Še nekaj dni nas loči in zapeli bodo polnočni zvonovi, pod nebo se bodo pognali pisani izstrelki bengaličnega ognja, zazvenele bodo polne čase. ko bomo zanosno nazdravili novemu prihajajočemu letu 2000!
S kakšnimi občutki in pričakovanji bomo stopili vanj? Kaj nam bo prineslo? Mir. srečo, nesluten razvoj, ki si ga tako želimo, vstop v EU. pakt Nato? Kdo bi vedel? In kaj na čisto osebni ravni? To. kar si želi in pričakuje navaden človek, naš občan?
Bodo cene nižje, kot so bile letos, bodo zgrajene ceste, ki si jih mnogi tako želijo, bodo položeni vodovodi, da bo po njih tekla voda - ta tako dragocena tekočina, brez katere ni življenja? Bo služilo zdravje, bodo naši otroci hodili v lepe in svetle učilnice, bodo prišli do kruha in poklica, ko bo čas zato?
Mnogo vprašanj, mnogo želja, pričakovanj, pa tudi nemira, ki je obvezen sopotnik v takih primerih.
Kaj pa jaz. se sprašujem? Sem izpolnil pričakovanja, sem realiziral cilje, ki sem si jih zastavil? Si lahko mirno sam sebi pogledan v oči in si rečem: V razmerah, kakršne so, si naredil vse, kar se je dalo! Lahko to rečem?
Ljudje smo razmišljajoča bitja. Nemirna, ustvarjalna. Nikoli docela izpolnjena, zadovoljena. Hočemo vedno več, vedno više, vedno bolje in bolje! Pa meje? So kje meje, kjr se ustaviš, zamisliš. Postojiš - vsaj za trenutek - toliko, da si oddahneš, zajameš sapo? Saj človek ni brezskončno bitje! So meje preko katerih se ne da. Včasih tudi ne sme. Telo se ti lahko upre, lahko da ne prenese, ali da je enostavno vsega preveč. Od tod tudi toliko nenadnih in bolečih slovesov, za katere ne veš ne dneva in ne vzroka.
Mesto in vas si počai nadevata slovesno obeležje. Le snega v teh dneh - kot zakleto -narava noče še nasuti. Mogoče bo v dneh, ko boste to brali ali poslušali, zunaj že ležala debela snežna odeja! Da se bodo po bregeh že sankali in smučali naši najmlajši, da bodo oživela drsališča, da se bo veseli živ žav naselil po naših planinskih kočah in vrheh.
Dragi občani, spoštovani prijatelj! Kaj naj rečem ob koncu mojega novoletnega nagovora? Kaj naj vam zaželim poleg tradicionalne čestitke, ki je običajna vsako leto? Zdaj, na prelomu tisočletja, pred tako pomembno letnico kot je 2000, za katero so bile izrečene in napisane vsakršne prerokbe. Ugodne in manj ugodne. Pred letnico, za katero se strokovnjaki še niso zedinili, ali predstavlja začetek novega tisočletja ali bo to še 1.1.2001. Zdi se mi, da je to bolj filozofsko vprašanje, odvisno pač, s katere strani se problema lotiš. Pustimo zdaj ob strani ta razmišljanja, saj niti niso tako pomembna.
Poglobimo se raje v smisel prihajajočega časa, v njegovo vrednostno naravnanost.
Predvsem v to usmerimo naš pogled, naše misli! Si zaželimo, da bi se v letu 2000 imeli lepo, da bi živeli dostojno življenje, da bi nas ne pestile bolezni, da bi s ponosom gledali, kako
nam rastejo otroci in da bi vsak zase ^^^^B našli smisel in potrditev tega življenja, mL %.
ki je samo naše, neponovljivo, . m ^
enkratno! Da bi ga preživeli notranje ffK# ^0D^        . %'<
bogati in pomirjeni! Da bi drug v^?^^^* drugemu dovoljevali različnost, n strpno in spoštljivo živeli drug w^fV#r }-
ob drugem. Da bi ponudili roko • 'TK' "J^^^vMfr^
sočloveku, ko jo ta najbolj '^jS HT*" A
potrelnijc in za to dejanje ne g JŠ/hk
iskali ne koristi in ne drugih potrditev. Skupaj ustvarimo svet, ki bo boljši in pravičnejši.
Zgradimo šole in vrtce, I kulturne domove in domove
počitka, odprimo nova jjM' /J
delovna mesta, razvijajmo "jf Jk
naše kmetije in dajmo ljudem *% znova ponos in spoštovanje. Človek ne potrebuje usmiljenja, potrebuje pa možnosti, da si bo skupaj z drugimi pomagal predvsem sam.
Obljubljam, da si bom v tej smeri še naprej prizadeval tudi jaz.
Z vašo pomočjo seveda. In razumevanjem, ki ga potrebujem kdaj tudi sam. Saj sem predvsem in samo človek!
Želim Vam lepe praznike, sreče, miru in notranjega zadovoljstva, ko je človek pomirjen sam s sabo.
Pa srečno!
V"
Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija
m
*Š0
5Pr
Vaš župan Mirko Kaplja
Srečne 2000/
GD-
Delo svetnikov SLS jeseni
Občinski svet je župan občine po počitnicah prvič sklical šele 21. oktobra, z osrednjo točko Rebalans proračuna za letošnje leto. Predlog je vseboval občutno povečanje sredstev za delo občinske uprave. S takim zvišanjem se svetniki niso strinjali, po drugi strani pa popravek proračuna ni vseboval dodatnih finančnih sredstev občine za tiste projekte, s katerimi je občina uspela na razpisih pristojnih ministrstev. Zato so bila z dodatnim predlogom sprejeta dopolnilna sredstva občine za naslednje projekte:
• ceste: Velika ŠtangaMala Štanga; Zg. TepeKleviše, Vel. PreskaČepljeodcep SadihneČeplje, DolcGradišče, Kopačijaježcel.upinicaodcep l.b Sedlo (Višnji Grmježce), PolšnikStranski vrh Padež, VačePotokLaze, Cankarjeva cesta v Litiji s semaforizacijo križišča;
• parkirišče pri OMV-servisu v Litiji, kanalizacijo Graška cesta, KlanecSelišc in vodovod Konjšica.
Svetniki SLS smo zato zahtevali sklic seje občinskega sveta, da se končno obravnava novi statut občine. Progaram KSP in stanovanjski program se je obravnaval ešle v mesecu
novembru. Pri tem je potrebno poudariti, da smo se svetniki SLS zavzeli, da se prerazporedijo predlagana sredstva v stanovanjskem programu za ureditev stanovanjskih enot za socialno najbolj ogrožene občane, saj so nekateri dobesedno na cesti. O ureditvi Elznerjeve hiše in vile Litija pa naj se občinski svet odloči po pridobitvi predhodnega mnenja mestnega sveta Litija. 10. seja OS, ki se je pričela 29. novembra, je imela kar dve nadaljevanji, predvsem zaradi slabo pripravljenih točk s strani občinske uprave.
Na tej seji smo svetniki SLS odločno nasprotovali uvedbi občinskih upravnih taks, saj se tako občina oddaljuje od svojega temeljnega poslanstva, ki je biti servis občanov.
Pravilnik o pomoči novorojencem je dobrodošel, vendar je občinski svet ugotovil, da bi bila Občina Litija s 25.000,00 SIT med najmanj radodarnimi, če bi sprejeli predlog župana, zato smo svetniki povečali denarno pomoč staršem novorojencev na 50.000,00 SIT. Še vedno pa ostane grenak priokus, saj bi lahko postopek za uveljavitev pomoči bistveno poenostavili, če bi bil sprejet predlog svetnikov SLS. Litijska občina je soustanoviteljica
Javnega zavoda Mestne lekarne, vendar ostaja z glasovanja v svetu žalosten zaključek, da občinska oblast skupaj z LDS ni pripravljena bolj odločno zavarovati vitalnih interesov občine. Tako so glasovali tudi proti predlogu SLS, da bi ob statusnih spremembah in obratovalnem času imele soustanoviteljice pravico veta, če ne bi bilo predhodne uskladitve. Tudi z organizirano zimsko službo so težave, zato so svetniki SLS predlagali, da se v prihodnje vrši zimska služba na vseh lokalnih cestah in javnih poteh, organizirano preko javnega podjetja KSP.
Svetniki SLS smo preprečili, da bi proračunski denar prerazporedili tako, da ne bi investirali v nov jaslični oddelek (Pire) na Grbinski. Odločno pa smo se zavzeli za 50odstotno zmanjšanje nadomestila za stavbno zemljišče, saj je to eden od redkih pomembnih občinskih instrumentov, s katerim lahko pomagamo našemu gospodarstvu, ki se večinoma sooča z resnimi težavami.
Sicer pa je večina svetnikov enotnih v prepričanju, da vsega, kar ne naredi neučinkovita občinska uprava, občinski svet ne more popraviti; tu pa bi dejansko moral ukrepati župan.
Vesel Božič in srečno 2000 vam želi SVETNIŠKA SKUPINA SLS.
Litija -osrednja slovenska regija
Možnosti in perspektive
V ponedeljek, 27. septembra 1999, je poslanski večer poslanca Francija Rokavca vzbudil veliko pozornosti, saj je tudi tema z naslovom Litija osrednja slovenska regija: možnosti in perspektive zelo aktualna. Večera so se udeležili ugledni gostje: minister za lokalno samoupravo mag. Božo Grafenauer, državna podsekretarja ga. Canak in g. Železnik, državna svetnica ga. Katarina Ovca Smrkolj in župan
občine Moravče g. Matjaž Kočar. Razprava je nanizala vrsto koristnih predlogov, med njimi naj izpostavimo naslednje:
• bodoče pokrajine naj bodo določene šele po potrditvi ljudske volje;
• jasno naj se določijo pristojnosti pokrajin oz. regij in njihova razmejitev napram občinam;
• pri novi upravni členitvi naj se upoštevajo pozitivne izkušnje dosedanje organiziranosti, saj so državne institucije sorazmerno blizu občanom pri urejanju svojih nalog.
Prisotni so pozitivno ocenili sprejeti Zakon o skladnem regionalnem razvoju, saj se je v letošnjem letu že pokazalo pozitivno sodelovanje med občino Litija in občino Moravče. Pozitivni
pristop države pri sofinanciranju regionalnih projektov je lahko v prihodnje temelj za ustanavljanje pokrajin oz. regij. Izrecno je bilo opozorjeno, da Litija ne sodi v kakršnokoli politično povezovanje s tako imenovano Zasavsko regijo. Minister Grafenauer in poslanec Rokavec sta dejala, da je obsežna razprava še kako pomembna podlaga za kvalitetno pripravo Zakona o pokrajinah 1. branje v Državnem zboru. Pogovor je bil zaključen z ugotovitvijo, da ima Litija možnosti, da postane osrednja slovenska regija, to pa je seveda odvisno predvsem od lastne dejavnosti in aktivnosti, ki jih bo v prihodnje vodila občina.
VERONIKA VIDMAR
V hvaležnost jeseni
Na zahvalno nedeljo je tudi letos potekala že tradicionalna prireditev »V hvaležnost jeseni« v jevnici. Organizatorji Slovenske ljudske stranke podružnice Litija so v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo in Društvom kmetic Litija tudi letos pripravili pestro razstavo »NAJ PRIDELKOV«, ki so ji letos dodali še razstavo »DOMAČIH ŽGANJ«. V pestrem kulturnem programu so sodelovali domači mešani pevski zbor,
pesnica Pavla Šinkovec in Kamniški koledniki, ki so navdušili polno dvorano zadružnega doma v Jevnici. Najboljši razstavljalci so prejeli priznanja: za razstavljeni naj pridelek oziroma kvalitetno pridelano domače žganje. Organizatorji že napovedujejo širitev razstave na področje pridelave domačih sadnih sokov ter še nekaj novosti, ki jih bomo opazili na 'Hvaležnosti jeseni1 leta 2000.
MARIJA ZAJC
Foto: Tudi letos so kljub vremenskim neprilikam razstavljalci imeli kaj pokazati.
Prizadevanja za tehnološki razvoj v osrednjem delu Slovenije
Na poslanskem večeru poslanca DZ RS Francija Rokavca v sredo, 1. 12. 1999, je bila razprava namenjena predvesem hitrejšemu tehnološkemu razvoju gospodarskih družb, v povezavi s pravkar sprejetim Zakonom o tehnološkem tolarju. Poslanskega večera se je udeležil tudi minister za znanost in tehnologijo dr. Alojz Marinček.
V pogovoru, v katerem so sodelovali tudi direktorji gospodarskih družb in samostojni podjetniki iz litijske občine, je bilo poudarjeno, da je potrebno poenostaviti postopke za pridobitev finančnih sredstev z naslova tehnološkega tolarja ter z organiziranim nastopom podjetnikov oblikovati servis podjetnikov za pripravo ustreznih tehnoloških rešitev. Prisotni so
Vesti iz Državnega zbora
To jesen je Državni zbor pričel s 16. redno sejo in obravnavo 2. branja pokojninske reforme. Pri tem je potrebno poudariti, da je SLS vztrajala in ubranila določbe o uvedbi državne pokojnine, ki bo zagotovljena vsakemu državljanu, kije med 15. in 65. letom najmanj 30 let prebival na območju Slovenije.
V prvem branju je bil obravnavan Zakon o preskrbi s krvjo, pri tem pa je bilo opozorjeno na dejstvo, da naj z novim zakonom ne bi spremenili dosedanjih pozitivnih izkušenj prostovoljnega krvodajalstva pri nas.
Lastninjenje kulturnih spomenikov, ki so v družbeni lasti, je bil zakon, ki ni v ponos naši demokraciji. SLS je predlagala, da določbe tega zakona ne bi vplivale na vračilo v naravi po Zakonu o denacionalizaciji. Poslanci SLS s predlogom nismo uspeli, saj je bil levi del parlamenta enotno proti, desni pa ni bil popoln. Kljub temu pa sem prepričan, da bo zakon našel svoj epilog na Ustavnem sodišču RS, pa tudi Evropa bo reagirala, da Slovenija še vedno ne spoštuje lastnine.
Državni zbor je obravnaval 1. branje Zakona o zapiranju rudnika Trbovlje Hrastnik, ekološki sanaciji ter razvojnem prestrukturiranju Zasavja, pri tem pa Vlado RS opozoril, da 2. branja ne bo, dokler ne bo predložila parlamentu alternative domačih in tujih študij s finančnimi izračuni o upravičenosti vlaganja denatja, vprašanje pa je, katera višina je sploh potrebna. Državni zbor se je seznanil z aktivnostjo Slovenije v Paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Pri tem je bilo poudarjeno, da naj Slovenija vodi aktivno politiko za odpiranje trga gospodarstva, jasno pa je potrebno reči ne vsakemu poskusu integracije na tem prostoru.
Do konca seje ima Državni zbor še nekaj točk, med drugim tudi spremembe poslovnika o delu zbora, le-ta naj bi prinesel več reda pri delu.
