Ueiteljiščni vestnik. Učitelj — novinec. (Referiral na II sestanku slov. učiteljiščnih abiturientov v Ljubljani tov. S i v e c (Dalje.) Zapreke, ki nam stopijo nasproti, torej niso malenkostne. Potreba bo pravega vztrajnega dela. Marsikdo bo pri tem, da omaga. Zgrozil se bo, ko bo zagledal toliko dela in težav, ki bi jih moral prebiti, ie bi stopil v trop delavcev, v vrsto borilcev. A ne strašimo se! Delo. še tako težko, nam bo postalo sladko, če se ga oprimemo z ljubeznijo. Čutili bomo sicer pomanjkanje. a imeli bomo čisto vest. Klečeplazci nočemo biti. Za zgled si postavimo one učiteljske mučenike. ki sq žrtvovali vse, da so ostali zvesti svojim in narodu koristnim načelom. Pazimo torej, da ostane naš značaj kristalno čist. Učiteljstvo rabi pravih moških značajev. Leti dvignejo njih ugled in vodijo narod po poti izobrazbe do one višine, na kateri bi moral biti. Sedaj. ko vstopimo v življenje, bomo morali prebiti hud boj. Napeti bomo morali vse sile. če bomo hoteli ohraniti svoj značaj. Ako bomo sami. se bomo le težko upirali temu nasilju. Zato si bomp morali poiskati prijatelja, pravega, odkritosrčnega prijatelja. ki bo čutil z nami in nam bo pomagal prenašati prve silovite navale, ki bodo butli od vseh strani na nas. Najboljšega prijatelja bomq dobili brezdvomno med učiteljstvom, ki je že prebilo nešteto bojev,ki ve in zna ceniti boje začetnika. Zato bodi prvo naše delo, da se vpišemo v stanovsko organizacijo ter da se je oklenemo z vso vnemo. K vstrajnemu delu nas bo izpodbujal tudi »Učiteljski Tovariš«. On nam bo dajal moralne opore, moči in nasvetov. Pomagal je že mnogim — bo tudi nam. Ako bi ne bilo njega, bi omagal masikateri učitelj. Zato naročimo se vsi nanj! Sedaj zapuščamo učiteljišče. A s tem ni rečeno. da vrzimo knjige v kot. Študirajmo dalje, in sicer to, kar se ni obravnavalo v šoli. Lotimo se vprašanj, s katerimi se nismo mogli mnogo baviti dosedaj. Študirajmo stanovsko - socijalna vprašanja! Seznanimo se s temelji našega gospodarskega življenja! Neobhodno potrebno pa je. da se vsak hitro in kolikor mogoče natančno seznani s stremljenjem učiteljstva. če to še ni storil dosedaj. Kdor ne bo dobro poučen o tem, bo zaostajal. Nemogoče mu bo, da bi sledil tvarišem pri njih delu. Obenem zasledujmo natančno domačo in svetovno politiko, da ne pridemo v položaj, ko bi morali molčati. Pridno obiskujmo knjižnice in berimo znanstvena dela strokovnjakov! Napredujmo in izobrazujmo se! Od učiteljskega napredka je odvisen napredek naroda. Učiteljstvo je prvo poklicano. da širi prosveto in omiko med narodom. Naše delo v življenju bo dvojno. Prvič bomo morali skrbeti za dobrobit in ugled učiteljstva. drugič za posvetno in gospodarsko omiko ljudstva. Za dobrobit učiteljstva bomo delali najbolje, če bomo udje in trdni stebri učiteljske organizacije. Kar dobi učiteljstvo. si pribori skupno. Kako bomo skrbeli za ugled učiteljstva, sem že govoril. Le nekaj še sodi sem k tej točki. Pozabiti ne smemo, da smo bili učiteljiščniki. Kot takim nam je bila jako dobrodošla pomoč učiteljstva. Naši nasledniki pa jo bodo rabili še bolj kakor mi. Zato, tovariši, ostanimo vedno na strani učiteljiščnikom. Seznanjajmo jih z bodočim delom in z razmerami, v katerih bodo morali živeti, da bodo že pri vstopu v življenje pridni in neustrašljivi delavci. Narodno - prosvetno in gospodarsko ¦ielovanje se razdeli v dva dela, v delo v šoli in izven šole. Z delom v šoli smo se že nekoliko seznanili za svojih študij. Le eno naj omenim! 