SVOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO) XXXII. (26) No. (štev.) 40 EBLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 4. oktobra 1973 TRAGIKA KOROŠKIH SLOVENCEV MED DVEMA OGNJEMA Iz roda v rod Glavne misli iz govora g. Jožeta Košička na proslavi dvanajste obletnice Slomškovega doma v nedeljo, 30. t. m. ..Znano je, da trdijo, da nobena emigracija ničesar ne pozabi in se ničesar ne nauči. Brez dvoma je prav, da pozabimo vse tiste naše napake, ki so nas v svobodnih dneh slabile in dostikrat smešile, nikakor pa ne smemo pozabiti tega, kar nam je bilo vsem sveto: svoje vere, svoje ljubezni do naše zemlje in materinega jezika in pa trdni pojmi o poštenju povsod: v družini, v vasi, na občini, v trgovini, v politiki, v gospodarstvu. Vse to se je v naši domovini izražalo v treh oblikah: prva cerkev, ki nas je učila verovati v Boga in ubogati njegovo postavo, potem rojstna hiša, kjer smo se z materinim mlekom napili ljubezni do slovenske grude in do slovenske besede in nato prosvetni dom, ki nas je navajal, kako naj spo polnimo, kar nam je dala Cerkev in dom z znanjem, ki nam ga je dala šola, da bo vse skupaj koristilo nam samim in narodu. Tega ne smemo in nočemo pozabiti, tudi če živimo 15.000 kilometrov daleč od domovine.. Tudi smo se naučili v emigraciji1 mnogokaterih koristnih stvari. Naučili smo se, kako smo majhni v velikem svetu. Vedeli smo, da bomo izginili v vrstah osemmilionskega mesta, če se ne zberemo in utrdimo. Tako smo s trudom in znanjem začeli graditi okrog velemesta slovpnske prosvetne domove, ki kot zlata veriga družijo slovenski živelj. Eden prvih in cvetočih je prav Slomškov dom, ki danes praznuje svojo novo obletnico. Kaj za nas ti domovi pomenijo, se dostikrat niti ne zavedamo. Osem slovenskih šol ima v njih svoje prostore in plemenita učiteljska srca, ki se brezplačno žrtvujejo za to, da novi slovenski rod čuti in govori po naše. Tam se ču.ie slovenska pesem in slovenska beseda z društvenega odra, tam strokovnjaki predavajo svojim rojakom, tam se vrše tečaji, športne tekme in se nudi mladini zdrava zabava — tam čutimo, da smo doma in ne tako majhni. Te domove je zgradil stari slovenski rod ne zase, ampak za mladi rod. Mladi prijatelji, sprejmite s hvaležnostjo in priznanjem to darilo vaših starih. Naj vam bodo domovi dragocena dediščina, ki jo boste upravljali vestno v namen, za katerega so bili zgrajeni, s trdnim sklepom, da jih boste, ko boste vi zasedli mesto starih, izročili v roke njim, ki že prihajajo za vami, vedno zvesti geslom: Vera v Boga, zvestoba materini besed: in boj za poštenost v zasebnem in javnem življenju. Na tej podlagi bomo lahko dokazali vsem čmogledom glede naše narodne bodočnosti, da so nam dane vše možnosti, da se kljub dalji in kljub več kot sovražnemu ravnanju domovine, vendar lahko ohranjamo iz roda v rod. Prepričani smo, da današnji mladi rod to hoče in tudi zmore. ZRAK IN VODA V JUGOSLAVIJI Med zmago in nastopom Latinsko ameriški kontinent je zaradi svojih ostrih značilnosti vedno bil v ospredju, zanimanja vsega sveta. To zanimanje se je zadnje čase še povečalo, zlasti zaradi nekaterih konkretnih primerov, kot sta to bila čilska izkušnja s komunistično vlado in pa argentinska pot „institucionalizacije“, to je, povratek v veljavnost ustavnih določil. Dramatični razplet obeh situacij je bil skoraj istočasen, par dni razlike med Allen, dejevim padcem in njegovo smrtjo, ter volitvami v Argentini, ki so po osemnajstih letih znova vrnile oblast Peronu. Opazovalci se sprašujejo, kam se bosta sedaj namenili obe državi. In nar. trenutno najbolj zanima, kam se bodo obrnili dogodki v Argentini. To je tudi snov pričujočega članka. Niso na mestu lahkomiselne prerokbe, pa tudi so se opazovalci argentinskega političnega življenja že odvadili prerokovati, prevečkrat se je v zadnjih časih realnost oddaljila od prerokb. Pač pa je v resni analizi sedanjega položaja edini veljavni ključ ugotovitev vsaj glavne smeri v bodočem političnem delovanju v državi. Noebna resna analiza ne more iti mimo značilnih dob, ki jih pozna politično vrvenje. Te dobe so se hitro menjale zadnje čase, in imele vsaka svojo značilnost. Od nastopa peronistične vlade pa do danes, lahko zaznamo vsaj tri, ki se bistveno razlikujejo. Prva, doba predsednika Dr. Campora, približno dva meseca, je bila značilna zaradi a-narhije, ki je vladala na vseh področjih : zasedbe šol in fakultet, zanikanje avtoritete v državnih organih, prosto delovanje prevratnih skupin, itd. Naslednja doba je tekla od nastopa predsednika Raul Lastirija, pa do 23. septembra, dneva volitev. Vzpostavitev večjega reda vsaj v državnem območju in ostrejši nastop proti gverili je bila njena značilnost. Tretja doba pa je ta, ki teče od volitev do nastopa Perona kot predsednika države. In prav v tej dobi, ko še vlada Raul Lastiri, je mogoče najti zanesljive elemente za presojo bodoče usmeritve. Dejstvo, da je na sam dan vol:-tev, ko so bile te v polnem teku, odstopil prejšnji šef federalne policije in je bil takoj na njegovo mesto imenovan drug, ki je znan po svojem ostrem stališču proti gverili, je kaj simptomatično. Takoj naslednji dan je vlada sama izdala odlok, s katerim je postavila .izven zakona“ delovanje najbolj ekstremne gverilske organizacije. Oster nastop proti gverili pa istočasno predstavlja oddaljitev od politične levice. Prav tako pa tudi, vsaj v principu, odsekanje s telesa perondz-ma, raznih levičarskih skupin, ki so se udomačile v tem gibanju. Vprašanje je sedaj le še, kako bo peronizem pričel s čiščenjem v lastnih vrstah vseh tistih elementov, ki so se vanj infiltrirali v iskanju političnih dividendov v prid levice. Da peronizem lahko kratkomalo o-brne hrbet levici odgovarja v prvi vrsti njegovi volilni zmagi. Je pa tudi odsev zavesti, da lahko računa v resnem delu za narodov prid z drugo najmočnejšo stranko, t. j. radikalno. Ob priliki uboja glavnega tajnika CGT (Glavne delavske konfederacije) Ruccija so prav radikalni poslanci v parlamentu najostreje obsojali to dejanje, in želi naivec je odobravanje s strani peronistič-nega bloka. Prav ob priliki prej omenjenega u-boja Ruccija, so opazovalci zaznali dvoje značilnih primerov. Ko je prispel v poslopje CGT, kjer so zemeljski ostanki ubitega gremialista čakali pokopa, poveljnik vojske gen. Carcagno, so ga navzoči sprejeli s