Na 41. izredni seji se je zbor seznanil s predlogom proračuna za leto 2000. Letošnje koalicijsko usklajevanje je zaznamovano s težko hipoteko, da pozitivne posledice pokojninske reforme na javnofinančnem sektorju še ne bodo učinkovale v letu 2000. Slovenija ne more odložitipričetka izvajanja nekaterih ključnih reform (kmetijstva, regionalnega razvoja, razvoja obrambnih sil, pa tudi tehnološkega razvoja gospodarstva). Prepričan sem, da je SLS v usklajevanju opravila pomembno delo, ki je pomembno za enakomeren in celovit razvoj naše države. Vprašanje je, kje je občina Litija v proračunu 2000? Predlog proračuna vsebuje nadaljnje investicije na državnih cestnih odsekih (RibčeLitija, Vel. RekaVel. Preska, MoravčeČatež in TrebeljevoGozd Reka). Prav tako je svoje mesto našla postavka izgradnja nove stavbe Gimnazije Litija. Tudi sredstva za delo občin so se ustrezno povečala. Vetjetno bo potrebno veliko aktivnosti in sodelovanja s podjetji, da bodo sredstva namenjena spodbujanju tehnološkega razvoja. Naj bo za sedaj o proračunu dovolj, končna beseda bo padla v mesecu januarju, ko bo parlament o tem tudi odločal.
V parlamentarni postopek sem vložil Zakon o spremembi Zakona O davčnem postopku, ki je izključno socialno naravnan. Pristojnemu davčnemu organu bo omogočil, da ko bi izterjava ogrozila preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, dovoli odpis zamudnih obresti prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Prav tako bi lahko davčni organ v posebnih primerih odložil davčni dolg za določeno obdobje oziroma omogočil delni odpis davčnega dolga. Predlog za spremembo zakona pomeni bolj pravično razreševanje perečih socialnih vprašanj.
FRANCI ROKAVEC
Foto: Minister Marinček v pogovoru z udeleženci.
kritično ocenili usmeritev občnine Litija pri opremljanju stavbnih zemljišč, ki ne stimulira odpiranja novih podjetniških kapacitet. Predilnica Litija je vzpodbuden primer vlaganja v tehnološko posodobitev proizvodnje, saj bo že v mesecu decembru ustanovljen razvojno-raziskovalni center. Državni sekretar za tehnologijo dr. Cene Bavec je nazorno opisal, kakšni bodo okvirni postopki razpisa tehnološke posodobitve za
gospodarske družbe in samostojne podjetnike v letu 2000 in nadalje do leta 2003.
Poslanec Franci Rokavec je ugotovil, da bomo še boljše učinke tehnološkega tolarja lahko dosegli z izboljšanjem zakonodaje, ki bo gospodarstvu bolj prijazna, saj je to eden od pogojev za zmanjšanje števila brezposelnih in za dvig družbenega proizvoda.
VERONIKA VIDMAR
Občin&ka dogajanja
Podjetniški kotiček
Podjetniški center podprla tudi država
Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje že od leta 1996 spodbujata lokalne razvojne iniciative in zagotavljata podporo pri vzpostavljanju in organiziranju pospeševalnih centrov, med drugim tudi v občini Litija Podjetniškemu centru Litija. S tem je PCMG ponudil na eni strani strokovno pomoč (izobraževanje, informacije), na drugi pa tudi finančno v obliki sofinanciranja začetnega delovanja. Tiste koalicije ali centri, ki so v obdobju enega leta tudi uresničile zastavljene cilje in izvedle planirane aktivnosti, so bile predlagane za podporo naprej. Tako je bil izmed 26 lokalnih pospeševalnih centrov v Sloveniji izbran tudi Podjetniški center Litija.
Sledi kratek oris aktivnosti, ki so se izvajale v okviru Podjetniškega centra Litija v letu 1999. Litijski podjetniki so koristili v letošnjem
letu štiri različne vire financiranja v višini 178.500.000 SIT. Glede na obseg in vrsto naložbe so se lahko odločali za: občinske kredite, garancijski sklad, mikrokredite in demografske kredite. S pomočjo mikrokreditov se je samozaposlilo tudi 6 brezposelnih oseb. Kar 18 obrtnikov in podjetnikov pa se je odločilo za zaposlitev 23 brezposelnih oseb. Ob izvajanju prvega lokalnega zaposlitvenega projekta na področju turizma, ki je bil izbran na razpisu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve beležimo v Podjetniškem centru prehod v dve zaposlitve. S
^   ^ gladilo
občanov
Odprto pismo županu!
Uredniški odbor se je vse leto na svojih sejah ubadal z vprašanjem, kako zagotoviti čimbolj nemoteno izhajanje časopisa Glasila občanov, ki je v prvi vrsti namenjen informiranju občanov občine Litija. Pravica do informiranja o delu svojih predstavnikov in nasploh o dejavnostih v svojem okolju je ena izmed najosnovnejših pravic vsakega državljana v demokratični družbi. Uredniški odbor ugotavlja, da tej pravici ni bilo v polnosti ugodeno, in da ne more prevzemati odgovornosti za to. Uredniški odbor v sedanji sestavi je bil imenovan novembra 1997 in prvo številko Glasila občanov izdal že decembra; v letu 1998 je izšlo še
11 številk. V tem obdobju je bil po mnenju Uredniškega odbora narejen velik kakovosten preskok in, kar je najbolj pomembno, občani so časopis dobivali redno, skoraj vsak mesec v letu. Uredniškemu odboru se na tem mestu zato postavlja tem večje vprašanje, zakaj se je njegovo delo lokalnih volitvah, jeseni 1998, oviralo? Rezultat takega početja se je odražal na dveh ravneh: postavka Glasilo občanov v občinskem proračunu se je zmanjšala za 75 % in ljudje časopisa niso več mogli prejemati. Uredniški odbor zato javno poziva župana občine Litija, da v proračunu za leto 2000 zagotovi zadostno višino sredstev za nemoteno in redno izhajanje Glasila občanov!
Uredniški odbor Glasila občanov
skupnimi napori in sodelovanjem partnerjev (Območna obrtna zbornica Litija, Občina Litija, Gospodarska zbornica Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje, Kmetijska svetovalna služba, Upravna enota Litija) lahko pričakujemo doseganje sinergijskih učinkov na področju pospeševanja celostnega razvoja s poudarkom na razvoju zaposlitvenih potencialov in razvoju podjetništva. Stalnica programa litijskega Podjetniškega centra so organizacije izobraževanj in usposabljanj za obrtnike in podjetnike. V prvi polovici leta je bil poudarek izobraževanja na davčnem področju, kar je bilo organizirano skupaj z Območno obrtno zbornico Litija. Zaradi velikega zanimanja so potekala vse leto tudi daljša usposabljanja na področju računalništva in tujih jezikov, kjer beležimo udeležbo 85% obrtnikov in 15% podjetnikov. Podjetniško usposabljanje za osnovnošolsko mladino se je letos prvič izvajalo na Osnovni šoli Gradec. Sedmošolci so v sodelovanju z mentorico izdelali poslovni načrt »Steza za rolanje«. Njihova ideja je bila predstavljena na 4. podjetniškem forumu v Gornji Radgoni in je bila ocenjena kot najbolj izvirna. Ker tovrstno uvajanje podjetniške miselnosti v širšem okolju (ljubljanskem in zasavskem) še ni dovolj prisotno, smo se na Podjetniškem centru odločili, da se usposobita še dve mentorici. Tako se bo januarja 2000 izvajal krožek na dveh litijskih osnovnih šolah. Tokrat omenjamo le najpomembnejše dejavnosti Podjetniškega centra. V kolikor se še odločate za podjetniško pot ali ste že na njej, imate možnost pridobiti informacije o finančnih virih, izobraževanjih, razpisih na Podjetniškem centru Litija, Jerebova 8, tel. 880-92-10.
Obisk ministra Smrkolja
Na povabilo g. Francija Rokavca je našo občino obiskal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Ciril Smrkolj s sodelavci. Med drugim si je ogledal obrat Mesarije Litija, se udeležil pogovora s predstavniki KGZ Dole o razvoju kmetijstva na demografsko ogroženem območju, v nadaljevanju pa si je ogledal še kmetijo Javorškovih na Prevaljah. Pot ga je nato vodila v Gabrovko, kjer se je v prostorih KZ Sv. Križ za kratek čas udeležil pogovora s predstavniki zadruge obrata Presad, krajevne skupnosti in Društva podeželskih žena Ciabrovka. ker je imel minister isti dan še druge obveznosti, sta si prenovljeni Trgovski center KGZ Litija ogledala direktor Kmetijsko
svetovalne službe g. Boris Jež in državni podsekretar g. Igor Hrovatič, nato pa sta se udeležila poslanskega večera na temo Reforma kmetijske politike.
JANEZ JESFNŠEK
Foto: Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Ciril Smrkolj
Na podlagi 10.člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz sredstev občinskega proračuna za razvoj malega gospodarstva in turizma (Ur. 1. RS, št. 64/96 in 71/96) župan občine Litija objavlja
HJ Razpti
za dodelitev posojil in sofinanciranje obresti za razvoj malega gospodarstva in turizma v Občini Litija
1.
Skupni znesek sredstev za posojila znaša 100.000.000 SIT. II.
Posojila in sofinanciranje obresti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva se odobrijo za naslednje namene:
- posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev,
- nakup opreme in zagonske stroške,
- nove proizvodne in storitvene programe,
- uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov z novimi ekološkimi programi,
- nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
- nakup, graditev, prenavljanje in adaptiranje poslovnih prostorov,
- nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti,
- razvoj in pospeševanje turizma.
III.
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci:
- samostojni podjetniki posamezniki,
- male gospodarske družbe, ki zaposlujejo do 50 oseb.
Sedež obratovalnice oz. gospodarske družbe in kraj investicije mora biti na območju občine Litija.
IV.
Posojila se odobrijo za dejavnosti, ki imajo prednostni pomen pri razvoju občine (5. člen pravilnika, Ur. I. RS, št. 64/96).
V.
Doba vračanja posojil je 5 let.
Obrestna mera znaša: TOM + 1,25 % letna obrestna mera. VI.
Spodnja meja posojila ne more biti nižja od tolarske protivrednosti 5.000 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan razpisa posojila in višja od 50 % predračunske vrednosti naložbe. Znesek kredita po posameznem prosilcu ne sme presegati 20 % mase razpisanih sredstev.
VIL
Vloga mora vsebovati naslednje podatke:
• Za samostojne podjetnike:
• zahtevek za kredit (obrazci)
• potrdilo o opravljanju dejavnosti,
• potrdilo o plačanih davkih,
• potrjen obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti oz. izdana odločba,
• dokumentacija za namensko porabo kredita (račun),
• poslovni načrt ali skrajšan investicijski program,
• napoved za odmero davka dohodkov iz dejavnosti.
• Za podjetja:
• vlogo za kredit z obrazložitvijo (obrazci),
• poslovni načrt ali skrajšan investicijski program,
• izpisek iz sodnega registra (registracija),
• zaključni račun za pretekli dve leti.
VIII.
Zavarovanje kredita se izvaja v skladu s poslovno politiko bank. IX.
Komisija, ki jo imenuje župan občine Litija preuči prošnje, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. Krediti se odobrijo po predhodnem pozitivnem sklepu banke, s katero občina Litija sodeluje pri razdelitvi posojil. Kreditojemalec sklene z banko kreditno pogodbo najkasneje v roku 30 dni od sprejema sklepa o odobritvi.
X.
Prosilci oddajo vlogo za posojilo v zaprti kuverti z oznako »Krediti za razvoj malega gospodarstva in turizma« na naslov: NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Podružnica Moste, Poslovalnica Litija, Jerebova 14, Litija
XI.
Razpis je odprt 30 dni od objave oziroma do porabe sredstev. Sklep o dodelitvi posojila bo posredovan v 30 dneh od prejema popolne vloge.
Dodatne informacije so na Podjetniškem centru Litija, Jerebova 8, tel. 880-92-10 ali na Novi Ljubljanski banki, d.d., tel. 883-076.
Krajevne novice
60 let elektrike v Kresnicah
»Doslej Kresnicam svetile so Kresnice sedaj elektrika jim daje novo lice.« Na sveti večer 24.12. 1939 je bila posvečena električna napeljava v Kresnicah. Posvetitev je opravil župnik g. Josip Stupica, ki je 1. 10 1939 nasledil župnika g. Janeza Dolinarja. Takoj, ko je prevzel župnijo Kresnice, je ob napeljavi elektrike dal obnoviti kuhinjo in popraviti okna in vrata v župnišču. V cerkvi so bile odstranjene karbidne luči, ki so jih postavili v letu 1930 ob poslikavi notranjosti cerkve. Na električnem drogu blizu vhoda v cerkev je bil postavljen žaromet, ki jo je osvetljeval, vendar le do druge svetovne vojne. Šele po osamosvojitvi Slovenije in ponovni pobudi župnije Kresnice, je bila cerkev znova osvetljena. Električna napeljava v vasi Kresnice je bila opravljena razmeroma zgodaj, kar je omogočila apnenica v Kresnicah, ki se je priključila na daljnovod Elektrarne Slovenije. Daljnovod je potekal preko Moravč in Desna mimo apneniškega kamnoloma v Zapodju. Od tam je bil narejen odcep k apnenici v Kresnice. Občina Kresnice je iz transformatorja pri apnenici dala napeljati električne vode po vasi. Večina vaščanov je sklenila pogodbe s podjetjem, ki je napeljalo elektriko v hiše. Vsa dela so bila opravljena poleti in jeseni leta 1939.
AVGUST MARTINŠEK
Litija, moje mesto lepo, čisto in urejeno
Tudi v letošnjem letu je komisija Turističnega društva Litija ocenjevala urejenost stanovanjskih okolij in ocvetličenost posameznih stanovanjskih hiš, blokov in naselij. Ugotovitve komisije so na splošno pozitivne, predvsem so zelo lepo ocvetličene in urejene individualne stanovanjske hiše in tudi nekateri stanovanjski bloki. So pa tudi primeri, ki
niso v ponos niti občanom, predvsem pa ne mestu Litija. Omenil bi samo nekatere primere ki izrazito izstopajo predvsem v negativnem smislu. To so: razpadajoča Restavracija Pošta z okolico in neurejeno Cankarjevo cesto, prostor za Športno dvorano Litija in prostor s trgovino Emona na Valvazorjevem trgu. Vse to je v središču mesta, kar daje še posebno negativen vtis že tako redkim turistom, ki zaidejo v Litijo. Res, da je tega vsako leto manj, vendar pa je toliko bolj izstopajoče za
mimoidoče. Posebno kvarijo izgled stanovanjskih blokov, stanovanjskih hiš ter posameznih ulic kontejnerji za smeti, ki po nekaterih ulicah zavzemajo cel pločnik poleg parkiranih osebnih avtomobilov. Čas za ocenjevanje je potekel,
balkoni in okna so zopet prazna, komisija je z ocenjevanjem končala, le rezultate je treba sešteti in jih razvrstiti ter podeliti vrtnice in priznanja na slavnostni , razglasitvi.