2e v zgodnji mladosti vcepimo otrokom pojem narodnosti! Pokažimo jim krasote naše domovine! Seznanimo jih z življenjem naših pradedov ter vzgojimo tako kal poznejši narodni zavesti! Naučimo jih lepih pesmic, ki poveličujejo naš dom in opisujejo njegove krasote! Pesem je oni faktor, ki dviguje našo dušo, ki navduši starčka. da začuti mladeniško kri v svojih žilah. Pesem privabi možu solze v oči. Kaj pa gane človeka bolj, kakor pesem, ki kipi iz prs mladine domovini v čast! V poznejših letih seznanimo mladino tudi z narodnim delom in somoobrambo! Tukaj pa stopajmo previdno dalje. da ne zanetimo v srcih otrok sovraštva do drugih narodnosti! Vedimo torej, tovariši: kdor ima šolo, ima mladino, in kdor ima mladino, ima tudi bodočnost narodovo v svojih rokah. Cenimo tq in pojdimo z ljubeznijo v šolo! Delo izven šole je ravno tako važno, kakor oni v šoli. Ne strašimo se onih, ki zahtevajo, da ne sme učitelj nič iskati izven šole! To govore le zato, ker so nasprotnia vsakemu napredku. Učiteljstvo se umakne še le takrat temu delovanju, ko bo zadostno preskrbljeno za mladino, ki zapusti šolo. in tudi za starejše. Dela med ljudstvom ne zmanjka. Treba je le mnogo dobrih in pridnih delavcev. Vsak delavec pa potrebuje mno?o eneržije in železne vztrajnosti. Mnogo več izvrstnih delavcev bi bilo, če bi imel vsak. ki se je lotil dela, ti dve lastnosti. Koliko je takih. ki se hipno ogrejejo za vsako stvar. V pekel bi šli takrat, ako bi bilo potreba. Po preteku enega tedna, da, celo enega dneva ali ene ure so že popolnoma mrzli za stvar, za katero so se ogrevali še predkratkim. Zdi se jim morda že nemožna, še preden so premislili, ka<o bi jo najlažje izvedli. Treba bi jim bilo zopet enega, da bi jih navduševal in priganjal k delu. Skrbimo torej, da si pridobimo kolikor mogoče mnogo eneržije in vztrajnosti! Krvavo jih bomo rabili v življenju. Največ dela izven šole posvetimo mladini, ki ravno zapušča šolo! Nevarnost je, da zaide v slabe družbe in se tam poizgubi. Uvedimo jq polagoma v kako društvo. Tu se navadi mladina lepega ponašanja in možatosti. Okrepi si samozavest in se nauči mnogo koristnega za življenje. Že stari Grki so dovoljevali tnladini vstop v starejše družbe. Seveda je mladina le poslušala modre izreke mož in se je divila junaštvu herojev. S tem so vcepili mladini ljubezen do domače grude, obenem pa odpor proti nasilju. Vsak izmed nas se gotovo vpiše v kako društvo. Mnogi bodo tudi morali prevzeti takoj, ko nastopijo službo. v svojem okraju, voditeljstvo kakega društva. Na deželi je nekaj ljudskih čitalnic in knjižnic. več izobraževalnih. telovadnih, obrambnih in glasbenih društev. Mnogo teh društev pa navadno spi. Zato bodi naša naloga, da jih vzbudimo! Društva, v katerem bomo, se bomo morali okleniti z ljubeznijo. Posebno bodo morali paziti oni, ki bodo voditelji kakega društva. Ako opeša ali kaj zgreši voditelj, trpi društvo občutno. Razentega nas čaka še mnogo dela rned ljudstvom. Sedaj smo si ogledali le glavne naloge in zapreke, ki čakajo vsakega učitelja novinca. Mnogo nas sicer čaka. A naloge niso tako velike, da bi se jih ne mogli lotiti. Zaprek se pa ne smemo preveč bati. Vemo sicer. da ne bomo oopolnoma dosegli svojih smotrov. Pa tolaži naj nas izrek: Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača! — Vsak naj napravi. kolikor bo mogoče v njegovi moči. Ako seštejemo vse one delce. ki jih napravi vsak posameznik. dobimo precej veliko celoto. Razidimo se torej, tovariši, na delo med širne mase slovenskega ljudstva! Skrbimo za njega boljšo bodočnost! Mirimo vihar. ki vžiga v srcih strasti, da brat preganja in mori brata! Ogrejmo okamenela srca, ki ne čutijo bede svojih bližnjih! Umirimo vihar, ki ugonablja vse, kar je svetega in plemenitega med nami. Neustrašeno pojdimo med svet, pa trdni in neupogljivj značaji ostanimo! Pojdimo aa delo z željo, da dvignemo narod in da postavimo tudi mi, letošnji odhodniki. kamenček v nesmrtni spomenik slovenskega učiteljstva!