ploskanjem, medtem ko je bil z ogorčenjem vrnjen venec, ki ga je poslala neka univerzitetna organizacija. Še bolj simptomatične so Peronove izjave nekemu italijanskemu dopisniku, (izjave, ki doslej še niso bile zanikane), v smislu opozorila Kubi, ko je dejal: „Kubo opozarjam: naj ne izvaja igre Zadnja leta je slovenska manjšina na Koroškem prišla v vedno težji narodni položaj. Pritisk s strani avstrijskih oblaisti v smislu ponemčenja vsega koroškega življa se je jasno kazal v nastopih, dekretih, načrtih, sploh v sistematičnem kršenju člena 7. državne pogodbe, po katerem je bila Slovencem v Avstriji zagotovljena velika mera svobodnega narodnega živjenja. Položaj, ki je grozil z narodnim poginom, se ni spremenil niti ob menjavi vlad. Tako Avstrijska ljudska stranka, kot socialisti so Slovencem obljubljali polno rešitev njihovih problemov v raznih volilnih načrtih, kar pa Bo seveda takoj pozabili, čim je prešla volilna doba. Dunaj je še naprej milrno kazal hrbet sloven'skim zahtevam in teptal slovenske pravice. Prišlo je do nekako narodne prebuditve. Do bolj ostrega nastopa sicer plašnih Korošcev. Ko je zvezni kancler Kreisky odločil postaviti dvojezične napise v nekaterih mestih in vasieh južne Koroške, so Slovenci ostro zahtevali polnost pravic na tem področju, in še ostreje protestirali ob kriminalnih izgredih, ko so bili dvojezični napisi uničeni s strani nemških prenapetežev. Tedaj je vse ¡slovenstvo vstalo v bran koroškim rojakom. Manifestacije so se vršile v Sloveniji, protestna pisma in izjave so z vsega, isveta deževale na Dunaj, ves narod je zahteval, pravice za teptane brate. Tedaj pa so voditelji koroških Slovencev naredili usodno napako. V težkem položaju so se naslonili na matično dlržavo, Slovenijo, t. j. na Ljubljano in posredno na Beograd. /Pomoč je iz Ljub ljane sicer prišla, bolje, obljuba pomoči, kajti doslej se položaj koroških rojakov, kljub obljubam in nekaterim diplomatskim korakom, ni popolnoma nič ki jo je delala v Čilu“ in pa da „smo odločno protimarksisti.“ Po drugi strani pa je jasno stališče ministra za vzgojo dr. Taiana, ki je Zahteval od komunističnega rektorja buenosaireške univerze, da je odstopil. V tem smislu, se je zadnje čase govorilo o namigu s strani oboroženih sil v smeri treh „želja“, ki bi bile: sprememba v vodstvu federalne policije, prekinitev z gverilo in pa red na univerzi. Doslej je bilo tem namenom ugodeno. In čim bolj se Peron oddaljuje od levice, tem bliže se postavlja stališču oboroženih sil. Gen. Carcagno se je mnogokrat izrazil za legalista. Vojska sama je doslej dala že mnogo dokazov, da nima nobenega namena vmešavati se v delovanje vlade, dokler bo to delovanje v okviru zakonov in ustave. Isto, nič več in manj, pa je bila doslej želja Perona do vojske. Mnenje je, da je po drugi strani že Ija Perona, naj bi sedanji predsednik Lastiri rešil najbolj sporne točke političnih odnosov. V tem smislu je tudi razlagati hitrico v univerzitetnem pro- izpremenil. še huje: malenkostna pomoč, ki je iz Ljubljane prišla, je bila dana za ceno odstopa od številnih načel. V Narodnem svetu koroških Slovencev je prišlo do presenetljivih in nenadnih sprememb, enotna slovenska fronta na Koroškem se je razblinila. Celotno politično delovanje je postalo vedno bolj odvisno od ukazov iz Ljubljane. Sledili smo pisanju celovškega Našega tednika. Uradno glasilo Narodnega sveta se je vedno bolj oddaljevalo od svoje prvotne linije. Vedno manj je bilo člankov, ki bi lahko motili komunistični režim v domovini, dokler ni šlo tabo daleč, da se skoraj lahko primerja list kot podružnica ljubljanskega „Dela“. Sllično gledanje na domače in svetovne dogodke, 'slična terminologija... V torek, 18. septembra, je zvezni sekretar za zunanje zadeve v Beogradu, Miloš Minic sprejel v avdienci delegacijo koroških Slovencev, kateri ¡so načelovali dr. Joško Tischler, Filip Warasch, dr. Franci Zwitteir in Ljubo Urbajs, torej vodilni možje obeh koroških političnih formacij. Prišli so, da ponovno prosijo pomoči Is strani jugoslovanske zvezne vlade v njihovem boju za narodne pravice. In ponovno so odnesli le obljube in prazne fraze, kot ta da „v načelih jugoslovanske politike do vplrašanja slovenske narodne skupnosti ni nobene razlike med stališči Ljubljane in Beograda“. Stališči, ki ¡sta po drugi strani znani: prvi interes je diktatura, vse ostalo, tudi narodi in njihove manjšine, sie morajo temu interesu podvreči Koroški Slovenci .se nahajajo v tragičnem položaju. Stojijo prav med dvema ognjema: med Dunajem in Ljubljano, ki ¡se ne razlikuje od Beograda. Od obeh strani jim preti propad. Ponujajo se jim le prazne obljube, medtem ko narodu na Koroškem bije zadnja ura. blemu in v nastopu proti gverili. Nova' vlada, ki bo nastopila 12. oktobra si ne želi novih problemov. Teh je na vseh področjih dovolj zaradi samega težkega položaja države. Prav zato se je tudi „zataknil“ v parlamentarni komisiji zakonski osnutek o razporoki, ‘n senat ne hiti v preučevanju zakona o stabilizaciji učiteljev na privatnih šolah, dve točki, ki hi lahko povzročili odpor cerkvenih krogov. Tak je položaj ob bližini nastopa svojega tretjega predsedništva, , ki ga bo kmalu izvedel gen. Juan Domingo Perón. Doba, ki se bo tedaj začela, bo imela gotovo svojstvene značilnosti. Želja vseh državljanov, ki je tudi naša želja pa je, da bi se celoten razvoj izvedel v okviru svobode medsebojnega spoštovanja, kar je podlaga za vsako trajno delo, zlasti pa še za delo narodne obnove, ki ga peronistična vlada obljublja in namerava izpeljati. V tem okviru in pod tem vidikom ob zgodovina sodila novo dobo, ki Se bo začela 12- oktobra. Kakor večina zahodnoevropskih držav ter ZDA in Japonska, tako se je tudi Jugoslavija zaradi hitre urbanizacije in industrializacije znašla pred problemom onesnaženja zraka in vode najosnovnejših življenjskih elementov za zdlrav razvoj prebivalstva in narave sploh. Problem onesnaženja zraka in vode v industrializiranih državah je postal tako pereč, da so ZN pomladi lanskega leta organizirali posebno konferenco v Stockholmu, na kateri so strokovnjaki razpravljali o zadevi. Konference se je udeležila tudi jugoslovanska delegacija. Predhodnik te konference je bil 27 članski pripravljalni odbor ZN. Tudi v tem odboru je sedela jugoslovanska delegacija. V zadnjih 40 letih, od 1920 do npr. 1960, v razdobju, za katero so ZN izračunali porast svetovnega prebivalstva, je prebivalstvo v Jugoslaviji naraslo za več kot 50 odstotkov. Še hitrejša je bila sprememba družbe v meščansko in industrijsko. „Zaslug“ za to nima komunističen režim kot tak, temveč gre za več ali manj naraven razvoj, ki mu je podvržena vsa zahodna in srednja Evropa. Komunistični režim je kriv padca števila kmečkega prebivalstva v državi v razdobju od 1945 do 1970, ko se je le-to znižalo od 75% na 37% celotnega prebivalstva. Prav smešen je v tem oziru izzvenel za strokovnjake član jugoslovanskega partijskega prezidija Veljko Vlahovič, ko je na drugi partijski konferenci januarja 1972 izjavil, da so „za tak napredek (?!) ZDA potrebovale 40 let, ZSSR 50 let in Zahodna Evropa okoli 100 let.