CIRIL GOLOUH
Obrtni sejem v Celju
Na 32. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki je bil odprt od 10. do 19. septembra, se je po osmih letih ponovno predstavila Območna obrtna zbornica Litija s svojimi člani. Na 20 m2 se je predstavilo devet samostojnih podjetnikov in ena družba. Med samostojnimi podjetniki so sodelovali: Kotlarstvo Godec, Godec Marko s. p., Projektiranje in razvoj RAF, Voje Rafko s. p., Kovinsko-lesna galanterija Železnik, Železnik Bojan s. p., Elektromehanika Muzga Oton s.p., Kovikor, Knez Martin s. p., Kovinski izdelki Mantel, Mantel Mateja s.p., Projektiranje, kovinski in elektro izdelki, Šteferl Ignac s.p., Mizarstvo Kos, Kos Jože s.p., Tiskarna Aco, Jovanovič Aleksander s. p., ter družba Agrolit d. o. o. Litija. Obiskovalcev in zanimanja za izdelke naših proizvajalcev je bilo veliko. Posebna komisija Mestne občine Celje je sejemsko priznanje dodelila Mizarstvu Kos za ograje, ki so tipične za te okoliške kraje.
ROSANA ŠKULJ
m« Vreden
spomina: Jože
Klemenčič
(1892 -1969)
Poslušam radijsko oddajo o glasbi. Voditelj napove: »Poglejte duše skladatelja Jožeta Klemenčiča.« Oddaja je namreč posvečena njegovem spominu in delu. Jože Klemenčič. Poznal sem ga. Med počitnicami pri mojih sorodnikih in prijateljih v Dolu pri Ljubljani sem ga večkrat srečal. Spominjam se ga kot starejšega, asketskega gospoda, zamišljenega in zazrtega nekam v daljavo. Tak je bil na prvi pogled Jože Klemenčič, po domače Nagodov gospod, duhovnik in skladatelj. V Šmartnem najbrž malo ljudi ve, da je bil gospod Klemenčič nekaj časa pri nas kaplan. Sem je prišel iz Mengša. Nekateri pa se ga vendarle še spominjajo, predvsem po njegovi zavzetosti in ljubezni do glasbe in po njegovem skladateljskem delu. Pravijo, da je kljub svoji bolezni zavzeto in požrtvovalno opravljal svoje duhovniško poslanstvo. Rodil se je 18. septembra 1892 v Podgori, župnija Dol pri Ljubljani, umrl pa 22. decembra 1969 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Po končanem študiju teologije v Ljubljani je bil leta 1916 posvečen v duhovnika. Deloval je po raznih župnijah; kot že rečeno, tudi v Šmartnem pri Litiji (1931-1933). Njegova življenjska pot je bila težka, skoraj tragična. Velik del svojega življenja je namreč zaradi hude bolezni preživel kot bolnik, precej časa tudi na svojem domu v Podgori. Od tu je hodil maševat v domačo župnijsko cerkev sv. Marjete v Dolu pri Ljubljani. Pogosto se je sprehajal po pokopališču in okrog cerkve, zatopljen v molitev in premišljevanje. Kot fantič sem mu nekajkrat tudi sam ministriral pri sveti maši. Poznavalci njegovega življenja in dela pravijo, da je bil Jože Klemenčič izredno nadarjen skladatelj, da imajo njegove skladbe trajno vrednost in sodijo v sam vrh slovenske cerkvene glasbe. Razen cerkvenih glasbenih del je ustvaril tudi nekaj posvetnih skladb. Za nekatere od njih je prejel tudi nagrade. Pisai je tudi ocene in strokovne članke o cerkveni glasbi. Klemenčič je ena najbolj samorastniških osebnosti v slovenski cerkveni
glasbi (dr. Edo Škulj, Cerkveni glasbenik, 1992). Kot skladatelj je bil večinoma samouk in je z velikim glasbenim talentom globoko prodrl v skrivnost glasbenega ustvarjanja (prof. Jože Trošt, cerkveni glasbenik, 1992). Nekaj glasbenih inštrukcij v gimnaziji mu je dal tudi skladatelj Stanko Premrl. Zelo pohvalno o njegovem delu in njegovi nadarjenosti piše tudi skladatelj Matija Tome. Nekateri cerkveni pevski zbori cenijo Klemenčičeve skladbe in radi posežejo po njih, drugi pa jih ponovno odkrivajo. Pri nas imamo odlične in požrtvovalne pevke in pevce, organistke, organiste, zborovodkinje oz. zborovodje in druge glasbene strokovnjake. Zato bi bilo lepo, če bi nam skladateljeva dela čim bolj približali. Veseli bi bili, če bi kdaj na spored katerega od koncertov uvrstili tudi Klemenčicevo skladbo, ali pa bi leta zadonela s kora. Morda bi kazalo premišljevati tudi o kakšnem spominskem obeležju ali plošči, ki bi spominjala na njegova dela. Klemenčičeve skladbe so bile objavljene v različnih glasbenih revijah in zbirkah (Cerkveni glasbenik, Sveta Cecilija, Vodopivčeve zbirke, Nova muzika, Pevec). Mnogo njegovih skladb je ostalo v rokopisu. Nekaj naslovov njegovih objavljenih skladb (v seznamu v CG, 1992): Glasno zapojmo, Hitite semkaj, Jezusa ljubim, Ko pride majnik, Krasota Jezus angelska, Marija premila, Poglejte duše, Pridi molit, Skalovje groba, V lepoti čisti, V Nazaretu roža raste, Ko te Stvarnik je ustvaril, Večna luč naj mrtvim, V zakramentu, Regina coeli, Božična pesem, Balada, Notranjska, Pastirica, Kadar vince duše nima itd.
Nekateri kritiki trdijo, da je prav njegova skladba 'Poglejte, duše, grob odprt' najlepša velikonočna pesem. Razumljivo je, da o njegovem delu ne morem soditi, saj se na to ne spoznam. Za vredotenje in oceno njegovega dela so pristojni glasbeni strokovnjaki. O Jožetu Klemenčiču želim povedati predvsem to, da sem ga osebno poznal, se z njim srečeval in da je deloval tudi med nami v Šmartnem. Na to pa me je spomnila prav omenjena radijska oddaja. Naj ta zapis poskuša vsaj malo osvetliti spomin na moža, ki je s svojim delom duhovno in kulturno bogatil tudi naše kraje in ljudi. Ob 30. obletnici njegove smrti (22. december) je prav, da se s hvaležnostjo spomnimo zaslužnega moža, duhovnika in skladatelja. Modri Sirah pravi: »Bili so takšni, ki so za pesmi iznašli napeve...« (Sir 44,5). In med takšne sodi tudi Jože Klemenčič.
FRANCI ROVŠEK
Zambijska pesem v Šmartnem
Četrtek, 23- september 1999. Opečna rdečina mogočne šmarske cerkve v redkih prižganih lučeh obiskovalca vabi k zbranosti. K trenutku miru in tišine. Mrak se vse bolj gosti, večna lučka gori... V cerkev prihaja več ljudi, kot običajno, v zraku je čutiti pričakovanje. Nocoj bodo med nami gostje, člani skupine Ba Cengelo. Tisti, ki še nismo bili v Afriki, na misijonu, tisti, ki pred leti nismo bili v Litiji (takrat je v Slovenijo prišla s p. Drevenškom skupina Ba Stella) in se srečali z mladimi pevci in plesalci iz Zambije, smo ta čas preživeli v posebnem pričakovanju. Ko je ura odbila sedem, ni bilo treba več pričakovati in razmišljati. Kot oddaljeno šumenje dežja, ki se bo vsak čas spremenilo v en sam naliv, tako je prihajalo petje mladih grl izpod kora po celi cerkvi do oltarja. Petje, ki ni samo sebi namen. Lahkotno, povsem naravno, afriško ubrano, prihajajoče iz sproščenega telesa in vedrega srca. Sprašujem se - je moč, vibracija glasu tista, ki pljuskne na najobčutljivejše strune srca, tako da le-to vzdrhti, da ga nežno preplavi hrepenenje in ga objame neka posebna toplota? Ni več potrebno iskati besed. Besede sicer so, a nerazumljive, drugotnega pomena. Vsrkajo me v vrtinec ritma in glasov, v trzajoče napenjanje in popuščanje čutov. Telo spreleti hlad, koža se naježi, v nosu se zaustavi nadležno ščemenje in v očeh se naberejo solze ... Trenutek, napit bobnov, glasov in ppplesavajočih ritmov, trenutek, v katerem duh hvaležno tipa k Stvarniku... Potem darovanje. Darovanje, v katerem zambijski podeželan prinese na oltar korenike manioka, sladkobo ananasa, banan in koruzo, sadove
od vročega vetra prebičane in prevečkrat skope zemlje. V povzdignjeno dajanje rok je do zadnje melodije, do zadnjega krika, vpleteno življenje človeka. Jok lačnih otroških ust, brezciljnost mladih, noči družinske nezvestobe, nepopravljivost sistema, strah in obup množice sirot, množice obolelih za AIDS-om, množice predanih alkoholu ... Kot bi postrgal po mentrgi in hotel iz starih in osušenih ostankov zamesiti dišeč kruh ... Bog vidi in sprejema peharje afriškega kruha, često osoljenega s solzami... Zopet se je zavrtel ples, v skladnosti korakov so prinašali darove. Tokrat naše zemlje. S spoštljivostjo so bili sprejeti. To in še mnogo več se je dogajalo v večeru, ko nas je obiskala zambijska skupina Ba Cengelo. Skupina šteje 12 mladih, njihov voditelj, predvsem pa prijatelj, je pater Miha Drevenšek, minorit. ki že leta deluje kot misijonar v Zambiji. Pater Drevenšek je pred leti (nazadnje predlanskim) že obiskal
Slovenijo. Obisk Evrope je za mlade Zambijce nedvomno velik dogodek, pravi podvig, skrbno načrtovan, preračunan in seveda povezan s prenekaterimi žrtvami. Ni skrivnost, da se skupina odpravi na dolgo pot v Evropo tudi zato, da služi denar. Denar za preživetje, predvsem pa za šolanje. Družine v Zambiji so številčne, šolanje pa si lahko privoščijo le tisti, ki ga zmorejo plačati. Ni potrebno razlagati, da samo izobraženost lahko pomaga k večjemu vsestranskemu napredku Čeprav živimo v drugačni kulturi (na trenutke se zazdi, kot da tudi v drugem času) smo v tem večeru mogli zaznati bogastvo njihove
kulture in škodo, če sanje teh mladih ljudi ne bi mogle bjti uresničene. Zato ni bila težka odločitev, da (po zgledu OŠ Šmartno ob Paki) posvojimo enega od pevcev oz. pevk in mu/ji vsako leto zberemo določeno vsoto denarja, potrebno za šolanje. Bili smo veseli, ko nam je p. Drevenšek priporočil malo dvanajstletno Marijo, učenko petega razreda tamkajšnje šole. Čeprav je bil gostovahu program zambijske skupine zelo natrpan, nas je naslednji dan Marija obiskala v šoli.,Skupaj z dvema prijateljicama iz skupine nam je predstavila nekaj kratkih plesov. Iz celotnega programa prejšnjega večera smo ujeli le nekaj drobnih mrvic, a je bilo dovolj za veselo in prisrčno vzdušje. Licenci so malo gostjo z navdušenjem sprejeli. Zgrnili so se okrog nje za en sam afriški podpis in potem, ko je že
odhajala, so ji pred priprtimi vrati učilnic še mahali v pozdrav ... Nasvidenje, Marija, nasvidenje mlada Afrika! Nasvidenje, p. Drevenšek! Upamo, da se bomo še srečali. Tako si želimo tega! Hvala vam za vaš večer, za pesem, ki je vztrepetala v nas, hvala za vaše pričevanje. V teh dneh že odhajate iz Slovenije. V Avstrijo, Nemčijo, zeleno Irsko in potem - domov. Ko boste prišli v domovino, se bomo mi že začeli pogovarjati o praznikih, o miru, o božiču... Takrat se bomo na šmarski šoli spomnili tudi na vas, posebej nate, Marija. Želimo vam vso srečo in - lepe praznike!
MARTINA BENEDIČ1Ć
Krajevne novice
Veterani obiskali nuklearko in vojašnico
26. oktobra je minilo osem let, kar je zadnji vojak nekdanje Jugoslovanske ljudske armade zapustil Slovenijo in litijsko Združenje veteranov vojne za Slovenijo organizira vsako leto ob tem dnevu enodnevni izlet, na katerega povabi tudi svojce. Letos so se odločili za vzhodni del Slovenije. Kar 82 udeležencev izleta se je najprej ustavilo v Krškem. V kulturnem domu so si ogledali film O delovanju jedrske elektrarne, potem pa so jim
Spoštovani predstavniki občine Litija
Vsi državljani RS se zavedamo, da bomo kmalu pogreznjeni v lastnih odpadkih, o neokrnjeni naravi lahko samo še sanjamo, pijemo oporečno vodo, jemo nezdravo, zastrupljeno hrano in še in še bi lahko naštevali. O tem se mnogo govori, naredi pa prav malo oziroma nič. Do pred nekaj let sem bila prepričana, da je neokrnjena narava prav v mojem rojstnem kraju, to je na Dolah, pa se je našlo nekaj pametnih ljudi oziroma posameznikov, kdo, ne vem, ter določilo divje odlagališče odpadkov ob lokalni cesti Dole-Šentrupert. Zanimala sem se pri posameznikih, zakaj
dovolili le avtobusni ogled nuklearke, saj jih je bilo preveč za redni ogled glede na stroge varnostne ukrepe, ki veljajo ob takem obisku. Naslednja postaja veteranov je bila vojašnica Cerklje ob Krki. Ko so pomalicali v tamkajšnji jedilnici, so se napotili v učilnico, kjer jih je najprej pozdravil polkovnik Ernest Breznikar, poveljnik Območnega poveljstva slovenske vojske za področje Posavja, in jih seznanil s potekom desetdnevne osamosvojitvene vojne na tem področju. Podpolkovnik Mirko Ognjenovič, poveljnik 24. oklepnega mehaniziranega bataljona, pn jim je predstavil svojo enoto. Nato so veterani in svojci odšli v spremstvu starešin na poligon, kjer so se lahko popeljali s tankom in izvidniškim vozilom,
so to dovolili oziroma zakaj tega niso preprečili, pa so odgovorili, da nekaj ljudi odloča o vsem, ostalih občanov se preprosto sploh ne upošteva. Res, da je to za vas nepomembna povezava z Dolenjsko, nas, ki pa se občasno vozimo mimo, to zelo moti, da o občanih, ki se vozijo mimo vsak dan, niti ne govorimo. Na tej deponiji se nahajajo odpadki s pokopališča, razna pločevina, plastika in drugo, odpadke vozijo celo iz drugih krajev!! Kako to sploh dopuščate?! Prosim vas, da si kraj ogledate ter ukrepate, sicer se bom obrnila na inšpekcijsko službo, predstavnike z Dolenjske pa sem opozorila, kajti ta svinjarija odteka v podtalnico. Upam, da se bodo malo zamislili, kar upam tudi za vas, če le niste tako brezvestni.
MARIJA STRAH
česar so se najbolj razveselili otroci. Obisk v vojašnici so zaključili z avtobusnim ogledom letališke steze in gaja, kjer je bilo skrivno letališče. Ob slovesu je predsednik litijskih veteranov, Rihard Urbane, obema gostiteljema izročil litijski in Valvasorjev srebrnik. Udeleženci izleta so pot nadaljevali na Bizeljsko, kjer so si v vasi Brezovica ogledali vinsko klet in poskusili več vrst žlahtne kapljice, njihova zadnja postaja pa je bilo gostišče Kocjana v Stari vasi, še vedno na Bizeljskem, kjer so enodnevno druženje sklenili s kosilom.
