, 
4
2012.
Furlan 2013 = Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, Ljubljana: 
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU – Založba ZRC, 2013.
Goršič 1929 = France Goršič, Župani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini, Časopis za zgodo-
vino in narodopisje 24.1 (1929), 16–49.
Hock 
3
2021 = Hans Henrich Hock, Principles of Historical Linguistics, Berlin – Boston: Walter de 
Gruyter, 
3
2021.
Holzer 2007 = Georg Holzer, Zu den Slavica in der Kremsmünsterer Urkunde von 777, v: Wort – 
Geist – Kultur. Gedenkschrift für Sergej S. Averincev, ur. J. Besters-Dilger – H. Miklas – G. 
Neweklowsky – F. B. Poljakov, Frankfurt am Main – Berlin – Bern – Bruxelles – New York 
– Oxford – Wien: Peter Lang Europäischer Verlag der Wissenschaften, 2007 (Russkaja kuľtura 
v Evrope / Russian Culture in Europe 2), 27–46. Ponatis v Holzer 2008: 232–250. [Strani so 
citirane po Holzer 2008.]
Holzer 2008 = Georg Holzer, Namenkundliche Aufsätze, Wien: Praesens Verlag, 2008 (Innsbrucker 
Beiträge zur Onomastik 4).
Holzer 2020 = Georg Holzer, Untersuchungen zum Urslavischen: einleitende Kapitel, Lautlehre, 
Morphematik, Berlin – Bern – Bruxelles – New York – Oxford – Warszawa – Wien: Peter Lang, 
2020 (Schriften über Sprachen und Texte 13).
Kluge 
25
2011 = Friedrich Kluge, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, Berlin – Boston: 
Walter de Gruyter, 
25
2011 (
1
1883).
Kos 1902 = Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku 1: 501–800, Ljubljana: 
Leonova družba, 1902.
Krahe – Meid 1967 = Hans Krahe – Wolfgang Meid, Germanische Sprachwissenschaft III: Wortbil-
dungslehre, Berlin: Walter de Gruyter, 1967.
Kranzmayer 1956 = Eberhard Kranzmayer, Historische Lautgeographie des gesamtbairischen 
Dialektraumes, Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1956.
Lexer 1992 = Matthias Lexer, Mittelhochdeutsches Taschenwörterbuch, Stuttgart: Wissenschaftliche 
Verlagsgesellschaft Stuttgart, 
38
1992 (
1
1879).
Matasović 2014 = Ranko Matasović, Slavic Nominal Word-Formation: Proto-Indoeuropean Origins 
and Historical Development, Heidelberg: Universitätsverlag Winter, 2014.
Miklosich 1875 = Franz Miklosich, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen II: Stammbil-
dungslehre, Wien: Wilhelm Braumüller, 1875.
Miller 2018 = D. Gary Miller, The Oxford Gothic Grammar, Oxford: Oxford University Press, 2018.
Meillet 1965 = Antoine Meillet, Le slave commun, Paris: Librairie Honoré Champion, Éditeur, 
2
1965 
(
1
1924).

161 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
ÖW = Herbert Fussy – Ulrike Steiner (ur.), Österreichisches Wörterbuch, Wien: Österreichischer 
Bundesverlag Schulbuch, 
42
2012.
Paul 
2
1901 = Hermann Paul, Grundriss der germanischen Philologie I, Straßburg: Karl J. Trübner, 
2
1901.
Paul 
24
1998 = Hermann Paul, Mittelhochdeutsche Grammatik, überarbeitet von Peter Wiehl – Sieg-
fried Grosse, Tübingen: Max Niemeyer Verlag, 
24
1998 (
1
1881).
Pleteršnik 1894–95 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar I–II, ur. Metka Furlan, Ljubljana: 
Slovenska akademija znanosti in umetnosti – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC 
SAZU, 2006. [Izvirna izdaja 1894–1895.]
Pronk-Tiethoff 2013 = Saskia Pronk-Tiethoff, The Germanic loanwords in Proto-Slavic: origin and 
accentuation, Amsterdam – Atlanta: Rodopi, 2013.
Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzonantizem, Ljub-
ljana: Učiteljska tiskarna, 1924.
Schmidt 
10
2007 = Wilhelm Schmidt, Geschichte der deutschen Sprache: ein Lehrbuch für das ger-
manistische Studium, Stuttgart: S. Hirzel Verlag, 
10
2007 (
1
1969).
Schützeichel 1995 = Rudolf Schützeichel, Althochdeutsches Wörterbuch, Tübingen: Max Niemeyer 
Verlag, 
5
1995.
Shevelov 1964 = George Y. Shevelov, A Prehistory of Slavic: the Historical Phonology of Common 
Slavic, Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1964.
SLA 3 = Jožica Škofic – Matej Šekli – Nina Pahor (ur.), Slovenski lingvistični atlas 3: kmetovanje: 
3.2: komentarji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2023 (Zbirka Jezikovni atlasi).
OSTSO = France Bezlaj (ur.), Osnoven sistem i terminologija na slovenskata onomastika, Skopje: 
Makedonska akademija na naukite i umetnostite, 1983.
Sławski 1976 = Franciszek Sławski, Zarys słowotwórstwa prasłowiańskiego, v: Słownik prasłowi-
ański I–III, Wrocław – Warszawa – Kraków – Gdańsk: Zakład narodowy im. Ossolińskich – 
Wydawnictwo Polskiej akademii nauk, 1974, 43–141; 1976, 13–60; 1979, 11–19.