“ 879 NEUREJENIH MEST V Jugoslaviji je danes 27.295 naselij, od katerih jih je 879 mogoče smatrati za mestna naselja. V teh prebivalstvo hitro narašča. Ljubljana je npr narasla od 1945 do danes od 80.000 na skoro 300.000 prebivalcev, se pravi nad 350%, Beograd od 550.000 na 1,200.00 ljudi, se pravi nad 115%. Po vseh teh mestih je močno pomanjkljiva infrastruktura: ceste, vodovne naprave, odvodne naprave, električna napeljava, prevoz, javna kopališča. Posledica: slabe stanovanjske in higijenske razmere. VEDNO MANJ GOZDOV V razdobju med 1939 in 1969 je industrija v Jugoslaviji narasla približno osemkrat. Večina industrij je zgrajenih v ali blizu obstoječih mestnih naseljih. Na drugi strani pa je negospodarsko izsekavanje gozdov v Jugoslaviji zreduciralo gozdno površino v državi na minimum. Ob koncu 19. stoletja je bilo na področju Jugoslavije 30 odstotkov manj gozdnate površine, kakor na začetku istega stoletja, v sedanjem stoletju pa se je ta površina predvsem pod komunističnim režimom zmanjšala še za nadaljnjih 40 odstotkov. Gozdovi pa so najboljši obnovitelji zraka. Zaradi zmanjšanja gozdne površine na eni strani in zaradi povečanja uporabe goriv in drugih kemikalij v industriji in prometu na drugi strani sta ozračje in voda v Jugoslaviji vedno bolj onesnažena. Zdravju škodljivo onesnažen zrak imajo v Jugoslaviji že v 46 mestnih naseljih. V Beogradu terja npr. koncentracija škodljivih snovi v zraku nad sprejemljivim minimum najmanj 70 dni v letu. Onesnaženje zraka v Zagrebu presega sleherni higijenski standard, položaj v industrijskih naseljih kakor so Zenica, Bor in Trepča pa je še resnejši. PLJUČNE BOLEZNI V SLOVENIJI Učinek onesnaženega zraka na zdravje prebivalstva je razviden iz naraščanja pljučnih bolezni, konjunktivitisa in dragih bolezni, predvsem v srbskih mestih Bor, Trepča in šabac ter v nekaterih mestih v Sloveniji. V industrijskih naseljih je umrljivost otrok zelo visoka, prav tako število rakovih in drugih obolenj na pljučih. Kroničen bronhitis postaja vsakdanji pojav v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. V središču teh mest 43 prebivalcev na 1000 boleha na kroničnem bronhitisu: v Ljubljani ok. 4000, v Zagrebu ok. 10.000, v Beogradu ok. 15 tisoč. Za pljučnim rakom je n. pr. leta 1955 umrlo v Beogradu 11,8% ljudi, leta 1964 pa že 17,8%. V Jugoslaviji tudi še niso rešili problema ropota. Ok. 70 odstotkov prebi- (¡Sledi na 2. str.) t: J ¡j ■|pf r', i“ i' , =r' |i| i t ’ i j f ; . 'V j!' .j ¡k .1 • i ¡¡86; ; ■ M - tl' ' h Sf| PP (9 j - p p* 'S; Ki . &&3ÉÉ¡¡p 'V K ifij mSÊË VIŠEK NESTRPNOSTI, še en dokaz nemške nestrpnosti napram Slovencem na Koroškem. Poročno naznanilo, izobešeno na župnijski deski v Selah, kjer župniku je g. Vavti, je roka neznanega nestrpneža umazala s psovko: ušivci, svinje. Nova grenka kaplja v'trpljenju koroških Slovencev. ČILE SE POČASI UREJA TITO PREKINIL ODNOSE „Kajti tab je naš značaj: sprejemamo svobodno največje tveganje, potem ko smo dovolj preudarili, kaj je treba storiti. Za druge pa je hrabrost le otrok nevednosti, dočim preudarjanje rodi strahopetnost.“ Periklej o atenskem značaju (Tucidides, Peloponeška vojna, 2) Iz življenja In dogajanja v Argentini Čilska vojaška junta je z vso trdoto zagrabila vodstvo države v svoje roke ter jo na ideološkem, gospodarskem, kulturnem in socialnem poprišču skuša očistiti marksistične navlake, s katero je strmoglavljeni režim umrlega marksističnega predsednika Allendeja nameraval pregrniti Čile in ga spremeniti v komunistično trdnjavo na južnoameriškem kontinentu. Nad 1500 čilskih in tujih državljanov, med njimi največ Kubancev, Argentincev in nekaj Brazilcev, je iskalo zaščite na argentinskem, perujskem in celo brazilskem poslanstvu, čilska vojska in policija je polovila veliko število tujih marksističnih prevratnikov, ki so pomagali Allendeju spreminjati Čile v komunistično državo. Medtem ko gotove gospodarske in socialne ukrepe vojaške junte čilsko prebivalstvo na splošno odobrava, pa mora druge, zlasti na ideološkem polju, grajati. Skušnja uče, da n. pr. zažiganje knjig, pa naj bodo tudi marksistične, ne rešuje ideoloških problemov, prav tako ne prevelika intervencija univerz in drugih učnih zavodov. Prav tako ne izgleda primeren ukrep, s katerim je vojaška junta razpustila poleg skrajnih levičarskih tudi krščansko-demokratsko in nacionalistično stranko. Vojaška junta sicer napoveduje, da bo „vrnila vodstvo države civilistom, čim bo položaj za to primeren“, toda mnogi dvomijo, da bi se to kmalu zgodilo. Čim bolj pa se čas odmika, tem težje je potem civilnim oganizacijam, kakor so stranke, spet učinkovito in varno nastopiti. Vojaška junta odločno preganja vseh vrst marksiste. Posrečilo se ji je ujeti tudi vodjo čilske komunistične partije, 57 letnega Corvalana, ki ga namerava postaviti pred vojno sodišče, kakor druge marksistične prevratnike. Na gospodarskem poprišču pa so se razmere bistveno spremenile. Nad 85 odstotkov črne borze z živili in drugimi potrebščinami je že izginilo, vrednost US Zahodnonemški kancler Willy Brandt se je minuli teden mudil v New Yorku na zasedanju Glavne skupščine ZN ter je izkoristil priliko, da se je neformalno sestal z ameriškim predsednikom Nixonom v Washingtonu. Državnika sta razpravljala o nujnosti okrepitve notrenje strukture NATO, predvsem na političnem polju ter sta ugotovila, da bo treba še tedne posvetov med zahodnoevropskimi državami in ZDA, predno bi bila izdelana neke vrste nova Atlantska karta, deklaracija načel, po katerih naj bi se v bodoče odigravali odnosi med ZDA in Zahodno Evropo. Sredi oktobra