BORIS ŽUŽEK
Srečanje starejših krajanov v Polsniku
V Polsniku že nekaj leta uspešno deluje krajevna organizacija RK, ki s krajem tudi aktivno sodeluje. Članice RK vsako leto v svojem planu pripravijo kar nekaj aktivnosti, ki se odvijajo v kraju: zbirajo oblačila, pomagajo pomoči potrebnim, organizirajo pa tudi srečanja številčnejših družin, starejših krajanov ter zanimiva predavanja. V nedeljo, 17. 10. 1999, je bil za naše starejše krajane poseben dan. V šolo Polšnik je bilo povabljenih preko 60 po srcu še vedno mladih vaščanov, od tega pa se jih je vabilu odzvalo kar lepo število. Na začetku jih je lepo pozdravila gospa Amalija Kadunc, predstavnica RK iz Polšnika. Učenci in učenke pa so za ta poseben dogodek pripravili kratek program. Bili so ponosni, da so lahko zaigrali kot pravi mali igralci. Za konec pa so skupaj z gosti in ob spremljavi harmonike gosjioda Antona Korimška zapeli pesem En hribček bom kupil. Prijazne članice organizacije RK so gostom natočile rujnega vinca ter jih pogostile z okusnimi dobrotami. Zapeli smo in tudi zaplesali. Naši krajani so bili navdušeni. Povedali so nam, da
Luc miru pripotovala //ru v Litijo
Vsako leto nas ob koncu adventnega časa obišče Lučka miru, prižgana daleč v votlini Jezusovega rojstva - v Betlehemu. Pod pokroviteljstvom avstrijske televizije ORF z letalom pripotuje na Dunaj, kjer jo sprejmejo skavti in ponesejo v svet. K nam je tako pripotovala v soboto 18. decembra zvečer. Večina je svečko prižgala pri nedeljski maši naslednjega dne. Razen v Litiji in Šmartnem, kjer je bila slovesno prinesena v nedeljo popoldan.
V Litiji je bil zelo velik in slovesen sprejem lučke. Zbralo se je ogromno ljudi in zapolnilo trg pred cerkvijo, kjer je bil tudi osrednji prostor dogodka.
CD
Ceramonijo sprejema so pripravili litijski skavti. Štirideset se jih je preobleklo v meniške kute. Sporočilo prireditve je bilo zelo lepo in je izvir hrepenenja po notranjem miru - po vrednoti miru, ki jo poznajo nekateri (npr. menihi). Tu živeči smo pod vplivom ledene dobe medsebojnih odnosov in potrošniške mrzlice postali slepi in gluhi za vrednoto miru.
Skavti vam z lučko želimo prinesti to notranjo milost tako, kot jo miljonom po svetu. Želimo vam jo prinest tja, kjer jo je tako premalo. V vaš dom, v vaše srce. Zato, da bo srce sijalo.
FRA MATO
Miške so na prireditvi upodobile igrico o Frederiku
Skavti iz Litije vam voščimo lepo doživetje božiča in novega leta
se tako lepo že dolgo niso imeli in da si želijo še več takšnih in podobnih srečanj. V šoli so se zadržali še dolgo časa ter prepevali prelepe stare pesmi o rožmarinu in vojaškem stanu, pa tudi lepih starih Marijinih pesmi ni manjkalo.
Vzdušje tega prečudovitega nedeljskega dopoldneva je bilo res neopisljivo in ni se čuditi pregovoru, ki pravi, da se biser skriva v stari školjki.
KATARINA FEŠTANJ
Srečanje starejših občanov
V petek, 22. 10. je območna organizacija RK Levi breg - Litija organizirala srečanje starejših občanov nad 70 let. Prisotne je najprej pozdravila predsednica krajevne organizacije RK Levi breg, sledil je kulturni program ženske pevske skupine Društva upokojencev. Po končanem programu je bilo družabno srečanje. Za dobro zakusko so poskrbeli v Gostilni Kovač in aktivistke RK. Ob spremljavi harmonikarja Marka Krebsa je zadonela pesem, obujanje spominov pa tudi ples. Žal je bila udeležba manjša, kot je predvideval odbor RK, saj je bilo odposlanih preko 170 vabil. Območna organizacija RK Levi breg - Litija se zahvaljuje za darovano cvetje cvetličarnama Ciklama in Vijolca ter trgovini Begaj za sadje. Vsem starejšim občanom, mladim po srcu, pa na veselo snidenje, če ne prej, v letu 2000.
JOŽA GOMBAČ
Človek, kje je tvoje mesto v današnji družbi?
Pogosto smo objavljali v časopisih najrazličnejše dosežke in dogodke naše občine. Pokazali smo otvoritve raznih trgovin in različnih objektov, predvsem s področja negospodarstva. Otvoritve gospodarskih objektov so v naši občini že dolga desetletja redka stvar. Redki so zasebniki, ki jim še uspe odpreti kakšno novo delovno mesto in z veliko truda pridobiti novo delo. Nihče pa ne spregovori in opiše stisk ljudi, ki v zadnjem času, v našem prostoru, množično izgubljajo delo, ki so ga opravljali 20, 30 ali še več let. Hodili so na delo, živeli za tovarno, s plačami, ki v naši občini nikoli niso bile nad
povprečjem, pa vzdrževali svoje družine. Mnogi tudi pomislili niso, da lahko pride dan, ko ti pismonoša vroči sklep o prenehanju dela v tovarni. Nič več te ne potrebujejo, predpostavljeni, s katerimi si včeraj delal, te skoraj ne poznajo, nimajo časa ali sploh človeškega čuta, da bi ti pojasnili, kaj se je zgodilo s tovarno, kakšen je tvoj položaj in kakšne so tvoje socialne pravice. Delavci tekajo za predstavniki sindikatov, ki tudi ne vedo ali nočejo vedeti, da so jih delavci izvolili zato, da bodo zastopali njihove interese in sodelovali pri uveljavljanju njihovih pravic. Opisane stiske delavcev in ravnanje odgovornih delavcev uprave izhaja iz delniške družbe LIL, ki je oziroma bo odpustila 70 delavcev, večinoma starejših. Pripravlja pa se tudi odpust večjega števila delavcev v IUV Šmartno. Vsi ti delavci bodo ostali brez dela v občini kjer ni novih delovnih mest, zato so njihove želje po zaposlitvi skoraj sanje. Ob stiskah odpuščenih delavcev, ki ne vedo, kako bodo preživljali svoje družine, kako bodo omogočili šolanje svojim otrokom, s čim bodo plačali
kredite, ki so jih v preteklosti najeli, se mi zastavljajo vprašanja, na katera bi morala odgovoriti naša občinska oblast, seveda če njeni predstavniki niso pozabili, kaj so obljubljali v času pred volitvami. Znano nam je, da imajo v Litiji pretežno predelovalno industrijo, ki nima posebnih razvojnih možnosti, zato bi morali o tem razmišljati in iskati ustrezne rešitve. Vendar izgleda, da to ni potrebno, saj v Litiji v zadnjih desetih letih veselo spremljamo stečaje podjetij. Najprej je stečaj zajel Gradmetal Litija, nato pa Modno konfekcijo Jevnica, Mizarstvo Litija, Gostinsko podjetje Litija, Tovarno transportnih naprav
Dole in še nekatere samostojne podjetnike. Naštetim se lahko pridružita tudi LIL in IUV, če jima ne bo uspela prisilna j^oravnava. Ob vsem tem pa se mi zastavlja naslednje vprašanje: ali opisana problematika sodi med naloge in zavest naše občinske oblasti (svetnike in gospoda župana), ali je njihova naloga samo trošenje denarja obubožanih davkoplačevalcev in ukvarjanje s svojo organizacijo, ki traja že precejšnje število mesecev? Zanima me tudi, ali je možen razvoj občine in normalno življenje občanov brez ustreznega razvoja gospodarstva?
AMALIJA
Opravičilo!
V članku, ki je poročal o pohodu »Od cerkvice do cerkvice« je prišlo do neobjave nekaterih glavnih sponzorjev, zato jih navajamo še enkrat: Mizarstvo Kos Jože, Tesarstvo Hribar Roman, Rorc d. o. o., Ključavničarstvo Repovš Franc, Avtoprevozništvo Kastelic Marjan, Korimšek Toni, Logar Štefan, Kotar Miro, Jelene Zvone, Nograšek Franc, Sedevčič Srečo, Sladic Alojz, Kotar Janez, Lamovšek Darko, Dolar Stane, Tome Darjan, Razpotnik Franc in Košir Toni.
UREDNIŠKI ODBOR
Iz šol, vrtcev
Dobrote ni nikoli preveč
Nekaj je v zraku. Lepega, nežnega. Mimobežnega. Nekaj je v zraku. Kot vonji cvetlic. Kot lučke kresnic. Kot vaša dobrota.
Krajani Dol so se v nedeljo 28. 11.1999 množično odzvali na prireditev z naslovom Dobrote ni nikoli preveč, kjer so kupovali božično-novoletno izdelke za pomoč otrokom. V letošnjem letu je bil ustanovljen šolski sklad z namenom, da z zbranimi sredstvi pomagamo otrokom, ki so take pomoči potrebni, to je za stroške prevoza, popoldanske malice za učence 5. razreda, ki gredo v zimsko šolo v naravi na Roglo. Sedanji čas otrokom ni naklonjen, dobrote je vse premalo, pa čeprav se večina izmed nas zaveda, da so otroci naša prihodnost. Omogočimo jim jO čim svetlejšo, da bo lahko
njihova pot v življenju vedra. Otroške roke učencev Dol in Gabrovke, učiteljic ter staršev so izdelale čudovite izdelke, ki jih je bilo treba kar rezervirati, da si jih lahko kupil. Povpraševanje po izdelkih je bilo veliko, kaj tudi ne, saj je bil izkupiček okroglih 95.000 SIT namenjen kot pomoč učencem. Na prireditvi so nastopali domači godci, učenci in dijaki, plesna Skupina, starši, program je povezovala Mateja Hribar. K uspešnosti prireditve je s svojo zavzočnostjo prispeval legenda slovenske košarka Dušan Hauptman, ki je zlasti mlajšim rad natresel nekaj zelo poučnih drobtinic iz svoje bogate športne kariere. Zahvala vsem nastopajočim, gostu Dušanu Hauptmanu, vsem ki ste kakorkoli pripomogli k dobrodelni prireditvi in Miklavževemu sejmu, še posebej svetu staršev, šolskem skladu, v imenu otrok, ki ste jim omogočili dejavnosti, za katere bi bili drugače prikrajšani.
JOŽICA VRTAČNIK
cd-
Morje, ti si naša velika želja
V šolo v naravi v Simonov zaliv smo odšli 8. 9. 1999 in tam preživeli sedem dni. Prvi dan smo si ogledali mesto Koper, ki je znan po lepem, starem trgu v središču mesta. Naslednji dan smo se peljali z ladjico in si ogledali mesto Piran, slovensko obalo, ladjedelnico Izola in gojišče školjk v Strunjanu. Vožnja je bila zelo zanimiva, saj je bila ladjica zelo hitra, tako da smo prehiteli celo regatno jadrnico. V Piranu nam je bil najbolj všeč Tarttinijev trg, razgled z obzidja cerkve in seveda dober sladoled. V Izoli smo si ogledali tudi marino, kjer je zasidranih veliko lepih in dragih jadrnic in jaht. Najbolj nas je motil smrad, ki je pričal o vseh mogočih izpustih kanalizacije v morje.
Na obisk smo povabili tudi gospoda Josepha iz Madagaskarja, ki nam je ob prikazovanju diapozitivov povedal veliko zanimivih zgodb iz svoje mladosti in nas opozoril na razlike med življenjem na Madagaskarju in v Sloveniji.
Opozoril nas je na preobilje hrane, ki jo mečemo stran in na majhne neubogljivosti tako doma kot v šoli. Nazadnje nam je zaigral nekaj lepih pesmi, ki jih je napisal sam, na originalne inštrumente. Nekaj najpogumnejših mu je pomagalo na spremljevalnih inštrumentih. Predzadnji dan smo šli v disko, kjer smo se naplesali v družbi svojih vrstnikov iz Dornave. Ostale dni pa smo preživeli dopoldne pri spoznavanju naravnih značilnosti, vpliva morja, vrst živali v in ob morju, plavanju v morju in bazenu. Popoldne smo poleg plavanja igrali najrazličnejše
športne igre, najraje pa smo skakali po blatu, se obmetavali z njim in se igrali na igralih. Zadnji večer smo se predstavili po skupinah, prebrali kakšno svojo pesmico in zapeli himno z naslovom San Simon. Šole v naravi se je udeležilo 40 učencev 3. in 4. razredov z Dol (14 učencev) in Gabrovke (26 učencev). Doma sta ostala le dva učenca. En učenec iz Gabrovke in sedem z Dol je morje videlo prvič.
Po začetnem preverjanju znanja plavanja smo ugotovili, da plava le 9 učencev (22,5%). Po končani šoli plavanja je preplavalo 50 metrov brez počitka, kar je tudi kriterij za plavalce, 34 učencev (85%). Plavati se je torej naučilo 25 učencev (62,5%). Tega uspeha smo zelo veseli. Želimo si več takšnih šol.
UČENCI OŠ GABROVKA
Toliko doživetij narave za otroke
V četrtek, 28. oktobra 1999, smo se učenci podružnične šole Dole in matične šole Gabrovka odpravili na športni dan na Lisco. Po slikoviti pokrajini nas je pot vodila iz Razbor po vzpetinah na vrh. Učitelji smo skrbeli za varnost otrok, poškodb ni bilo, če odmislimo kakšen manjši žulj. Na izletu nas je spremljalo lepo vreme, dan pa nam je polepšalo tudi gostoljubje delavcev v koči na Lisci. To je bila prava mera sprostitve, počitka in telesne aktivnosti po učnih naporih. Današnji čas otrok ni posebno naklonjen, zato smo jim podarili lep športni dan. Namen dneva je bil odpreti vrata neposredno v otroško dušo, vnesti duh rekreacije in narave, vzbuditi željo po lepem. Redki izletnik tako
polno doživi lepote Lisce, kot smo jo doživeli na pešpoti do vrha. Svoje manj znane lepote skriva na strmem, bolj senčnem severnem pobočju. Tam smo občudovali predele, kjer človeška roka ni vsak dan prisotna s sekiro ali rovnico. Povsod zelena, ne prestrma pot, bogata z rastlinjem, škoda, da ni bilo časa za gobarjenje. Šolska malica je tisti dan vsem malim
pohod niko m še posebej teknila. Po dobrih dveh urah hoje smo prispeli na Lisco. Pošteno smo bili že utrujeni, zato se nam je kratek počitek v koči prav prilegel. Namen športnega dne je bil dosežen, to je navajanje na enakomerno hojo po raznolikem terenu in z gibanjem zagotavljati zdrav, psihofizični razvoj otrok. Mladeži vzpenjanje ni delalo težav, marsikatera učiteljica pa je v obojestranski užitek lovila korake za njimi.
JOŽICA VRTAČNIK
Spomin na mrtve
V vsakem srcu je boleč, komaj tleč, dogodek sanj,
včeraj šel je eden več, jutri šel bo eden manj.
Veter brije, dež prši, noč se spušča na zemljo.
Kot da bi mrliči šli, drug za drugim v dalj gredo.