Snoj 2009 = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana: Založba Modri-
jan, Založba ZRC, 2009.
Snoj 
3
2016 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 
3
2016 
(
2
2003, 
1
1997).
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umet-
nosti – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 1970–1991.
SSKJ
2
 = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–II, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umet-
nosti – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014.
SSLT = Alois Jedklička (ur.), Slovník slovanské lingvistické terminologie, Praha: Academia, 1977.
Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Wies-
baden: Otto Harrassowitz, 1963.
Šekli 2014 = Matej Šekli, Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1: od praindoevropščine do 
praslovanščine, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014.
Šekli 2020 = Matej Šekli, Relativna in absolutna kronologija (bavarsko)staro- in srednjevisokonem-
ških izposojenk v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 26.1 (2020), 7–25.
Šekli 2021 = Matej Šekli, Besedotvorni vzorec tipa vinar – vinarstvo oz. strojar – strojarstvo v 
slovenščini v kontekstu srednjeevropskega jezikovnega areala, Slavistična revija 69.1 (2021), 
141–155.
Štih 2016 = Peter Štih, Od 6. do konca 15. stoletja, v: Peter Štih – Vasko Simoniti – Peter Vodopivec, 
Slovenska zgodovina I–II, Ljubljana: Modrijan, 2016, 35–221.
Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 
1992.
Toporišič 
4
2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 
4
2000 (
1
1976).
Vaillant 1974 = André Vaillant, Grammaire comparée des langues slaves IV: la formation des noms, 
Paris: Éditions Klincksieck, 1974.
Vidovič Muha 2011 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje, Ljubljana: Znan-
stvena založba Filozofske fakultete, 2011.

162 Matej Šekli  Izvor pripon -ar, -lj-ar in -n-ar v slovenščini
Vondrák 
2
1924 = Wenzel Vondrák, Stammbildungslehre, v: Vergleichende Slavische Grammatik, 
Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 
2
1924 (
1
1906), 485–719.
Weinreich 1953 = Uriel Weinreich, Languages in contact. Findings and problems, London – The 
Hague – Paris: Mouton, 1953.
Weiss 2009 = Michael Weiss, Outline of the Historical and Comparative Grammar of Latin, New 
York: Beech Stave Press, 2009.
  s ummary The Origin of the Suffixes -ar, -lj-ar, and -n-ar in Slovenian
The borrowing of a suffix from one language to another can only take place if both the 
base word and its derivative are taken from the donor language into the target language. It 
is namely the presence of both loan forms that allows the synchronic morphemic analysis 
of the derivative into the derivational base and the suffix in the borrowing language. As a 
consequence, the borrowed suffix can then become productive in both native and borro-
wed words in the target language.
Considering the facts of Germanic–Slavic substitutional phonology, the Proto-Slavic suf-
fix *-aŕь cannot have been borrowed from Gothic in the period c. AD 150–375 (i.e., 
before the migration of the Slavs from their homeland north of the Carpathian Basin) but 
was most probably taken over from (Bavarian) Old High German (OHG) by c. AD 700 
(i.e., after the Slavic dispersion). Consequently, the non-attested, older chronolect (i.e., 
temporal variety) of (Bavarian) Old High German has to be taken into account, dating to 
the period before the Old High German consonant shift (which took place around AD 700 
in Bavarian) as well as before the diphthongization of Proto-Germanic *ō to Old High 
German uo, which was completed even later. The substitutions that are decisive for estab-
lishing the relative and absolute chronology of the borrowing are OHG *bōk- (> buohh-, 
Bavarian puahh-) → PSl. *buky : *bukaŕь and OHG mūt- → PSl. *myto : *mytaŕь. Old 
High German long *ō was integrated into Proto-Slavic as the intermediate evolutionary 
stage of *a, namely *ō (in Proto-Slavic the diphthong *a was monophthongized to a 
long *ō in the period c. AD 500–700), and was then raised to Late Proto-Slavic *u
2
 by the 
eighth century (OHG *bōk- → PSl. *bōkū > *buky), whereas Old High German long ū 
was identified with Proto-Slavic long *ū
1
, which in Late Proto-Slavic (c. AD 800) became 
centralized to *y (OHG mūt- → PSl. *mūt- > *myt-).
The suffix -ar was inherited into Slovenian from Proto-Slavic at least in some cases. In 
addition, throughout the history of Slovenian, the suffix in question was re-borrowed from 
(Bavarian) High German (e.g., MHG krame ‘trumpery, junk’ → Sln. krȃma vs. MHG 
kramære ‘small dealer’ → Sln. krȃmar; MHG mālen ‘to paint’ → dial. Sln. mȃlati vs. 
MHG mālære ‘painter’ → dial. Sln. mȃlar), and it eventually became productive in the 
native and borrowed base nouns and verbs (e.g., kča → kčar, kȃjža → kȃjžar, grȕnt → 
grȗntar, bȃjta → bȃjtar). Similarly, the compound suffixes -lj-ar and -n-ar penetrated the 
Slovenian dialects from (Bavarian) High German (Austrian German Keusche ‘cottage’ 
→ Sln. kȃjža vs. Austrian German Keuschler ‘cottager’ → dial. Sln. kajžljar; MHG grunt 
‘ground, soil, estate’ → Sln. grȕnt vs. German Gruntner → dial. Sln. gruntnar), and they 
started their lives as productive derivative suffixes of both native and borrowed nouns 
(Sln. kča → kočljar, bȃjta → bajtljar; kča → kočnar, bȃjta → bajtnar).