namerava zato odpotovati v Zahodno Evropo novi ameriški zunanji minister Kissinger, šele proti koncu novembra pa tudi predsednik Nixon sam. Nixon in Brandt sta tudi razprav- Razveseljivo je dejstvo, da se je letošnje Slomškove proslave udeležilo mnogo otrok. Dvorana v Slovenski hiši je bila polna. Slovenski živžav je spet oživel. K obisku je pripomogel tudi krasen spomladanski dan. V novi cerkvi „Mafija Pomagaj“ je daroval sv. mašo g. dr. A. Starc, ki je v spodbudnih besedah opisal veličine rodoljuba velikega slovenskega učitelja A. M. Slomška. Ramoški otroški pevski zbor pod vodstvom gdč. Anice Šemrov in ob spremljavi organista Drenška, je lepo pel pri sv. maši. Po sv. maši so navzoči šli v prostorno dvorano, ker >so otroci le nestrpno čakali, kdaj se prične pravljična igra. Pred pričetkom predstave je vse navzoče pozdravila ga. Jereb in izročila bivšemu nadzorniku Aleksandru Majhnu in . sedanjemu predsedniku učiteljske zveze Vitirihu in vsem voditeljicam slov. tečajev slovenski šopek. 'Nato pa je v <-diteliica Balantičeve šole gdč. Angelca Kla.nšek naslovila na vse navzoče o pomenu slavja 'sledeče misli: „Letos proslavljamo Slomškov dan na poseben način. K temu so nas okoliščine prisilile, a prazniku samemu to niti ni v škodo. Nasprotno! šole proist dan imamo, da s tem pokažemo veselje, ponos ob tako velikem možu, pa, da dolarja pa je na svobodnem trgu padla od 2600 escudov pod Allendejem na 1410 escudov. Industrijske, bančne, me-talurgične in poljedeljske delnice so v ceni poskočile med 250 in 300 odstotkov. Ok. 340 podjetij, ki jih je bil podržavil Allende, bi v drugi polovici letošnjega leta imelo ogromen deficit 80.000 milijonov escudov. Allende je tak deficit enostavno pokril s tiskanjem novega denarja. Ista podjetja so prej, ko so bila v zasebnih rokah, izkazovala dobiček, so plačevala davke in proizvajala zadovoljivo količino različnih produktov. IČPna borza z, živili je skoro 'izginila, ko je čilska vojska odkrila ogromna skladišča živil, ki jih je bil Allende kopičil in skrival pred prebivalstvom za trenutek, ko bi upeljal pravo komunistično diktaturo. Takrat je Allende nameraval odpreti skladišča hrane in jo deliti prebivalstvu, češ da bi s komunizmom zavladal raj v Čilu. Kaj bi storil potem, ko bi zaloga pošla, to Allendeja odn. partijo ni skrbelo: zaradi terorja se itak ne bi nihče upal več protestirati. Osnovni prehranbeni problem, pred katerim se nahaja čile — in druge nerazvite države širom sveta — je pomanjkanje moke. čilska vojaška junta se z vsemi silami trudi dobiti dodatne pošiljke moke iz ZDA in Avstralije. Moskva je bila za kubansko Havano prva, ki je prekinila diplomatske stike s Čilom. Moskvi so sledili njeni sateliri in končno tudi Titova Jugoslavija. Titov podpredsednik vlade, ki se nahaja v New Yorku na zasedanju Glavne skupščine ZN, je kar tam objavil, da Jugoslavija prekinja odnose s Čilom. V Čilu si zaradi prekinitve odnosov s komunističnimi državami ne delajo preglavic, ker od Moskve itak niso dobivali drugega kakor orožje, za komunistično revolucijo. Moskva je bila prva, ki je ukinila svoj ladijski promet s Čilom še pod Allendejem, zaradi gospodarskih neredov v čilskih pristaniščih. ljala o odnosih z ZSSR ter o nedavnem odgovoru zunanjih ministrov Skupnega evropskega trga na Kissingerjev predlog za utrditev gospodarskih, političnih in obrambnih odnosov med ZDA in njenimi evropskimi zavezniki. Nixon je mnenja, da ameriški posveti z državami SET-a, napredujejo v smeri predlagane nove Atlantske karte, deklaracije načel, po katerih naj bi se v obdoče odigravali odnosi med ZDA in Zahodno Evropo. Brandt je svoje razgovore v Washingtonu minulo soboto iznenada prekinil in se vrnil v Bonn, ker je tam prišlo v njegovi vladi do hude politične krize. Vodja poslanske zbornice, Brandtov socialist Wehner je namreč na svojem potovanju po ZSSR napadel Brandta zaradi njegovega stališčd do berlinskega problema. Brandt zahteva, da ima Zahodna Nemčija pravico edina Slomšku samemu izrazimo hvaležnost za velika in zaslužna dela, ki jih je dal 'svojemu malemu, zatiranemu, a vendar tako ljubljenemu narodu. Kaj vse je Slomšek storil v verskem in kulturnem oziru za ‘Slovence, o tem ste se gotovo v vaših slovenskih šolah razgovarjali, zato ne bom ponavljala. A eno si moramo danes — ob praznovanju Slomškovega dne — utisniti v srce, da, eno Slomškovo željo, eno Slomškovo kron '..n — vtisniti si moramo v 'src» ljubezen do rodu naših staršev, ljubezen do njihove domovine, ljubezen do Slomškovega naroda. Majhen je ta narod, vsi njegovi sosedje1 so večji. Tudi Slomšek je to vedel. Spoštoval je druge velike narode, a ljubezen in delo je naklanjal svjemu malemu narodu. To misel naj bi si vsi tukaj —. mladi in starejši osvojili., živimo v deželi, med narodom, večjim od našega, številnejšim od slovenskega. Otroci ste se rodili in rastete v novi domovini, spoštujte jo, delajte zanjo, vzgojite' se, da ji boste kot odrasli ljudje v korist ‘n srečo —• a v svojih srcih ne ugasnite ljubezni, ki mora goreti za rod, iz katerega izhajate. Okrog 400 vas je zbranih, če bo 400 slovenskih plamenic vztrajno gorelo, če bo 400 slovenskih ljudi gojilo slovensko Mednarodni teden TIBETANSKI VERSKI POGLAVAR Dalai Lama je bil minulo soboto sprejet v avdijenci pri papežu Pavlu VI Dalai Lama, ki je sedaj star 38 let, je kot prvi tibetanski verski poglavar potoval izven Azije. Dalai Lama je izjavil, da mu je avdijenca pri Pavlu VI. „dvignila veljavo in ugled v budistični skupnosti“. ARMAKOLITE, nov mineral, ki so ga prvič našli leta 1969 na prvem človeškem potovanju na Luni, so sedaj našli tudi na zemlji, in sicer v Južni Afriki. Mineralu so dali ime po začetnih črkah prvih treh astronavtov na Luni: Armstrong, Aldrin, Collins. PETROLEJ v komercialnih količinah so našli na evropskih tleh Turčije, pri mestecu Kirkali, 50 km. vzhodno od bolgarske meje. Prvi vrelec daje ok. 1200 sodov petroleja dnevno. SjKVLAB' sedaj prazen leta po vesolju okoli Zemlje. Posadka treh ameriških astronavtov se je po 59 dneh bivanja v Skylabu vrnila na Zemljo in s seboj prinesla dragocen fotografski in drugi znanstveni material s svojih opazovanj v vesolju. V pripravah je tretja posadka, ki naj prebije v Skylabu naslednja dva meseca. Poleg drugih opazovanj namerava opazovati tudi bližajoči se komet Kohoutek. BOLIVIJSKA VLADA je obtožila