V petek, 29.10.1999, je pred spominsko ploščo na stari šoli potekala komemoracija ob dnevu mrtvih. Učenci Oš Dole so se poklonili spominu na
prezgodaj umrlega sošolca Vinka Brinovca, ki ga je kot četrtošolca usoda mnogo prezgodaj položila v grob.
JOŽICA VRTAČNIK
Litijske nadloge
V tednu otroka si je preko 250 otrok in njihovih učiteljic šmarske šole od 1. do 4. razreda ogledalo v litijskem kulturnem centru film Egipčanski princ (Mojzes). Edinstvena predstava v uvodu pove, da govori film o vrednotah, ki so temelj vseh verstev sveta. Na koncu predstave smo izvedeli za preskok med filmom zaradi manjkajočih desetih minut, pa vendar so otroci opazili, da so izpadle egipčanske nadloge. No, teh res niso videli, so jih pa krepko okusili, pred filmom in še po njem. Zaklenjen vhod ob dogovorjeni uri, ko bi morali film že gledati, živčno iskanje ključev pristojnih oseb, končno na svojih sedežih, informacija, da eno uro ne bo električnega toka, izhod iz dvorane, čakanje, otroci iz Kostrevnice medtem odidejo, in končno spet v dvorani. In z enourno zamudo ogled filma, ki je navdušil. Na koncu zamuda pri odhodu, saj
šoferji avtobusov pač niso mogli predvideti netočnosti. V imenu otrok in staršev pričakujem, da bo ZIK zaradi nekorektnosti ceno predstave znižal in da se bo vodstvo javno opravičilo prizadetim in vodstvu osnovne šole. In na koncu v premislek: poduk filma starozavezne zgodbe je izhod iz suženjstva in rešitev v obljubljeno deželo. Sprašujem se, kakšen zgled in izkušnjo dobijo otroci, ko dogovorjene stvari ne držijo več. Koga ali kaj bodo upoštevali, če pa se odrasli ne držimo pravil in reda. Otrokom želim čimveč prijetnih doživetij, ustvarjalnega učenja ob nesebičnih spodbudah njihovih staršev, vzgojiteljev in učiteljev in nenazadnje spoznanje, da se učijo tudi na napakah, kajti tudi to je edinstvena šola, ki nas uči kakšni ne smemo biti. Svoboda v polnem pomenu besede in obljubljena dežela je pač tako vzvišen cilj, da je vreden truda.
ALENKA ŠKRABANJA
Prošnja otrok iz Cerkovnika
V ponedeljek je bil dan boja proti mučenju živali, mi pa smo bili zelo žalosti, saj je naš spomladi rojeni mucek spet prišel domov pohabljen. Tokrat ima zlomljeno hrbtenico in je ohromel. Ker je v zadnjih par letih zaradi takšnih poškodb v mukah umrlo že 10
Obiskali smo Piko
Nogavičko
V četrtek, 23. 9., smo na razredni stopnji na OŠ Gradec priredili prvi kulturni dan. Odpravili smo se na niz otroških prireditev, Pikin festival, v Velenje, ki je bil letos organiziran desetič. Otroci naše šole pa so se ga udeležili tretjič. Na festival je šlo 129 otrok, ki so po želji prinesli kovance za Pikin hranilnik. Zbrani denar je Pika
naših muckov, pred tem pa so imeli vedno polomjene noge, izlita očesa, zlomljene hrbtenice in druge poškodbe, prosimo sovaščana v Cerkovniku, da preneha z mučenjem! V primeru, da bo še kakšen naš mucek prišel domov tako polomljen ali zaradi takšnih poškodb umrl, bomo mučitelja z imenom in priimkom naznanili v vseh medijih. Starši so nam povedali, da se takšna kazniva dejanja kaznujejo po 342. členu
poslala društvu Sožitje. Otroci so si najprej ogledali gledališko predstavo. Osrednji del festivala so bile Pikine ustvarjalne delavnice pod vodstvom Pike Nogavičke mentorice, kjer so učenci ustvarjali izdelke, ki so jih lahko odnesli domov. Na koncu prireditve smo si privoščili polurno sprostitev na igrišču, ki je zaključila prijeten dan. Domov smo odšli utrujeni, a kljub temu zadovoljni.
Kazenskega zakonika RS, ki govori o mučenju živali. Za to je predvidena denarna kazen ali, žal, samo do tri mesece zapora. Žal nam je, da to pišemo ravno v tednu otroka in na dan boja proti mučenju živali.
SAMO, ALJAŽ, MATEJ, TOMAŽ,
DAMJAN,
DOMEN, DARJA.
ALMA PRIJATELJ
V planinah je lepo
Na OS Šmartno že nekaj let uspešno deluje planinski krožek, tudi na razredni stopnji. Obiskujejo ga učenci od 1. do 4. razreda. Vsako leto je vanje vključenih nad 50 planincev. Trudimo se, da so izleti privlačni in izbrani tako, da jih otroci te starosti zmorejo.
V letošnjem šolskem letu smo v
jesenskem delu organizirali dva planinska izleta. Več nam ni uspelo, saj smo zaradi starosti skupine močno vezani na vreme. Lepe sobote se pač ne da naročiti. 2. oktobra smo se povzpeli na
Zasavsko Sveto Goro. Učenci 3- in 4. razreda so se z avtobusom peljali do Save, od tam pa so se peš podali na Zasavsko Goro. S tridesetimi učenci 1. in 2. razreda pa smo se peljali do Tirne, nato pa odšli peš proti vrhu. Vsi skupaj smo se vrnili na Savo polni prijetnih doživetij. Počakali smo vlak in se z njim odpeljali v Litijo, kjer so nas že čakali starši.
V soboto, 16. oktobra, se nas je 50 planincev in 5 spremljevalcev ob 8 uri zbralo pred OŠ Šmartno. Z avtobusom smo se odpeljali v
Novice iz OS
Kranjsko Goro. Tu smo se razdelili v dve skupini. Učenci 3. in 4. razreda so osvojili martuljške slapove, učenci 1. in 2. razreda pa Krnico. Na tej poti smo srečali celo Bedanca in pošteno nas je bilo strah, vsaj nekatere. Vsi pa smo uživali v lepem sončnem vremenu in čudovitem razgledu na okoliške
Litija
Od 4. do 10. oktobra 1999 je v Sloveniji potekal Teden otroka. Na OŠ Litija so za učence pripravili še posebej pester program. Letošnja tema se je glasila Imava se rada. Hkrati pa je letošnje leto tudi mednarodno leto starejših in v tem tednu so se učenci in učitelji še posebej pogovarjali o sožitju med generacijami. Učenci višje stopnje so na razrednih urah in pri urah etike govorili o odraščanju, ljubezni, spolnosti in aidsu. Osmošolci so imeli strokovno predavanje o tej temi, saj jih je obiskal zdravnik dr. Benedičič. Učenci nižje stopnje so se veliko pogovarjali o sožitju med
Sodelovanje med šolo in starši
V četrtek, 7. 10. 1999, smo ineli na podružnični šoli Polšnik kostanjev piknik z roditeljskim sestankom. Cilj sestanka je bil privabiti čim več staršev dvajsetih otrok, ki obiskujejo podružnično šolo Polšnik. Pridružilo se nam je tudi enajst otrok, ki obiskujejo malo šolo. Priprave na piknik so potekale nekaj dni. Otroci so izdelali denarnice iz papirja in denar, za katerega so kupovali pečen ali kuhan kostanj. Pekli pa smo tudi piškote. Zadnji dan pred piknikom smo imeli športni dan, ki smo ga izkoristili za nabiranje kostanja, nekaj pa so ga učenci že predhodno prinesli v šolo. In končno je prišel težko pričakovani piknik. Otroci so se zabavali, starejši pa smo se pogovorili.
planine in vrhove. Utrujeni, a veseli in dobre volje smo se ob 17. 30 uri vrnili v Šmartno.
Kaj pa o planinskem krožku na naši šoli pravijo naši učenci? Na planinskem izletu mi je všeč, ker se ustavimo pri planinskem domu in se malo poigramo. Gašper, 1. razred
Na planinskem izletu mi je bilo všeč, ker smo videli slapove in mlinčke, ki jih je naredil Kekec. Igor, 1.razred
K planincem hodim zato, ker hodimo po gozdu in opazujemo
starejšimi in mladimi, o življenju njihovih dedkov in babic, o povezanosti z njimi in ostalimi starejšimi ljudmi. OŠ Litija je v tem tednu za učence višjih razredov organizirala različne kulturne dneve in ekskurzije širom o po Sloveniji. Učenci nižjih razredov pa so se zelo zabavali, kajti imeli so kulturno zabavno prireditev in obiskala sta jih klovna iz Magičnega gledališča. 14. oktobra 1999 so osnovnošolci OŠ Litija organizirali šolski otroški parlament na temo Imava se rada. Na OŠ Litija pa so v letošnjem šolskem letu še posebno velik poudarek dali dejavnostim, ki potekajo v popoldanskem času, ko ni pouka. Učencem bi radi omogočili kvalitetno in aktivno preživljanje prostega časa, stran od ulice, zadimljenih lokalov in
naravo. Tanja, 1.razred Na planinskem izletu je lepo in vidim veliko lepega. Lea, 2. razred Na planinskem izletu mi je ful kul. Luka, 2. razred
Najbolj mi je všeč, ker se dolgo vozimo z avtobusom in mahamo drugim vozilom. Peter, 2. razred S planinci rad hodim v planine, ker je lepo, zabavno, zvečer sem utrujen in lažje zaspim. Rad tudi nosim nahrbtnik. Res je lepo. Gašper, 3-razred K
planinskemu krožku hodim zato, ker se razgibam, naužijem svežega zraka in spoznam veliko novih krajev. Katja, 3. razred
K planinskemu krožku hodiva zato, da spoznava nove kraje, njihove posebnosti in lepoto Slovenije. Všeč nama je, da sva veliko s prijatelji v naravi. Katja in Špela, 4. razred
Zelo rad hodim v planine, ker tako lahko shujšam. Primož, 4. razred
Mentorici: MARJANA BUČAR in ROMANA DOLES - ČOŽ
nezdravega življenja. Večina učencev prihaja iz blokovskega naselja, veliko staršev je dnevno dolgo odsotnih in otroci velik del dneva preživijo sami. Svoj prosti čas načrtujejo sami, zato bi šola rada ponudila čim bolj privlačne aktivnosti... in kaj je boljšega od športa? Interesni športni program plavanje je namenjen za učence 1. in 2. razredov, saj želijo na OŠ Litija odpraviti plavalno neznanje. Za učence od 5. do 8. razreda pa so pripravili različne športne igre (badminton, odbojka, rokomet, nogomet, socialne igre). Izvajanje dejavnosti pa bosta sofinancirala Zveza za šport in mladino in Zavod za šport RS.
PETRA PAVLICA
Skupaj smo se posladkali s kostanjem in drugimi dobrotami. Cilj srečanja je bil dosežen, saj so se starši odzvali v velikem številu. Lepo vreme in prijetno vzdušje pa je pripomoglo k temu, da smo preživeli nepozaben dan. Učiteljici Katarina Feštanj in Andreja Fele ter
vzgojiteljica Alenka Smuk si želimo čim več podobnih srečanj s starši in že razmišljamo, kaj bomo še pripravile, da bo sodelovanje med šolo in starši čim bolj uspešno.
ANDREJA FELE
Predstavitev knjig Nejke Omahen
V začetku oktobra je bila v avli OŠ Šmartno predstavitev dveh knjig domačinke, mlade pisateljice Nejke Omahen. Šestnajstletna Nejka, dijakinja 2. letnika bežigrajske gimnazije v Ljubljani se je z dvema izdanima knjigama vpisala med najmlajše pisatelje v Evropi. Pisati je začela že na nižji stopnji OŠ, resneje pa se je lotila pisanja, ko je končala šesti razred. Tako so v kratkem času nastale štiri knjige, ki jih je ob pomoči staršev napisala na računalnik in jim dala knjižno obliko. Kot osmošolka pa je s pomočjo staršev in domače osnovne šole izdala svojo prvo pravo knjigo Zvezda z odra. Zgodba pripoveduje o najstnici Luise Hill s Škotske, ki se ji uresničijo sanje o igralskem poklicu. Nejka je zgodbo postavila v tuje okolje, ker se je zgledovala po junakinjah iz mladinskih romanov, ki jih je brala ob pisanju te knjige. Poleg tega pa se ji je zdelo, da bo zgodba na tujem zvenela bolj pristno. Odmevi bralcev so bili zelo pozitivni, saj Nejkino pisanje kaže na velik pisateljski talent. Vse to je mlado pisateljico spodbudilo, da se je z veliko vnemo znova usedla za računalnik. Le dobrega pol leta po zvezdi z odra ji je uspelo, da je izdala novo knjigo, tokrat po spletu srečnih okoliščin pri DZS v Ljubljani. Silvija, takšen je naslov njene uspešnice, je knjiga najstnice o najstnikih za najstnike. Nejka pravi, da glavna junakinja ni ona sama, vendar pa imata s Silvijo nekaj skupnih lastnosti. Zgodba se dogaja v Šmartnem, v njej pa se prepletajo pomembni dogodki iz vsakdanjega življenja sedmošolke Silvije. Spoznamo njeno družino mamo in dve sestri, njene prijatelje, prijateljice in seveda prvo ljubezen vse skozi tekočo in prikupno pripoved, ki ji ne manjka vedrine in najstniškega sloga. Po izidu Silvije je tudi Nejka na nek način postala 'zvezda z odra'. Vabijo jo na predstavitve na šole in drugam, pišejo ji mladi bralci, ki so navdušeni nad zgodbo. Na srečanju v Šmartnem smo se lahko prepričali, da je Nejka čisto navadno dekle: sproščena, zgovorna, neposredna, a kar malce preskromna glede na vse, kar je že uspela doseči kot pisateljica. Sama pravi, da ji je pisanje prešlo v navado in da njen računalnik kljub obilici učenja ne počiva. Čeprav nerada govori o svojih načrtih, upamo, da nas bo kmalu razveselila z novo knjigo.
DANICA SEDEVČIČ
Razstava potepanja po Škratovi dolini
Geografski krožek na OŠ Šmartno je začel z delom v lanskem šolskem letu. Odločili smo se za spoznavanje geografskega okolja v neposredni okolici šole. Menimo, da je treba najprej spoznati bližnjo okolico, da bomo lahko razumeli značilnosti in dogajanja v drugih bližnjih pokrajinah in po svetu. Različne oblike terenskega dela bodo v novi devetletni šoli sestavni del pouka geografije. Ker pomenijo bolj kvaliteten in sodobnejši pouk, se učitelji teh oblik dela lotevamo že sedaj, največkrat pri naravoslovnih dnevih, ekskurzijah in pri interesnih dejavnostih. Tako delo je za učence zanimivo in prijetno, pomembno pa je predvsem to, da učenci teoretična znanja, pridobljena pri pouku v razredu, nadgradijo v pravem geografskem okolju. V okviru mednarodnega dneva popularizacije geologije in akcije Geotrip je bila v Šmartnem pri Litiji razstava Potepanja po Škratovi dolini. Razstava je nastala kot rezultat raziskovalnega dela pri geografskem krožku. Postavljena je bila v Kapeli na Pungrtu in odprta od 18. 9. 1999 do 24. 9.1999. Na devetih panojih smo s tekstom, slikovitim gradivom, grafičnimi izdelki ter vzorci kamnin predstavili geografske značilnosti doline Cerkovnik s poudarkom na njihovi medsebojni povezanosti. Pri oblikovanju razstave so sodelovali tudi učenci biološkega krožka, ki so predstavili rastlinski svet na mokrotnih tleh, in učenci likovnega krožka, ki so v različnih likovnih tehnikah prikazali svoje videnje doline. Škratova dolina oz. Cerkovnik (to ime je v rabi pogosteje) je po obsegu manjša dolina, ki se izteka v dolino Črnega potoka. Kljub bližini Šmartnega je nepoznana marsikateremu domačinu. Več zanimanja je razstava vseeno vzbudila med krajani, ki v dolino pogosto zahajajo. Razstavo si je ogledalo okoli 150 ljudi ter učenci OŠ Šmartno.
