Iz deželnega zbora. V seji dn6 9. februvarija se je izvolil odsek 12 udov, da prede'1%/ postavo za volitev v deželni zbor. Izmed Slovencev sta izvoljena gg.: dr. Jv. Dečko in Fr. Robič. Poslanee Furst utehiglinje svoj predlog, naj se na deželne ,st'foške napravi zj^poskušnjo urad, ki bo posredoval pri prodaji deželnih pridelkov. Med drugim pripoveduje sledeče: Od leta 1868. do 1892., torej v 25 letih, se je po eksekutivni poti prodalo v Avstriji dvesto in dvajset tisoč kmetij. Na teh kmetijah je bilo vkojiženih dolgov 730 milijonov goldinarjev; za prodane kmetije se je pa skupilo le 427 milijonov; 303 milijone je šlo torej v zgubo. Sarao leta 1894. se je po sodnijski poti prodalo 14.089; kmetij. Genile so se na 30 milijonov 150 tisoč in 840 gld.; vknjiženih je bilo 37 milijonov 990 tisoč in 58 gld.; dobilo se je za nje 22 milijonov 500 tisoč 617 gld. Že leta 1890. je pripadalo na vsakega kmeta 1500 gld. vknjiženega in na vsakem oralu zemljišča na Štajarskem je bilo 60 gld. vknjiženih dolgov. Nadalje pravi, da je »vzorno gospodarstvo« v Obernhofu na Štajerskem že požrlo 100.000 gld. in več. Vsled zlega, ki tare kmeta, je pa krivo prekupowije poljedeljskih pridelkov, t. j., ker jih kmet ne more prodati naravnost onemu, ki jih potrebuje za žizež, ampak le po mešetarju. — Njegov predlog za napravo posredovalnega urada se je izročil skupnemu deželnokulturnemu in finančnemu odseku; konservativni poslanec Hagenhofer ga je dobil v poročilo. V seji dne 10. februvarija se je volil nov deželni odbor in smo zmagali Slovenci z gosp. Fr. Kobičem. — V seji dne 12. februvarija se je izročilo več peticij ali prošenj zavoljo škode po lanski toči, med drugimi tudi ona od občine Sv. Petra pod Gorami. Gosp. dr. Dečko in tovariši vprašajo v slovenskem jeziku c. kr. namestnika, zakaj so se v celjskem mestu razglasile volitve v državni zbor samo v nemškem jeziku ? Nato gosp. c. kr. namestnik do danes še ni odgovoril. »Grazer Volksblatt« se pa zopet jezi nad predrznostjo Slovencev, da si upajo v graškem deželnem zboru slovenski popraševati vladnega zastopnika. V tisti seji je utemeljeval gosp. dr. Dečko svoj predlog, naj se iztrebi savinjska struga od Celja do Zidanega mosta, da bodo zamogli brez ovire les spravljati po plovih ali flosih. C. kr. namestnik je takoj odgo-  voril, rekoč: Že lani bi se bilo to zgodilo, če bi ne bila Savinja vedno tako velika. Skrbel bode, da se to zgodi prej ko mogoče. — V tisti seji se je sklenilo, da se imata o peticiji štajarskih učiteljev za zboljšanje plae posvetovati skupni finančni in šolski odsek. V seji dnš 16. februvarija je izročll gosp. Žičkar prošnjo občin Mislinje in Kozjak za podporo zavoljo lanske toče; potem prošnjo občine Sv. Feter pod Gorami, naj se njej odpiše neki plačilni nalog za 25 gld. in prošnjo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju za podporo. Dne 16. februvarija sta bili tudi dne finančni seji, katerih prva je trajata od 12. do V23. ure popoludne, druga pa od 5. do 8. ure zvečer. Pretresovale so se razne podpore, med drugimi tudi ona za c. kr. kmetijsko družbo štajarsko. Ta je dobivala do zdaj splošnje letne podpore po 5000 gld., zraven pa Se po 2600 gld., da izdaja svoj gospodarski list v nemškem in slovenskem jeziku. Zdaj je pa svoj list povekšala in zahteva narnesto 2600 gld. 3200 gld. podpore za svoj časnik. Nekateri nemški udje finančnega odseka so kazali svojo nezadovoljnost s tem gospodarskim listom, češ, da ni pisan za kmeta in da ga ljudstvo nič ne obrajta, da torej nikakor ne morejo glasovati za pomnoženo podporo. G. Žičkar je pa pri tej priliki povdarjal, da e. kr. kmetijska družba za Kranjsko izdaje list v slovenskem jeziku: »Kmetovalec«, ki je prav dobro in praktično urejevan in ga tudi štajarski gospodarji kaj radi prebirajo. Naj se torej štajarska in kranjska kmetijska družba porazumita, da bo zamogel »Kmetovalec« izhajati kot uradni list za štajarsko in kranjsko kmetijsko družbo. Predsednik finančnega odseka je pa pripomnil, da se fftiančni odsek o tem ne more posvetovati, kako da naj urejuje kmetijska družba svoje liste. Ker se mi stvar vendar dozdeva dovolj važna, naj bi slovenski zastopniki kmetijskih podružnic pri osrednjem odboru kmetijske družbe delali na to, da izhaja za obe družbi le eden slovenski list. Mislim, da bo s tera ustreženo oberaa družbaraa in njenim udom ter drugim naročnikom; gotovo pa tudi davkoplačevalcem. Namesto zahtevanih 3200 gld. se je dovolilo le 3000 gld. za izdavanje gospodarskega lista. V isti seji finančnega odseka se je dovolila podpora graškemu, mariborskemu in ljutomerskemu društvu za dirkanje vsakemu po 100 gld.; od bila se je pa prošnja društva za vzgojo perutnine v Gradcu, naj se mu dovoli zraven navadne letne podpore po 100 gld. še eden stotnjak za napravo razstave.