Kubo in bivšo Allendejevo vlado da sta pripravljali prevratniško zaroto proti sedanjem bolivijskemu diktatorju Ban-zerju. V La Paz so objavili, da je denarno sodelovala pri kovanju zarote tudi argentinska teroristična organizacija ERP. URUGVAJSKA VLADA je dala več izjav, iz katerih opazovalci sklepajo, da namerava odločno nastopiti proti komunističnim prevratnežem. Prav tako je opozorila Moskvo, naj ukaže svojemu poslaniku v Montevideo, da naj molči glede čilskega problema, sicer da bo prekinila diplomatske odnose & ZSSR in izgnala sovjetsko diplomatsko predstavništvo. V NAIROBI v afriški Keniji je 24 razvitih držav sklenilo izročiti v poseben fond Svetovne banke 4500 milijonov dolarjev za podeljevanje cenenih posojil razvijajočim 'se državam, kar predstavlja 55 odstotkov zvišanja od lanskega leta. Med omenjenimi 24 državami seveda ni Moskve. zakonito predstavljati zahodno berlinske ustanove in zahodnoberlinsko prebivalstvo pred svetom, čemur pa nasprotuje Moskva in njeni sateliti, češkoslovaška, Madžarska in Bolgarija zaradi tega problema se niso hotele vzpostaviti diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo. Wehner pa zagovarja moskovsko stališče ter je to tudi javno povedal v ZSSR, se pravi na tujem, proti lastnemu predsedniku. Demokrščanska opozicija je takoj zahtevala Wehnerjev odstop ter namerava sprožiti debato o tem problemu v parlamentu. besedo, slovensko pesem, slovensko igro, potem bo Slomškova nedeljska šola s svojim zgledom še po 100 in več letih obrodila bogate sadove. Buditev tega duha je tudi namen naših vsakoletnih skupnih Slomškovih proslav. Čez par minut vam bodo otroci Balantičeve šole predstavili pravljično igro „Od pastirja do cesarja“ Ta igra nič ne govori o Slomšku, a venda.r je tesno povezana z njegovo mislijo. Slomšek ni nobenega istavka izgovoril, ničesar napisal, kjer ne bi povedal kako življenjsko modrost. Tudi naša igra žali vsaditi v vaša mlada srčeca nauk —-kateri je ta nauk pa boste sami ob koncu igre lahko spoznali.“ Sledila je pravljična igra „Od pastirja do cetearja“. Nastopilo je več kot 40 otrok. — Trije bratje so se poslovili od matere — vdove, odšli so iskat srečo, da se predstavijo cesarici, ki je po vsem carstvu iskala vrednega carjevega naslednika. 'Pri preizkušnji se je dobro odrezal prav pastirček, ki bo ga vsi imeli za norčka. A kraljica in vse njeno spremstvo ga je priznalo usposobljenega za novega carja. Ob prevzemu oblasti se je pastirček, sedaj car, 'Spomnil 'svoje uboge matere in vseh svojih mladostnih prijateljev in jih obdaril z darovi. To je kratka vsebina igre. Vsi mali igralci so dobro izpeljali svoje vloge. Tudi slovenska govorica jim je gladko tekla. Lepa je bila oprema odra Potek dogodkov zadnji teden je bil tako hiter, in jih je bilo v toliki meri, da v našem kratkem komentarju ni mogoče podati celotne slike. Za popolnejše razumevanje bi bralca najprej opozorili na današnji uvodnik, kjer ise skuša obrazložiti ozadje tega dogajanja. Jasno je, da hoče Peron nastopiti vlado z kolikor mogoče ureejnimi no-tlranjmi razmerami. Zato ‘so bila jasna navodila, ki so jih dobili razni državni organi, glede vzpostavitve reda v svojih območjih. Da se vladi gre za rete, je dokazal dogodek, okoli nekega manifesta, ki ga je izdala ERP (Ljudska revolucionarna vojska) skrajna trockistična gverila. Zadevno gverilsko izjavo je ponatisnil večemik “Mundo” in jo komentiral televizijski Canal 9. Oba sta bila kaznovana. “Mundo” zaplenjen in zaprt za dalj časa, 'Canal 9 pa je dloibil preppved delovanja za 48 ulr. Kam merijo taki ukrepi ? Kot smo že v uvodniku nakazali, se je stvar obrnila proti komunistom, zlasti proti tistim, ki so infiltrirani v pertonističniem gibanju. Ena najbolj značilnih potez je bila ostavka rektorja buenosairešfce u-niverze. Dr. PuigroB je odstopil na izrecno željo Perona samega, kot se je potem izvedelo. Na njegovo mesto je V svetovnih literarnih krogih je minuli teden žel hudo kritiko največji severnoameriški dnevnik „New York Times“, poleg njega pa tudi sovjetska ,¿Pravda“, za njima pa še vrsta manjših dnevnikov, v Buenos Airesu „La Opinión“. Castrova tiskovna agencija Prensa Latina si je privoščila falsifikacijo neke pesmi umrlega čilskega pesnika bur-žujskega komunista Pabla Nerude, ki jo je bil spesnil leta 1948. Prensa Latina je v pesmi „Las satrapías“ zamenjala originalna imena z imeni ameriškega predsednika Nixona, čilskega Prei-a in Pinocheta, urugvajskega Bor-daberryja, brazilskega Garrastazu Me-dici-ja in bolivijajskegn Banzerja ter jo razposlala tiskovnih agencijam za objavo, čes, da jo je Neruda spisal tik pred svojo smrtjo. V pesmi Neruda zmerja omenjene predsednike !s podganami, hijenami, volkovi, pokvarjenci in podobnimi komunističnimi psovkami, prav „primernimi za Nobelovo literarno nagrado“. „New York Times“, „Pravda“ in „La Opinión“ so, poleg drugih podobnih levičarskih dnevnikov, hlastno objavile pesem, ne da bi prej ugotovile, da je spretna Castrova falsifikacija. Caistru norčevanja levičarskih uredništev „New York Times-a“, „Pravde“ in „La Opinión-a“ in drugih levičarskih dnevnikov ni zameriti, saj se kot marksist posebno druga islika in razsvetljava, kar je napravilo igro še bolj privlačno in (skrivnostno. Nad vse je bilo zanimivo gledati otroke, kako so jim žarela lica in bleščale oči,, ko so gledal: vile in palčke, ki so s svojim plesom in petjem še povečali pravljično nioč igre. Igra sama je pokazala nauk, ki naj nas spremlja vse življenje. Kdor nima ljubezni, ponižnosti v svojem srcu, ne pomeni nič. Kjer pa je ljubezen in skromnost, je ključ do utepeha v vseh težavah in križih. Koliko je bilo treba vaj, koliko žrtvovanih u'r, prostega časa, bi vedela povedati le gdč. režiserka voditeljica Balantičeve šole, gdč: Angelca Klanšek, ki so jo ob koncu nagradili z velikim aplavzom in slovenskim šopkom. Enako so želi odobravanje tudi vsi mali igralci. Resnično vsemu učiteljstvu iskrena hvala za ves njihov trud, ki nudi otrokom toliko narodnega, kulturnega ..n vzgojnega bogastva. Mislim, da nam je sam Slomšek od zgoraj zadovoljno pritrjeval, vzpodbujal k vztrajnosti, da bi nas ljubezen povezala — 'starše in otroke: —• v eno veliko 'slovensko družino in nas združila na, težki poti življenja. Vsaka taka prireditev da ponovnega navdušenja in obudi iskrico upanja, da ■še ni vse izgubljeno. Mladina