SONJA MARIN
Sola v naravi
V septembru smo četrtošolci OŠ Šmartno in njenih podružnic preživeli čudovit teden v Portorožu. Imeli smo šolo v naravi. Nastanjeni smo bili v hotelu Jadranka. Imeli smo tudi klubsko sobo, v kateri so potekale različne dejavnosti. Plavali smo v bazenu, pa tudi v morju, saj je bilo zelo lepo vreme. Nekaj otrok je bilo prvič na morju. Dobro smo se naučili plavati in osvojili naslednja priznanja: srebrne delfinčke, bronaste delfinčke, srebrne morske konjičke in bronaste morske konjičke. Svojim sošolcem sva postavila naslednja vprašanja: Ali bi šel še enkrat v šolo v naravi? Skoraj vsi so odgovorili, da bi šli še enkrat.
Kaj ti je ostalo najbolj v spominu? Uroš: Skakanje s pomola. Karmi: Veliko smo nastopali. Brigita: Najbolj vesela sem, da sem se naučila plavati. Sandra: Slana voda, valovi.
UROŠ ADAMLJE in SANDRA POGLAJEN, 4. razred OŠ Velika Kostrevnica
Iz lol, vrtcev
Novice iz šole in male šole Polšnik
Šolska vrata so odprta že dober mesec in na naši šoli se je dogodilo že veliko zanimivega. Prvi šolski dan sva učiteljici Andreja in Katarina svoje učence pričakali z veliko prvošolsko torto, ki so jo trije prvošolčki dovolili razdeliti tudi med ostalih 17 učencev. Obiskal nas je tudi prijazni policaj Bojan iz Litije, ki nam je povedal marsikaj zanimivega in se na koncu z nami tudi slikal. Že se je bližala jesen in naš prvi naravoslovni dan, ki smo ga izvedli skupaj z našo malo šolo in vzgojiteljico Alenko. V številnih delavnicah smo izdelovali najrazličnejše izdelke iz naravnih materialov, ki jih ponuja jesen. Šivančkarji, semenčkarji, ogrličarji, koruzniki, bučkarji in listkarji so bili v delavnicah zelo ustvarjalni in
razigrani. In kaj je bilo najbolj razburljivo? Pred šolo je zrasla čisto prava botra jesen, ki so jo mimoidoči še dolgo časa občudovali. In kaj zanimivega smo skupaj z malo šolo še počeli? Ne boste verjeli. Kuhali smo marmelado in pekli piškote ter tako postali pravi kuharji. Dolgo smo se spraševali, kako bi presenetili in razveselili naše dobre starše, in kmalu smo se domislili. Šli smo v gozd, nabrali kostanja in ga na roditeljskem sestanku na kostanjevem pikniku skupaj s starši z veseljem pohrustali. V Polšniku smo zelo veseli in razigrani, imamo se zelo radi ter se veselimo vsakega dne, saj se vedno zgodi kaj lepega in zanimivega. Najbolj pa smo veseli, kadar nas v šoli obiščejo naši starši in obljubljamo, da se bodo vsi trudili, da bo teh obiskov vse več in več. V imenu kolektiva zapisala
KATARINA FEŠTANJ.
9. občinska raziskovalna šola
Gabrovka '99:
Od Valentina do Martina
Novice iz KS Vače
V našem vrtcu si prizadevamo, da vzgoja temelji na varnem in ljubečem otroštvu, prijateljstvu do vseh bližnjih, strpnosti v odnosu do drugih, razumevanja. Pa kljub temu vedno znova naletimo na gluha ušesa. Ovira na poti do lažjega in bogatejšega otroštva pa je vedno denar. Veseli smo le, da imamo tako razumevajoče in za sodelovanje pripravljene starše. V preteklem šolskem letu so s svojimi sredstvi in dobro voljo obnovili igrala pri OŠ Vače, ki jih uporabljamo za igro. Ker pa je pot do teh igral nezavarovana, smo si zadali cilj, da začasno zgradimo otroško igrišče blizu vrtca. Tako nam ne bo potrebno vedno znova iskati prostora za igro na bližnjih pokošenih travnikih. S skupnimi močmi smo pri krajevnih sponzorjih zbrali denar, s katerim
smo nabavili vsa sredstva za začasno izgradnjo igrišča. Hvaležni pa smo gospodu in gospe, ki sta nam odstopila del svojega zemljišča, da bodo naši malčki sproščeno in zadovoljno tekali po njem. Delo pa se je nekoliko zavleklo zaradi nekaterih krajanov, ki si tega ne želijo. Vsi skupaj držimo pesti, da se bo kmalu vse srečno izteklo in da bomo rekli vsi skupaj: »Živimo z naravo, živimo s krajem in med razumevajočimi in dobrimi ljudmi, ki so nam v veliko pomoč.« Še enkrat se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so zaslišali naš klic in naše želje: gospod in gospa Hiršelj, aktiv kmečkih žena Vače, Alenka in Miran Kukovica, Marica in Metod Mrva, Bojan in Barbara Vrtačnik, Robert in Vida Kristan, Bojan in Marina Mohar, Jane in Tjaša Mesaric, Andrej Vrhovec in Irena Lovše. Hvala tudi vsem, ki bodo pomagali pri sami izgradnji.
Zapisala M. D.
Ze čriček prepeva, ne more več spat, v trgatev veleva, spet pojdemo brat.
V Gabrovki je v *~ času od 30. 9. do $&uJ*
2. 10. 1999 potekala že 9. občinska
raziskovalna ^^^JP^', šola, četrta s področja družboslovja. Tematika letošnje je bila dediščina vinogradništva, njen naslov pa Od Valentina do Martina. Zakaj smo se odločili prav za dediščino
vinogradništva? Gabrovka leži na meji med Dolenjsko in Posavskim hribovjem, na področju, ki ima že dolgoletno vinogradniško tradicijo. Naša želja je bila, pokazati učencem iz cele občine naše gorice, vinograde, ki so nekateri zgledno in skrbno urejeni, drugi, žal, opuščeni, pokazati zidanice, tiste, v pravem pomenu besede, pa prenovljene in tudi tiste povsem opuščene. In take, ki sploh niso več zidanice, ampak vikendi, ki spreminjajo prvotno podobo naših vinorodnih območij. Večina vinogradov je nastala s krčenjem gozdov v gričevnatem svetu, največ na južnih legah. Tak kompleks so imenovali goro, od tod izraz »gorca«, pri nas pa domačini uporabljajo izraz »gura«. Naše »gure« so v Moravski Gori, v Kamnem Vrhu, v Gobniku in v Štorovju ter spadajo v posavski vinorodni rajon, ki se razprostiraj in delno S od Save natančneje, v dolenjski okoliš, ki slovi po cvičku.
V Gabrovki smo tako tri dni gostili 40 učencev iz vseh osnovnih šol v občini Litija. Delali so v osmih različnih raziskovalnih skupinah, njihovo delo so usmerjali mentorji s posameznih šol, in sicer: Bojana Kotar in Stanka Sirk, OŠ Gradec, Rosana Belko, Marija Bregar, Milena Dimec, OŠ Litija, Danica Sedevčič in Marjana Šuštaršič, OŠ Šmartno, Jožica Vrtačnik, OŠ Gabrovka-Dole, Mitja Potočnik, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo. Pomočniki mentorjev pa so bili naši bivši učenci, zdaj dijaki Gimnazije Litija: Davorin Anžlovar, Bojana Ilnikar, Mateja Potrebuješ,
Mateja Sladic, Anita Komat, Aleksandra Kraševec, Marjana Ribič, David Starina. Pri pripravi in izvedbi so sodelovali še naslednji učitelji iz OŠ Gabrovka: Igor Hostnik, računalniška obdelava podatkov, Andreja Oven,vodja prehrane, Maja Plazar, vodja večernih ustvarjalnih delavnic, Metka potočnik, vodja izleta, priprava predstavitve Gabrovke z okolico, Anica Resnik, pedagoški vodja, Ciril Vertot, organizacijski vodja in ravnatelj. Poleg že naštetih moramo omeniti še najpomembnejše sodelavce -domačine, ki so učencem odkrivali stvari, ki jih doslej niso poznali. Udeleženci raziskovalne šole OD VALENTINA DO MARTINA so prišli v Gabrovko v četrtek, 30. 9. 1999.
Najprej smo se odpravili na izlet po Moravski Gori, saj se z njenega vrha odpira čudovit razgled na vse strani, daleč po dolenjskih gričih vse do Gorjancev. V jasnem vremenu se vidi celo vrh Snežnika. Ko smo se spustili nazaj v dolino, smo prišli do zanimive hiše, natančneje, do pravega malega muzeja, ki je last g. Ferlana. Njegov največji užitek je zbiranje starih predmetov. Ogled njegove zbirke, ta vsebuje tudi predmete iz tujine, saj g. Ferlan zelo rad potuje, je prava paša za oči. Prvi večer v šoli je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju, zato so se učenci s posameznih šol predstavili s kratkim kulturnim programom, nato je sledil družabni večer ob petju in glasbi. Petkovo jutro je prineslo hudo nevihto z vetrom. Vsi smo se zaskrbljeni obračali v nebo, toda kmalu je posijalo sonce. Zjasnilo se je, vedri pa so postali tudi naši obrazi, saj smo lahko nadaljevali z delom, kot smo načrtovali. Učenci so lahko potešili svojo radovednost v eni izmed osmih raziskovalnih skupin. Takoj po osmi zjutraj so odšli na teren. Prisluhnili so govoroma domačina z Vodic, Alojzu Logarju in domačinke iz Tihaboja, Albine Brodnik, ju zapisali in ugotovili, da spadata v dolenjsko narečno skupino. Obiskali so uspešnega vinogradnika iz Moravč Alfonza Potrebuješa in njegovega sina
Marka. Gostitelja sta učence seznanila s tem, koliko truda je potrebno, da vinogradnik pridela dobro kapljico. Učenci so občudovali vzorno urejen vinograd, trto, ki se je šibila pod težo grozdov. Seveda niso mogli mimo številnih priznanj in medalj, ki jih je za sadove svojega marljivega dela in znanja dobil prijazni gostitelj. Spoznali so samoukega sodarja, mojstra za izdelavo vinskih posod, Jožeta Tomca iz Moravske Gore, seveda pa so se seznanili tudi s tem, kako poteka delo v njegovi delavnici. Prisostvovali so izdelavi štuca, izvedeli so, kako se izdela sod. Ogledali so si tudi zidanico Antona Vidmarja iz Bistrice. Večina zidanic v Moravski Gori je omogočala le
občasno bivališče, saj je r   '%^f tod običajno, da je <     vinograd precej
oddaljen od stalnega domovanja lastnika. Spodaj ima dva prostora: klet in prostor, v katerem so včasih shranjevali apno za škropljenje, nekatere zidanice pa so imele spodaj tudi hlev. V zgornjem prostoru se je dalo tudi prespali, sicer pa so v njem postregli z jedačo. Franc Lovše s Hohovice je učencem pokazal, kako se izdela klopotec, naprava, ki odganja ptice, da ne delajo škode v vinogradih. Z vinogradništvom je povezano tudi pletarstvo, domača obrt, ki ima že zelo dolgo zgodovino. Znan pletarski mojster s Tlake, Štefan Prijatelj, se s to obrtjo ukvarja že od 1. 1942. Pletenke, opletene steklenice, so bile včasih nepogrešljive za prenašanje vina, prav tako košare, v katere so gospodinje naložile dobrote, s katerimi so pogostile kopače ali trgače v vinogradu. S katerimi dobrotami? Gospodinja iz Moravč, Tončka Hostnik, je povedala, da so bili ob trgatvi nepogrešljivi prekajeno svinjsko stegno, orehova potica in štrukeljci, gospodinja s Hohovice, Marica Lovše, pa je dodala, da je bila obvezna potica, narejena iz navadnega kruhovega testa, zvita v obliki polža in pečena na zeljnatem listu. Učenci, ki so obiskali domačina v Štorovju, Jožeta Rapla in Zoro Jakopič, so spoznali prijetnejšo stran, ki spremlja dela v vinogradu: zabavali so se ob petju pivskih pesmi, napitnic in zdravic. Slikarji pa so ujeli lepote naše vinorodne pokrajine na slikarski papir, fotografi prijaznost in gostoljubnost domačinov na fotografskega. Vse zgoraj našteto smo omogočili našim gostom zato, da bi začutili naše ljudi in njihov način življenja, da bi jih znali spoštovati in prav vrednotiti njihovo delo. V petek zvečer, 1.10.,
smo se odpravili k lovski koči, kjer smo bili gostje Lovske družine Gabrovka. Lovci so nam predstavili svojo dejavnost (lovišče, lovne naprave, lovskega psa), spregovorili so o lovskih običajih in nas pogostili z lovskim golažem. Pevci MPZ KLID Fran Levstik Gabrovka pa so nas pozdravili z napitnicami in zdravicami. Zvečer pa smo nadaljevali v šoli z ustvarjalnimi delavnicami. Učenci so lahko poslikavali poliče ali lesene krožnike, lahko so vžigali v les, pletli košarice ter izdelovali slike iz slame in semen. Sobota, 2. 10., je bila namenjena pripravi predstavitve raziskovalnega dela. Ob 12. uri se je začela zaključna prireditev, na kateri so skupine predstavile svoje področje raziskovanja. Prireditve so se udeležili starši učencev, domačini, sodelavci s terena, ravnatelji osnovnih šol, pogrešali pa smo predstavnike občine. Naši gostje so se od Gabrovke poslovili ob 13. uri. Upamo, da so s seboj ponesli nekaj sonca, ki je po petkovem deževnem jutru kmalu toplo posijalo, ali vsaj vonj po grozdju in spomine na vsa prijetna doživetja, ki so se jim, iskreno upam, zgodila. Zahvaljujemo se vsem domačinom, ki so učence nadvse gostoljubno
4
Šah
Mednarodnega šahovskega turnirja Kras 99 v Italiji, katerega se je udeležilo osemdeset osnovnošolcev iz italijanskih, madžarskih in slovenskih mest, se je udeležil tudi učenec oš Litija Plaskan Jure, ki je v šestih igrah osvojil 5 točk in se v končni uvrstitvi uvrstil na odlično 4 mesto za kar je prejel od organizatorjev lep pokal in se vpisal v zlato knjigo kot najobetavnejši med šahisti do 10 let.
KOLAR SREČKO
Uspel turnir v košarki za pokal Presada
Športno društvo Presad Gabrovka je po enoletnem premoru spet organiziralo turnir v košarki za pokal Presad. Prijavilo se je pet ekip, turnirja pa so seje zaradi velikega snega udeležile le štiri. Turnir je bil napovedan za soboto 20 novembra. Par dni pred tem pa je začelo močno snežiti, tako da nismo vedeli ali bodo ceste prevozne ali ne. Na srečo imamo dobre vzdrževalce cest, zato s prevozom ni bilo hujših težav, le ekipe iz Šentruperta ni bilo. Tako so prispele štiri ekipe in sicer: veterani iz Litije, igralci avtošole Blisk iz Ljubljane, veterani iz Trebnjega in domači igralci. Zadnje tri ekipe so bile zelo enakovredne saj so vse tri občutno izgubile z litijskimi veterani, med seboj pa je vsaka ekipa enkrat zmagala in enkrat izgubila. Tako je nastala krog treh ekip, ki so imele enako število točk in je na koncu odločala razlika v koših med temi tremi ekipami. Najbolj nesrečni so bili domačini, ki so zadnjo odločilno tekmo po podaljšku izgubili z Bliskom za sedem točk in tako zasedli četrto mesto. Če bi izgubili za tri točke, bi bili drugi. Tako so drugo mesto zasedli igralci Bliska, tretje Trebanjci in prvo Litijani. Tekme so potekale v sproščenem športnem vzdušju. Prve tri ekipe so dobile lepe pokale. Za nagrade je poskrbel pokrovitelj Presad. Zaključek je izveden v misel: Košarkarskih rekreativce je premalo. Športno društvo Presad vabi vse košarkarske ekipe na turnir v drugi polovici meseca januarja 2000 (22. januar).
IGOR MEDVED
Občinsko prvenstvo v košarki za starejše deklice
V petek, 3. decembra 1999 so se v telovadnici osnovne šole Gabrovka pomerile deklice oš Gradec in oš Gabrovka za naslov občinskih prvakinj.Glede na spremembe pravil igranja, ki se približujejo ameriškemu načinu, bi morale igralke igrati namesto 2 krat 15 minut 4krat 10 minut. Ker pravila na nižjih nivojih dopuščajo iger 3krat 10 minut,
Šport, novice, ...
so dekleta tako tudi igrale, saj je ta sistem enak sistem mlajših deklic.
V prvi tretjini lahko igra le 6 igralk, ki so v naprej določene, v drugi tretjini lahko igra drugih 6, v tretji pa poljubna peterka. V prvi tretjini so pobudo prevzele gostje iz Litije, ki so bili tudi večje in fizično močnejše. Drugo tretjino so dobile domače igralke, v tretji tretjini pa se je rezultat spet nagnil v korist Gradčank. Med tekmo je bilo tudi veliko prekinitev, predvsem mrtvih žog. To kaže na slabšo individualno tehniko, hkrati pa tudi na velike rezerve v pogledu boljšega rezultata. Končni rezultat je bil 60:42, kar kaže na slabšo obrambo in kar uspešen napad. Igralke oš Gradec so si tako priborile možnost igranja na zasavskem prvenstvu. Želimo jim veliko uspeha. EKIPA OŠ GABROVKA
ŠD Presad
Gabrovka
VABI
vse rekreativce skupine, ki igrajo MALI NOGOMET, na prvenstvo za pokal presada, ki bo v nedeljo, 26. decembra 1999 ob 9.00 uri v telovadnici oš Gabrovka. Rok prijave: sreda, 22. december 1999-12-15
Prijave in informacije: Igor Medved, Gabrovka 60 1274 Gabrovka
tel: dop. 89-71-042, pop. 89-71-041 ORGANIZACIJSKI ODBOR
Jesenski del občinske lige malega nogometa na travi
V mesecu septembru se je začela šestindvajseta sezona Litijske občinske lige malega nogometa na travi. Ker so se nam pridružile tri nove ekipe (jang boys-Kostrevnica, Pizzerija Sonček-Šmartno, Amerika -Polšnik) in se je vrnila tudi ekipa Dimas inž. iz Hotiča, je v ligi sedaj enajst ekip iz območja litijske občine. V ligi je trenutno prijavljenih skupaj 216 igralcev, ki se ukvarjajo s to zvrstjo športne rekreacije. Jesenski del se je pričel 11.9.199, vendar je bil zaradi vremenskih razmer prekinjen. Zato sta zadnje kolo in še dve drugi tekmi prestavljeni na pomlad leta 2000. Jesenski del je tako trajal samo do 14. novembra.
V tem obdobju je bilo odigranih 48 tekem, na katerih je bilo doseženih 359 zadetkov, približno 7.5 zadetkov na tekmo. Na vrhu lestvice je presenetljivo, vendar zasluženo ekipa šd Zg. Log, ki jo poleg izvrstne igre odlikuje odlična organizacija domačih tekem. Dosegli so največ zadetkov in jih prejeli najmanj. Rezulat tega je devet zmag od devetih odigranih tekem. Tudi na drugem mestu je ekipa.ki je letošnjo jesen prijetno presenetila-Grča Commerc. Samo v jesenskem delu je dosegla dvakrat večje število točk, kot celo lansko sezono. Tretje mesto je zasedla ekipa šd Sava, ki bi ga lahko glede na svojo odlično igro v fazi obrambe dosegla še kakšno točko več. Manj zadetkov od teh je prejela le še vodilna ekipa jesenskega dela. Četrto mesto zaseda ekipa Omahen Transport-a, ki je v primerjavi z lansko sezono zelo popustila v fazi obrambe. Glede na število prejetih zadetkov je
ekipa z osvojenim mestom lahko zadovoljna. Najbolje uvrščena nova ekipa v ligi je odlična ekipa Joung boys iz Kostrevnice, kije na devetih tekmah dosegla kar pet zmag. Na šestem mestu je ekipa, ki je bila nekaj prejšnjih sezon neprekinjeno pri vrhu lestvice Bistro Lipa. Zato v ekipi z zasedenim mestom gotovo niso zadovoljni in bodo v pomladanskem delu zelo nevaren nasprotnik tudi tistim ekipam, ki bodo prezimile na vrhu lestvice. Ekipa šd Polšnik je izmed enajstih skupin edina, ki je vse predvidene tekme odigrala v jesenskem delu. Odlično igro je prikazala v zadnjih petih kolih, v katerih je izgubila le eno tekmo. Na osmem mestu je ekipa Dimas ing., ki najbolj niha v kvaliteti prikazane igre. V fazi napada so zelo nevarni, toda v fazi obrambe pa jim ne gre vedno vse po načrtih. Sledi ekipa iz Šmartna, Pizzerija Sonček. Sestavljajo jo talentirani fantje iz pravega športnega testa, ki se bodo verjetno že spomladi začeli vzpenjati po lestvici. Nekoliko presenetljivo je na desetem mestu ekipa IAK-SCT Jesenski del je začela z zmago, tej pa je dodala še dva remija. Enajsto mesto je zasedla ekipa Amerika. Prebrodila je različne težave v jesenskem delu. Vztrajnost je že obrodila sadove, saj je jesenski del zaključila z zmago.
Vsem prijateljem športa, športne rekreacije, bralcem Litijskega občana, posebno še sodelujočim v OLMN-na travi, želim veliko uspeha, zdravja, sreče ter obilo športnih užitkov tudi v Novem letu 2000.
TOMAŽ ROZINA
15. odprto prvenstvo Litije v kegljanju
V Litiji je v organizaciji KK Litija v septembru in oktobru potekalo že 15. odprto prvenstvo v kegljanju. Udeležilo se ga je 161 tekmovalcev iz 21 klubov iz cele Slovenije.V prvem delu tekmovanja je z novim rekordom kegljišča, 1047 podrtih kegljev, zmagal Boris Benedik, član KK Iskra Fmeco iz Kranja. Drugi je bil Litijan Marjan Jerič, ki tekmuje za Rudar Trbovlje, s 1009 podrtimi keglji, in tretji Uroš Stoklas, Rudar Trbovlje, z 983 keglji. Poudariti velja odlično igro še 16-letnega Litijana Klemna Mahkovca, ki je z osvojenim 14. mestom in doseženimi 938 keglji dal v koš kar dosti prvoligaških kegljačev! Ostali rezultati: 4. Darko Bizjak, Iskra Emeco Kranj, 975 kegljev, 5. Damjan Hafnar Iskra Fmeco Kranj, 959 kegljev, 6. Franc Kirbič, Konstruktor Mar., 956 kegljev, 7. Srečo Jezeršek Intercom. Jesenice, 951 kegljev, 8. Franc Tkavc, Litija, 950 kegljev, 9-Zdravko Štrukelj Iskra Emerco Kranj, 948 kegljev, 10. Bojan Pihlar Konstruktor Mb., 944 kegljev, 11. Bogdan Hribar Rudar Trbovlje, 944 kegljev, 12. Vojko Šeško, 943 kegljev. Dvanajst najboljših se je za pokal Litije ponovno pomerilo v finalu 15. odprtega prvenstva Litije ob občinskem praznovanju Litije, ki je bil v torek, 14. decembra 1999.
MILAN AMON
Ob prihajajočih božičnih
praznikih in pričakovanju novega leta 2000 želimo
vsem prebivalcem krajevne skupnosti Šmartno ter ostalim občanom veliko zdravja, medsebojnega
razumevanja, strpnosti in miru.
Ob 26.decembru-dnevu samostojnosti pa se s ponosom spomnimo dneva plebiscita, ko smo se odločili za samostojno Slovenijo.
Svet KS Šmartno
Predsednik: Rajko Meserko
FITA državno prvenstvo v lokostrelstvu
Lokostrelska zveza Slovenije in lokostrelska sekcija ŠD Jevnica sta izvedli državno lokostrelsko prvenstvo po novih FITA pravilih na štirih ležečih tarčah za različne kategorije v disciplini CLOUT in streljanja v daljavo v disciplini FLIGT. Tekmovalo je 80 tekmovalcev iz 11 klubov. Po novih FITA pravilih je bilo doseženih 49 rekordov. Tekmovalci iz Jevnice so dosegli 9 državnih rekordov. Skupno je 14 zlatih, 11 srebrnih in 4 bronaste medalje. Po dva državna rekorda so dosegli naslednji tekmovalci iz Jevnice: Klopčič Primož, Godec Maja in Udovič Vinko. Po en državni rekord so dosegli: Obolnar Mitja, Končar Teja, Nagode Irena in Jerant Denis. Tekmovalki iz Jevnice sta dosegli absolutna državna rekorda za vse ženske kategorije. Član Borut Zalar in mlajša deklica Matja Zalar iz Gabrovke sta dosegla drugi mesti pri streljanju v daljavo. Najdaljšo razdaljo, 576 m, je dosegel Dušan Perhač iz Mozirja s compaudnim lokom neomejene moči. Največ krogov na ležeči tarči na razdalji 165m je dosegla članica Bernarda Zemljak iz Mozirja s compaudnim lokom, 174 krogov. Naj omenim, da je puščica Dušana Perhača na treningu poletela celo 630 m. Rezultati clout: tarča 85m, Godec Maja, ukrivljeni lok, 171 krogov, deklica iz Jevnice, tarča 125m, Končar Teja, ukrivljeni lok, 163 krogov, kadetinja iz Jevnice, tarča 125m, Piskar Tadej, compaund, 148 krogov, deček iz Tržiča, tarča 165 m, Bernarda Zemlja, compaund, 174 krogov, članica iz Mozirja, tarča I65m, Rado Krzič, ukrivljeni lok, 167 krogov, član Dragomer Lukovica, tarča 185m, Dušan Perhač, compaund, 171 krogov,član Mozirje. Rezultati flight: Dušan Perhač, compaund neomejeno 576,9 m, član iz Mozirja, Dušan Perhač, compaund do 33 kg, 553,6 m, član iz Mozirja, Dušan Perhač, compaund do 25 kg, 467'm, član iz Mozirja, Stane Pezdirc, ukrivljeni lok do 23 kg, 333m, član iz Škofje Loke, Irena Nagode, ukrivljeni lok do 23 kg, 325m, deklica iz Jevnice, Teja Končar, ukrivljeni lok do 23kg, 323m, kadetinja iz Jevnice, Bernarda Zemljak, compaund do 18 kg, 334m, članica iz Mozirja, Bernarda Zemljak, compaund do 25kg, 423m, članica iz Mozirja, Bernarda Zemljak, compaund neomejeno, 464m, članica iz Mozirja. Vsi rezultati so novi državni rekordi. Tekmovanje je potekalo v lepem sončnem vremenu z rahlim vetrom, kar ni motilo številnih tekmovalcev iz vse Slovenije.
LOKOSTRELSKA SEKCIJA JEVNICA
sprejeli na svojih domovih, z odprtimi rokami, si za nas vzeli svoj dragoceni čas in poskušali vsaj delček svojega znanja prenesti na mlade ljudi. Zahvaljujemo se Lovski družini Gabrovka, MPZ, Društvu podeželskih žena za vse sladke dobrote, ki so jih pripravile za vse udeležence raziskovalne šole, in vsem ostalim sponzorjem, ki so s svojim prispevkom pripomogli, da smo raziskovalno šolo izpeljali, kot smo si želeli in načrtovali. To so: RHS Hrovatič, Trbovlje, Dolenjske pekarne Trebnje, DZS, d. d., knjigarna in papirnica Litija, Kmetijsko-gozdarska zadruga Dole pri Litiji, obrat Dolka, Peter Kraševec, Sandi Kraševec, s.p., Vrtnarstvo Kline, Moravče, Mesarija Litija, Gusto, d. e., Presad, Trgovina pri Metodi, Utenkar Bruno, s. p., Cvetlični Boutique Tila in Občina Litija, ki je zagotovila sredstva v občinskem proračunu za izvedbo raziskovalne šole. Če je slučajno ostal še kdo neimenovan, gre vsa zahvala tudi njemu. Dva kroga raziskovalnih šol v naši občini sta se tako odvrtela. Ledino so orali naravoslovci, sledili smo jim družboslovci. Na katero področje se bomo podali v prihodnje? Treba bo razmisliti o vsebini, o oblikah in metodah dela, pripraviti nov, drugačen model, po katerem naj bi potekala raziskovalna dejavnost, poiskati nove poti, na katere se bodo podali naši mladi ljudje, željni znanja in raziskovanja.
ANICA RESNIK
Premiera veseloigre v Kresnicah
Muhasto nedeljsko popoldne so nam dne 24. oktobra popestrili mladi kresniški igralci, člani dramske skupine pod vodstvom ge. Ivanke Brunček z veseloigro »Lažni zdravnik«. Dvorana v gasilskem domu je bila polna kot že dolgo ne. Nadarjeni igralci so iz nas, ki smo si igro ogledali, izvabili veliko odkritosrčnega smeha in navdušenega ploskanja. Matej, Dušan, Marko, Urška, Nuša, Jasmina, Peter, Dejan in Ivo, bravo! Bili ste prepričljivi in še si želimo podobnih predstav. Pri izvedbi te uprizoritve pa moram omeniti tudi to, da imajo za obelodanitev veseloigre zasluge poleg Ivanke Brunček še ga. Anica Razpotnik in gdč. Mojca Jelnikar.