je in bo ostala slovenska! bil imenovan dr. A. Banfi, ¡sedanji dele-gat-dekan na zobotchniški fakulteti, ki je na tej fakulteti deloval in 'bil njen dekan že leta 1955, to je za časa zadnje Peronove vlade. Iz tega imenovanja (kot to da je gen. Iniguez šef federalne policjje) je razvidno, da Peron postavlja na ključne položaje ljudi, ki jih. osebno pozna in jim zaupa še izza časa prejšnjih vladanj. To pomeni, da v težkih primerih Peron zaupa le svoji stari gardi. Ista smer ¡se je pokazala na sestanku guvernerjev, ki se je začel v ponedeljek 1. oktobra. Guvernerji so dobili izrecno naročilo in stroge ukaze (nekatere celo tajne), da morajo še pred 12. oktobrom, datum ko nastopi Peron, iz svojih provincijskih vlad pometati vse kar diši pO infiltriranem komunizmu. Prav tak a ¡še bolj ositer postopek pa se ie začel v is-ami peroriistični stranki, kjer se je preganjanje infiltritran-cev začelo že nekoliko prej. Po drugi strani pa se je 'reorganizacija peroni-stične stranke ponovno preložila. Opazovalci ¡si niso edini, kakšni ‘bodo Peronovi koraki na tem področju. Vodja spretno igra z raznimi notranjimi strujami, in noče izreči odločilne: besede v raznih notranjih sporih. ravna po načelu: cilj posvečuje sredstva, koristnim budalom v uredništvih „New York Times-a“, „La Opinion-a“ pa ves krog resnih svobodnih bralcev privošči potegavščino, prav tako „Pravdi“, ki jo je skupila s svojim lastnim bumeran-kom. ZRAK IN VODA V JUGOSLAVIJI (Dalje ¡s 1. str.) valcev ob prometnih ulicah v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu kaže znake poslabšanja sluha. SMRTONOSNA SAVA IN UMAZAN JADRAN Onesnaženje potokov, rek in morja je prav tako resno, kakor onesnaženje zraka. Okrog 1000 velikih tovaren onesnažuje jugoslovanske reke. V Savi, ki j® najdaljša jugoslovanska reka, dnevno pogine zakadi onesnaženja več sto ‘ton rib. Reke v Jugoslaviji niso več čiste. Jadranska obala prav takio trpi na onesnaženju. Mnogi napovedujejo, da se. bo Jadransko morje postopoma spremenilo v „mrtvo morje“. V velikih pristaniščih, kakor slo Koper, Rijieka, Split, Šibenik, ,Ploče in Bar poginja dnevno stotine ton rib in drugih morskih živali-Na turističnih plažah npr. v Poreču in Dubrovniku je morje bolj onesnaženo kakor na Lido v Benetkah. Vrsta velikih industrij izliva svoje kemične in druge odpadke v morje. Jadransko morje je že spremenjeno- v najbolj onesnažen morski zaliv na svetu. SANITETNI ZAKONI BREZ VELJAVE Jugoslovanski partijski režim seveda tudi v pogledu higijene industrij, mest, prebivalstva in narave, kakor v vseh drugih panogah človeškega udejstvovanja, ostaja daleč za napori in akcijami svobodnih zahodnoevropskih držav. Sprejel j:e: sicer več -sanitetnih zakonov, toda le-te velike ‘industrije, ki so itak državne, ne upoštevajo. Posamezne republike skušajo zaščititi vsaj tkim. narodne parke, ki jih je v Jugoslaviji trenutno 14 ter tkim. krajevne parke, ki jih je 48. Oboji skupaj pa zavzemajo komaj 2,4 odstotka celotne površine Jugoslavije. Nameravajo-zaščititi Še nadaljnih 1190 „parkov*, tako da bi se zaščiteno področje dvignilo na 6,1 odstotka državne površine. ‘Ker Jadransko morje onesnažuje tudi Italija, od Benetk dio Barija, je italijanska vlada letos februarja stopila v stik z jugoslovanskimi strokovnjaki za zaščito morja. Podobno se sestajajo jugoslovanski strokovnjaki s strokovnjaki .držav, skozi katere teče Donava, ki ■se je ptonekod spremenila v smrdeč, počasen veletok, brez slehernega sledu vodne favne in flore. Pred novo Atlantsko karto KRIZA Y BRANDTOVm VRSTAH Slomškova proslava v Slovenski hiši . Kubanska falsifikacija SVETOVNI TISK NASEDEL CASTRU jacÿSjfi LJUBLJANA. — Ljubljansko „Delo“ ima vsak dan rubriko „Zgodilo se je“ s kratkimi zgodovinskimi dogodki. Za dan 6. 'septembra ima vse mtogofe svetovne novice, med drugim da so 6. 9. 1945 enote Rdeče armade prišle pri Turn Severinu na jugoslovansko-romun-sko mejo. Ni pa omenjeno, da so 6. septembra 1930 na Bazovici pri Trstu Italijani ustrelili mlade slovenske narodnjake Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Toda naslednjega dne imajo zgodovinsko novico: „7. 9. 1930. je Komunistična stranka Italije ob ustrelitvi bazoviških žrtev objavila poseben razglas, v katerem je obsodila ravnanje fašističnih oblast s slovensko in hrvaško narodnostno manjšino.“ CELJE. — Celjsko Slovensko ljudsko gledališče je objavilo svoj repertoar za novo sezono. Upravnik Bojan Štih je izjavil, da ima letošnji repertoar tri značilnosti: prisotnost slovenske dramske literature, komedijsko igralski značaj izbranih del in slovenske režiserje. Kot „dodatna“ značilnost repertorja pa bodo „odprti in razumljivi teksti“. Celjsko gledališče bo med drugim tudi gostovalo v 25 krajih bližnje in daljne okolice. LJUBLJANA — V razširjeni obliki je Slavistična revija priobčila razprave, ki so jih slovenski slavisti pripravili za letošnji 'mednarodni slavistični kongres, ki je bil v Varšavi. Boris Paternu je prispeval referat „Recepcija romantike v slovenski poeziji“, Franc Zadravec je priobčil študijo o „Slovenski satiri v 20. stoletju“, D. Pirjevec pa razmišlja r>_ „Strukturalni poetiki in literarni znanosti“. Z jezikoslovne plati je J. Toporišič obdelal „Stilno vrednost glasovnih, prozodičnih, morfemskih in naglasnih variant slovenskega književnega jezika“, F. Jakopin pa je prispeval referat „K vprašanju substantivizacije pridevniških besed v slovanskih jezikih“. VELENJE. — Pred dvema letoma ustanovljena „šaleško folklorna skupina“ je 6. septembra odšla že na četrto mednarodno gostovanje. Dvakrat so nastopili v Dolini pri Trstu na „majni-cah“ (ker je Dolina ob meji v italijanski državi, je to seveda mednarodni nastop!), lani so nastopili Velenjčani v Belgiji in nato še v Franciji. Sedaj pa so pokazali svoje znanje na VI. mednarodnem festivalu gorske folklore. Skupina, ki šteje 40 članov je naštudirala poleg gorenjskih, belokranjskih in štajerskih plesov še neslovenske folklorne bunjevačke in glamočke plese. Po vrnitvi pa pravijo, da bodo s sodelovanjem Narodopisnega inštituta iz Ljubljane naštudirali tudi plese iz -— šaleške doline. LJUBLJANA — Po dveletnih pripravah je v septembru izšla prva revija za mlade ljubitelje matematike, fizike in astronomije, katere naslov je „Presek“. Uredništvo poudarja v uvodni besedi, da želi „prikazati matematiko, fiziko in