PAVLA ŠINKOVEC
Vse solze žalosti, bolečina te Žan zbudila ni, vsepovsod je praznina, ki zelo, zelo boli. Kako pust in tih je naš dom, ko tebe Žan več ni, a vedi, da v srcih naših boš živel vse dni.
ZAHVALA
ob prerani in nepričakovani izgubi najinega sina
ŽANIJA SAVSKA
28.8.1997 8.10.1999 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ostalim znancem za izrečeno sožalje, cvetje
in svečke. Posebna zahvala gospe Darinki Grčar, botrci Marinki Pavlin, gospodu župniku za lep cerkveni obred in sv. mašo, gospodu Jožetu Grčarju za poslovilni govor in pogrebcem. Vsem še enkrat lepa hvala, ker ste ga
pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: ati Roman, mamica Darja ter vsi domači.
Ni več bolečine ne trpljenja,
to je vzela zemlja. V domu ostala je le praznina, v srcu bolečina.
ZAHVALA
ob zadnjem slovesu našega dragega moža, atija in starega atija
SLAVKA JESENSKA
iz Velike Kostrevnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala
gasilskemu društvu Kostrevnica, g. Albinu Jesensku za poslovilne besede, kolektivu IUV Šmartno, g. Setničarju za
ganljive akorde in šmarskim pevcem za lepe pesmi. Zahvala tudi osebju Doma Tišje za nego v zadnjih mesecih njegovega življenja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi.
"1; v
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Na pot k večnemu gospodu je za vedno odšla draga žena, mama, tašča, babica in prababica
VIKTORIJA LOGAR
21.12. 1921 18.8. 1999 iz Gabrske gore pri Gabrovki Ob boleči izgubi drage mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v času žalosti izrekli sožalja, darovali cvetje in svete maše in jo pospremili na njen večni dom. Še posebna hvala zdravstvenemu domu Litija, negovalki Jerneji, gospodu župniku, Heleni Perko, pevskemu zboru Gabrovka ter Ani Zupančič, Pavli Baje in Idi Oven za vso pomoč, ki so jo nudile. Žalujoči: mož Vincenc, sinova Vinko in Drago, hčerke Marija in Danica, vnuki Darja, Zdravko, Tomaž, Bogdan in Anja ter pravnuka Lea in Timotej.
ZAHVALA
V 69. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat in stric
SAVO TATALOVIČ
iz Litije, CKS 18 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam izrekli ustno in pisno sožalje, mu poklonili cvetje in sveče, ter ga pospremili na njegov zadnji
dom. Zahvala sostanovalcem za lepo cvetje in sveče. Iskrena hvala g. dr. Benedičiču za skrb ob njegovi bolezni. Zahvala tudi pevcem za zapete žalostinke in zaigrani tišini
ter g. župniku za opravljen obred. Posebno lepo se zahvaljujemo sosedi Zori in prijateljici Zofki za pomoč in tolažbo.
Žalujoči: žena Klka, hčerka z družino, sestra Gina ter ostalo sorodstvo.
Življenje celo si garal, vse za dom in zemljo dal, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega
KARLA TORIJA
s Save
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkev, ter za pisne in ustne izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in medicinskemu osebju ZD
Litija, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Polšnika za čudovito zapete žalostinke in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskreno hvala. Žalujoči: žena Anica, sin Marjan, hči Dragica z Bojanom in ostali sorodniki.
Zdaj hiša je prazna in temna povsod, ti luč si nam nosila, kazala nam pot.
ZAHVALA
7. julija nas je v 72. letu nepričakovano zapustila draga žena in mama
TEREZIJA GROZNIK
z Dvora 22
Iskreno se zahvaljujemo Janezu Peterlinu za zadnje posnetke, dr. Ptičarju za hitro pomoč, župniku za lepo opravljen obred, delavcem KSP in zastavonoši. Posebna hvala vsem prijateljem in sosedom, ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani in jo v velikem številu pospremili
na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Milan, sinova Milan in Božidar, sestre Marija, Ani, Angela in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
LUDVIKA NEJEDLYA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Najlepša hvala vsem za izkazano
spoštovanje na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Iskrena
hvala. Vsi njegovi.
Solze, žalost, bolečina te zbudile niso, tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči smrti našega dragega moža, očeta in dedka
KARLA AMRSKA
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč v najtežjih trenutkih. Vsi njegovi.
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je po hudi bolezni zapustila draga žena, mami, mama, tašča in sestra
ANA OBREZA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Janezu Zaletelju za
opravljen obred, MPZ Vače za zapete žalostinke ter govorniku Pavletu Hiršlu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni.
Niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v srcih naših boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega ata
RUDOLFA OBOLNA
z Riharjevca 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi družinama Šuštaršič ter Železnik za pomoč. Hvala tudi pevcem za lepo zapete žalostinke ter lepo zaigrano tišino, g. Štefanu za poslovilne besede in g. župniku za cerkveni obred.
Žalujoči: hči Marija z družino, sinovi Janez, Tine, Peter, Lojze z družinami, Jože z Jelko ter Srečo.
Kdor umre, neha živeti, toda nehati živeti še ne pomeni umreti, ampak začeti večno živeti.
ZAHVALA V 75. letu življenja nas je nenadoma in veliko prezgodaj zapustila draga sestrična
LEOPOLDINA RETAR
Trg na stavbah 13, Litija Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu Pavlu Okolišu, župniku iz Litije, in duhovniku Klavdiju Peterci iz Šmartna za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi gospodu Antonu Masniku, nekdanjemu litijskemu župniku, za vse njegove molitve na pokopališču. Hvala tudi gospodu Marjanu Gracarju za lepo prebrani nagovor, šmarskim pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano tišino. Hvala vsem, ki ste našo Poldko pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala. Vsi njeni.
Šumijo gozdovi domači...
ZAHVALA
Devet mesecev po smrti dobre žene Mirni nas je zapustil dragi ata, dedek in pradedek
FRANC SUSTAR
1916 1999 s Save pri Litiji
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala MPZ Polšnik za zapete žalostinke. Posebna zahvala lovskemu društvu Litija in gasilskemu društvu Sava, govornikoma Rudiju Lukaču in Ivanu Lovšetu za ganljivo slovo. Hvala g. župniku Cirilu Oražmu za cerkveni obred. Še enkrat iskrena hvala sosedom in vsem, ki ste ata pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča hčerka Marinka z družino.
Prijela sem Te za bolečo roko, zalesketalo se je zimsko nebo. Zakaj savski zvonovi tako milo pojo?
V SPOMIN
minilo bo žalostno leto odkar nas je zapustila neskončno dobra mama, babica in prababica
MARIJA MIMI ŠUŠTAR
roj. Ocepek
1921 -1998 s Save pri Litiji Naš dom je brez Tebe tako prazen in teman. Nikjer ni več domačih živali, skrbno obdelanega vrta in tople kuhinje. Zdaj čutimo, zakaj si se veselila vsakega obiska in nam mahala v pozdrav s solznimi očmi, ko smo odhajali od doma. V naših srcih boš vedno z nami. Hvala vsem, ki postojite ob maminem grobu, obiskujete maše, prinašate rože in prižigate sveče v večen spomin. Hčerka Marinka z družino.
Ko od hiše smo odšli, zapeli svetokriški so zvonovi, le pojte, le jokajte, saj danes pokopavajo našo mamo. (Alojz Carman)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
MARIJE RESNIK
Krivčeve mame iz Gabrovke 5.11.1910 1.9. 1999 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prav posebna zahvala pa velja sosedama Pepci in Magdi. Hvala pevcem KUD Gabrovka za zapete žalostinke, Heleni Perko za poslovilne besede in trobentaču za zaigrano tišino. Žalujoči: vsi njeni.
ZAHVALA
V 76. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
JANEZ MEDVED
iz Suhadol 3 pri Dolah pri Litiji Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi dr. Tanji Zelinka za zdravniško pomoč v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, g. Dušanu Maku za poslovilne besede, nosilcem praporja in pogrebcem. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Olga, sinova Maks in Janez, hčerki Marinka in Bernarda z družinami, brata, sestre in ostalo sorodstvo.
V SPOMIN
Mineva eno leto
odkar nas je zapustila draga
mama
ALOJZIJA RETAR
in dve leti in pol od odhoda našega skrbnega očeta
ANTONA RETARJA
zjastrebnika
Hvala vsem, ki se ju spominjate, jima prinašate cvetje in sveče ter postojite ob njunem grobu. Sin Stanko z družino.
Tiho si živel, tiho si odšel, ostala je praznina in nema bolečina. ZAHVALA 03- H- 1999 nas je po neozdravljivi bolezni v 50. letu starosti za vedno zapustil naš dragi sin in brat
ANTON SERUCAR
iz Šumnika pri Polšniku. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste zanj darovali cvetje, sveče, sv. maše, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gasilcem GD Polšnik za prevoz in spremstvo, g župniku za
lepo opravljen cerkveni obred, g. Sušniku za zaigrane žalostinke, gdč. Lauri za poslovilni govor in pogrebcem, ki so poskrbeli za njegov zadnji dom. Vsem še enkrat iskrena
hvala.
Žalujoči: mama in sestre z družinami.
Smrt neizprosna vzela nam je mamo, nam pa je pustila rano,
srce naše zdaj ječi zakaj odšla si mama ti? Ob izgubi mame
IVANE PUSTINEK
z Velikega vrha se iskreno zahvaljujem za vse darovano cvetje, sveče in sveto mašo. Posebej se zahvaljujem osebju Doma Tišje za nego, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Jože z družino.
V SPOMIN
15. decembra mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče
JANEZ MEDVEŠEK
iz Litje, Prvomajska 2 Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu najlepša hvala. Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moža in očeta
IVANA NOVAKA
1. maj 1953
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem.znancem in bivšim sodelavcem za podarjeno cvetje, darove ter izrečena sožalja. Hvala tudi g. župniku iz Litije in g. župniku s Podkuma za opravjen poslovilni obred.
Žalujoči: žena Janja, sin Zoran, ter ostalo sorodstvo.
mm
Široka je obala sinjega morja, še večja je ljubezen naša do tvojega srca. ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi, nepričakovani in prerani izgubi drage žene, hčerke in sestre
VLADIMIRE ZRIMŠEK
roj. Kres
iz Litije, poročene in stanujoče na Lavrici pri Škofjici, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, sošolcem in znancem za .spodbujanje in hrabrenje v času njene hude in kratke bolezni, za izrečena in poslana sožalja, za darovano cvetje in sveče, za moralno in materialno pomoč ter za spremstvo k njenemu mnogo preranemu večnemu počitku. Posebno pa se zahvaljujemo celotni zdravniško-medicinski ekipi Kirurške gastroenterološke klinike Bolnice dr. Petra Držaja v Ljubljani za strokovno in vestno spremljanje neozdravljive bolezni, sodelavkam poslovalnice Emona-Merkurja, Slovenska 55, v Ljubljani za vso izkazano pozornost med zdravljenjem in odgovornost v poslovilnem sprevodu, Gasilskemu društvu I.avrica za častno spremstvo, g. Jožetu Levsteku iz KS I.avrica, občina Škofljica, za poslovilne besede ob grobu, g. župniku
za lep cerkveni obred, šmarskim pevcem za zapete pesmi na dan slovesa in g. Setničarju za zaigrane žalne melodije. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: mož Janez, mama Malči in sestra Vika.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
IGNACA TIČARJA st.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala velja gasilcem, gospodu županu Mirku Kaplja, zdravstvenemu osebju, cvetličarni ciklama, gospodu župniku, pevcem ter gospodu Setničarju, Angelci Sodnik in Acu Simončiču. Žalujoči: vsi njegovi.
Vse življenje svoje trdo si garal vse za svoj dom, družino dal, sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
ob boleči izgubi
VILJEMA MLAKARJA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter kakorkoli drugače pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi.
Zdaj hiša je prazna in tema povsod, ti luč si nam nosil in kazal nam pot. Zdaj srca so tukaj osamljena vsa, vsi iščemo luč in del tvojega srca.
ZAHVALA
1. novembra nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek in pradedek
ALOJZ INDOF st.
z Vač
Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše
in izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja g. župniku za lepo opravljen obred, MPZ Vače z zapete žalostinke, PGD
Vače z organizacijo pogrebnega obreda, g. Hiršlu za nagovor in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi.
Predmilenijska vročica grabi prav slehrnega izmed nas. Če ne drugače, nas v to prisilijo dolge vrste v trgovinah ali pa preprost pogovor med prijatelji, ki nehote zaide v to smer. Ampak predmilenijske vročice v tem trenutku še ne bi smelo biti, razen če bo trajala vse leto 2000. Razočaranje mnogih gor ali dol, leto 2000 je vendarle zadnje leto drugega tisočletja in nikakor prvo v novem, tretjem tisočletju. Vsaj večina izmed nas se je v prvem razredu osnovne šole učila, da se štetje vedno pričene pri en ki. Naši trgovci pa so z uspešnimi reklamnimi akcijami zopet dokazali, kako se da številke tudi obračati; v svojo korist seveda. Vsi začenjajo novo tisočletje z letom 2000 (beri: z letom nič). Trdno sem prepričan, da bodo svojo zmoto priznali vsaj jeseni drugo leto, ko se bodo zopet pripravljali na božično-novoletna obleganja trgovin s strani želja polnih kupcev. Priznali jo bodo seveda v tem smislu, da nas bodo znova prepričevali, da bomo novo tisočletje sedaj pa čisto zares dočakali. In ne bo razloga, da jim nebi verjeli. Še nekdo nas bo v prihodnjem letu prepričeval, da bo v novem tisočletju prav zares bolje. To bodo vrle ženske in možje, ki se bodo znova podali v predvolilno bitko za glasove slovenskih državljanov. Boljše čase v novem tisočletju pa nam bodo obljubljali le z enim majhnim zadržkom: če bodo izvoljeni seveda, sicer ne bodo mogli prav nič vplivati na stanje duha in materije v naši domovini. Ampak tudi
B ožični
koncert
Zbor sv. Nikolaja
Gostja sopranistka Barbara Tišler Pri orglah Rahela Sinigoj Zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič
V SOBOTO
25.12.99
OB 18.3O URI
V LITIJSKI CERKVI
nova kultura litija
, ^  ^    .4«.,. jv ■ ■., ;;*
■K
domovini. Ampak tudi njihovemu prepričevanju ne bi mogli oporekati, ni razloga, da jim ne bi verjeli. Večina, zlasti tistih, ki so že danes nosilci odgovornih in pomembnih nalog, se tako ali tako iz dneva v dan dokazujejo. Z vsemi svojimi močmi. Zato, drage sodržavljanke in spoštovani sodržavljani, še eno leto časa imamo, da budno odpremo oči in opazujemo, kaj se dogaja v naši okolici. In če hočemo našim izbrancem dobro, jih bomo seveda lahko, upam da še pravočasno, opozorili na napake, kijih delajo. Nalašč se nisem v svojem sestavku oziral nazaj, v leto, ki je za nami, saj ni bilo preveč rožnato, vsaj za naš časopis in sodelavce, ki se trudimo okoli njega, ne. Prihodnosti pa prav tako ne bi želel napovedovati, zato vam samo iz dna srca voščim blagoslovljene božične praznike, ponosno praznovanje obletnice slovenske samostojnosti in veselje ob prelomu starega v novo leto!
Vaš urednik, Matjaž Berčon