astronomijo na zanimiv in prijeten način. VRHNIKA — Staro opekarno, ki dela v sklopu vrhniške Industrije usnja, bodo popolnoma preuredili. Opremila jo ho avstrijska družba Leitl-Ferdings; izdelovala pa bo samo tiri vrste opek in ne več šest kot doisedaj. Toda z novimi stroji se bo povečala letna produkcija od 6 in pol milijonov kosov na 33 milijonov. Tehnološki postopek se bo namreč skrajšal od dosedanjih 30 dni na 9 dni POSTOJNA — že lani so odkrili v Postojnski jami nov rov. Letos pa so jamarji 'ta rov temeljito preiskali. Seveda rov ni dostopen občinstvu, ker je 35 m rova pod vodo. S skupno dolžin 328 m novoodkritega rova znaša skuu-na dolžina Postojnske jame 16-500 metrov. ŠKOFJA LOKA — Na sestanku gospodarstvenikov v Škofji Loki 8. septembra je zvezni minister za finance Janko Smole na vprašanje, kaj meni o novem predoru pod Karavankami, odgovoril, da denar ne sme biti ovira. Vprašanje pa je, kako priti do denarja. Smole je rekel, da bi nekaj prispevala Mednarodna banka za obnovo in razvoj, ostanek pa naj bi financirali tuji partnerji. UMRLI SO OD 2. 9. DO 8. 9. 1973: LJUBLJANA — Gelč Jentes, pisateljica; Ladislav Horvat, šofer (p. n. na Pokojišču pri Borovnici); Janez Verlič; prof. Ivan Repovž, up. glasbeni pedagog; Anton Novak; Franc Puc, 88; Radomir Dobrila; Primož Benulič, 24; Uršula Kozlevčar; Ivan Poček, up. zel. urad.; Vida Planinc r. Šrot; Vinko Hmelak; Cilka Megušar; Jožko Gorjanc, 80; Alojz Založnik; Marija__Sau-nik r. čikatoj Marija Gjud r. Šulin, dr. Anton Mojzer, up. odvetnik; Nataša Rupel r. Krisper; Ivanka Reher r. Kramar; Viktor Havliček, obrtnik; Anka Veselko r. Pezdirc; Jože Gorjan; Bohumil Lisek; Viktor črnko; Jakob Vavpetič, up. drž obrtni mojster; Martin in Leopoldina Potrpin (zastruplje-nje zaradi počene plinske cevi); Karel Hutter; Marija Nardin; Leopold Armic, ing. geodet, 80. RAZNI KRAJI: Adolf Šmid, Dravlje; Marjan Drolc, gozd. tehnik, Kamnik; Janez Vreček, up. krojač, Vaše; mr. ph. Marta Slapar r. Mušič, 66, Novo_ mesto; Mirko Roš, up. sodnik, 73, Celje; Rudolf šoštar, Zagreb; Anton Kočevar, delavec, Rosalnice; Marija Perme, Če-ligajeva mama, Sp. Slivnica; Slavko Cehtl, Cigonci, žel. nesreča; Franc Colnarič, 49, Ormož, p. n.; Marija Pipan, Gorenja vas, p. n.; Jakob Škorc, Zadobrova, p. n.; Mihael Toplisek, Laško; Slavko Vodeb, 70, godbenik, Maribor: Marija Rant, 73, up. učit., Celje; Frančiška Petrovčič r. Martinčič — Šran-garjeva mama, Cerknica; Franc Fras, Zupetinci (se ponesrečil s traktorjem): Engelbert Rataj, 58, up. učitelj, Laško; Franc Klopčič, 86, Ustinčev ata, organist, Vrhpolje pri Moravčah; Ciril Čoha, Ajdovščina; Franc Koderman, Črnuče; Anton Arko, 76, borec za sev. mejo. Gora nad Sodražico; Alojz Založnik, Brezovica; Karel šteblaj, Kranj: Marija Pečnik r. Bernik, Dvor pri Šentvidu; Ernest Jakolič, Bizeljsko, p. n.: Rafko Jager, Latkova vas, p. n.; Jože Lampeli, Podmolnik; Marija Fornazarič r. Jerman. Trebnje; Jože Gerjevič, Globoko: Martin Močilnikar, Črnuče: Peter Smolej, up., Log; Ivan Brišnik, kmet, Prekopa; Anton Narad, Maistrov borec. 75. Kamnik; Izidor in Milan Ger-zej, Vipava, n. n.: Ivan Javeršek, Ce-lie, p. n.: Milan Kepic, Domžale: Marija Dovč, 59, Tomačevo, p. n.; Katarina Urh. Kamnik; Adrian Janc, inž. arh., Dublin, Irska; Šarika Flisar, Murska Sobota. Žegnanje v Slomškovem domu Vse je bilo praznično pripravljeno in še celo vreme je doprineslo svoje, da je s tolikšnim uspehom in sijajnostjo poteklo v nedeljo 30. septembra slovensko žegnanje ob dvanajsti obletnici ustanovitve in blagoslovitve Slomškovega doma v Ramos Mejiji. Z dviganjem argentinske in slovenske zastave ob spremljevanju državnih himen se je pričel ob enajsti uri dopol-če, zastopnike Narodnega odbora. Med njimi dr. Petra Urbanca z gospo iz Kanade, zastopnik© osrednjih in krajevnih ustanov, odbornika ter udeležence od blizu in daleč je z izbranimi in prisrčnimi besedami pozdravil g. Marjan šifrer. Sledila je sv. maša, katero je daroval direktor slovenskega dušnega pastirstva, msgr. Anton Orehar. V svojem govoru v nabito polni in v ta namen posebno okrašeni cerkveni dvorani, je v globokih mislih, v smislu nedeljskega evangelija, poudaril krepost medsebojnega spoštovanja in strpnosti. Po sv. maši so se nekateri udeleženci razšli, večina pa jih je ostala pri domačem kosilu v Slomškovem domu. . . Krofov, potic in drugih dobrot ni manjkalo. Veselo je bilo razpoloženje, razgibani pogovori med znanci in prijatelji, mladina pa je imela priložnost, da si ogleduje „štant“, kjer so prodajali slad- pesmi — Ej zato!, Slovenska pesem in Vendar pridi, ki jih je ubrano zapel naš priljubljeni pevski zbor pod vodstvom g. Gabriela Čamernika. In kako so se odrezali naši „Mladi vojaki“, ki sta jih naučili ga. Alenka Poznič in gdč. Martina Jeločnik! Prisrčni nastop je bil povod marsikomu do iskrenega odobravanja. Nič manjšega uspeha niso žele naše najmanjše, ki so nastopile s točko: Sijaj, sijaj, sončece. In naša otroška folklorna skupina, ki jo z vsem uspehom vodi ga. Ema Keslsler, nas je razveselila z ljubeznivim plesom: Židana marela ob spremljavi harmonike, ki jo dobro obvlada mladi Ciril Loboda. Idejno misel, ki nas druži pri delu za iste cilje, je podal v svojem govoru vsem poznani, dolgoletni javni delavec č. g. Jože Košiček. V lepih besedah nas je popeljal v preteklost in preko sedanjosti nakazal smernice za bodočnost. Glavne misli iz govora objavljamo na prvi strani. Lepoti slovenske pesmi smo ponovno prisluhnili, ko je kvartet Finkovih občuteno in dovršeno zapel Tiho luno in Kmečko pesem ter Mladost, ki jo je spremljal na kitari Janez Vasle. Za slovo so nam dekleta in fantje pod Vodstvom Janeza Bitenca zaple- Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji” 8. oktobra 1953. — št. 40 TITO SE RAZBURJA NAD „REAKCIJO“ V B jelo varu v Slavoniji je imel Tito ob 10 letnici ustanovitve tamkajšnjih partizanskih oddelkov govor, v katerem je zopet napadel tkim. reakcijo. V govoru je med drugim dejal: „Ostanki reakcije v Jugoslaviji so začeli dvigati glave in loviti v kalni vodi, ker napačno menijo, da je do demokracije v Jugoslaviji prišlo zaradi kakega pritiska z Zahoda. To ni res in je vse, kar smo doslej napravili, rezultat našega lastnega razvoja. Na govorice reakcionarjev v tujini, da razpuščamo komunistično partijo, pa odgovarjam: Prej bo šla kamela skozi šivankino uho, kakor pa bi jaz to storil ali pa dovolil komu drugemu to storiti. Komunistična stranka se je samo prilagodila novim razmeram. Tudi podstat komunistične stranke se je spremenila. Prvo, kar je treba, je to, da komunist ne sme ničesar zahtevati. Komunist mora biti najboljši graditelj socialističnega sistema in najboljši učitelj širokih ljudskih množic.“ kari je, pirav tako kot doma... Popoldne ob 16. uri se je pričel kulturni del programa. Mladinska godba, pod spretnim vodstvom g. Toneta Skubica, je odlično zaigrala nekaj koračnic in narodnih pesmi. Zborček Slomškove šole, ki sta ga pripravili ga. Helena Malovrh in gdč. Anica Šemrov, je zapel pet narodnih pesmi, v drugi točki pa nas je razveselil s simbolično vajo: Bodi zdrava domovina. Sledile so tri narodne SLOVENCI V Osebne novice V nedeljo, 30. septembra, je bil krščen v slovenski cerkvi 'Marije Pomagaj Andrej Gregor Rode, sin Antona in Ivanke, roj. Mali. Botra sta bila g. župnik Mali Gkegor in ga. Rode Ani. Krstil je rev. Rode Jurij- SAN MARTIN Preteklo sredo, 19. septembra, je v sanmartinskem domu imela svoj [redni sestanek Liga žena-mati. Na njem je bivša predsednica, iznajdljiva gospa Lina Matičičeva — med gromkim smehom vsleh navzočih — PoVo'iž|yoljeni predsednici, gospe Tereziji Marinčkovi izročila predsedniški trak: rešto karamel in predsedniško palico: ogromno liziko. Celotni sestanek je potekel v prisrčnem vzdušju. N!a prihodnjem sestanku pa, ki bo 18. oktobra, bomo obravnavali pogoje upokojitev gospodinj. Vse gospe, pa tudi gospodične, prisrčno vabljene. Roditeljski sestanek je bil v soboto, 29. septembra v prostorih Slovenskega doma v San Martinu. Začel in vodil ga je predsednik šolskega odbora g. Andrej Makek, ki je pozdravil predavatelja msgr. Antona Oreharja, ki je nato v daljšem referatu nazorno razložil, kako otrokom vzgojiti verski čut. Poudaril je, da je sedanji čas tehnične revolucije povsem drugačen, kot so bili prejšnji časi in so zato tudi pri vzgoji verskega čuta potrebni drugačni prijemi kot včasih. še vedno pa leži vsa teža vzgojo na družini, zlasti na zgledu staršev. Posebno važno je to v dobi otrokovega do-raščanja, ko neprestano opazuje življenje svojih staršev in jih posnema. Po referatu je predavatelj v razgovoru po- šali v narodnih nošah tri narodne plese: Rezijanko, Kovtri in Žaklji ter Svatbeni rej. Uspeh, ki so si ga želeli, ni izostal. Sledila je prosta zabava. Spet je slovenska skupnost v Ramos Mejiji izkazala svojo kulturno višino, ljubezen do slovenske domovine ter potrdila veljavo gesla dvanajstega Slovenskega žegnanja, da res nismo majhni, kadar smo združeni. ARGENTINI jasnil še nekatera vprašanja, ki so jih stavile navzoče matere in očetje. Lepo uspeli sestanek je nato sklenil g. Makek. SLOVENSKA VAS 22. Mladinski dan V nedeljo, 30. septembra je bil v Hladnikovem domu v Slovenski vasi 22 mladinski dan. Dopoldne ob 9,30 je bila v župnijski cerkvi Marije Kraljice mladinska sv. maša za pok. Petra Špacapana. Po maši se je igrala nogometna tekma med moštvoma Slovenske vasi in „slovensko reprezentanco“, ekipe sestavljene iz nogometašev raznih slovenskih domov. Zmagala je Slovenska vas s 3:2. Medtem se je tudi igrala košarka med sanjuškimi dekleti in dekleti Slovenske vasi, katera so tudi zmagala. Po kosilu je sledil popoldanski program, ki se je pričel z odbojko med Moronom in „Adroguejem“, v kateri je zmagal Moron. Ob 16. uri so se pričele telovadne predstave. Najprej smo zapeli argentinsko, slovensko in nato mladinsko himno. Pozdravili so predsedniki SFŽ in SDO iz centrale Janez Rode in Marija Urbančič, nato pa Peter Rot in Zali Vire. Prva točka nastopov je bil ples, ki ga je pripravil Bogo Rozina in ki je prav dobro uspel. Sledila je telovadna točka, ki so jo prikazale mladenke pod vodstvom gdč. Ani Sušnik. Adrijana Mažgon in Ani Habič sta spretno pripravili telovadni prikaz naših najmlajših prve in druge starostne dobe. Daniela Zajc je tudi dobro organizirala naslednjo telovadno točko tretje starostne dobe fantov in sledila je predstava deklic iste starostne dobe s prav tako skrbnim vodstvom Marije Hočevar. Bogo Rozina je pripravil z mladci in mladenkami komični prizor s plesom, ki se je lepo' posrečil. Mladci so se tudi dobro izkazali v skokih in kot zaključek njihove zmogljivosti je bil skok skozi ognjen obroč, akrobatični prikaz, ki so ga vsi mladci brez nesreče izvedli pod vodstvom njihovega telovadnega voditelja Boga Rozina, kateremu se mora Slovenska vas zahvaliti za ves trud in požrtvovalnost, ki jo je izkazal. Kot predzadnja točka telovadnih predstav je bila plesna pantomina, ki jo je zamislil in dobro izpeljal Ignacij Hladnik. Zadnja točka je bila prizor mladcev o zmogljivostih na drogu, katere je učil Rozman. Po končanem programu je sledila odbojka med Slovensko vasjo in Moronom, zmagala je Slovenska vas in si s tem pridobila oba pokala: fantje v nogometu in odbojki, dekleta pa v košarki. S tem mladinskim dnevom, se je zopet videlo, da so med nami zmožni ljudje in ljudje, ki imajo voljo za delo' v skupnosti. Naj to delovanje ne preneha, in bodimo gotovi, da bo obrodilo dtobre sadove. m. n. Po športnem svetu V Oslu na Norveškem je bil 6. in 7. septembra lahkoatletski dvoboj med jugoslovansko in Norveško reprezentanco. Zmagali so Norvežani s 207 točkami, Jugoslovani pa so dosegli 203 točke. V vsaki disciplini sta nastopala po dva člana in en starejši mladinec. Doslej sta se obe državi pomerili v lahkoatle-tiki že osemkrat, v zmagah pa je rezultat neodločen: 4:4. Sicer so Jugoslovani zmagali v 9 disciplinah, Norvežani pa le v 8, jim ni uspelo premagati Norvežanov, kot so računali. Slovenec Zdravko Borut je postavil nov jugoslovanski rekord v metu diska z 59,70 m in tudi zasedel prvo mesto, Pišič je bit četrti na 100 m s 10,7 in drugi na 110 ovire s 14,4; Žuntar je zmagal na 10.000 metrov z 29: 24,4; Vivod je bil četrti v skoku v višino s 204 cm, Lešek s 4,60 je zasedel četrto mesto v skoku s palico. Poleg Pečarja in Žuntar ja so zasedli prva mesta še šušanj na 400 m s 46,8; Ivančič v metu krogle s 18,78, Korica v teku na 5.000 s 14:41,1; Gluhak na 400 ovire s 52,3, štafeta 4x400 s 3:09,6, SDasojevič v troskoku s 16,15 m in Štiglic v metu kladiva s 64,74 m. Pred nastopom slovenskega baleta „KJER SO VAS ZIBALI. .“ Naš dom v San Justo bo v nedeljo 14. oktobra za obletnico svojega obstoja pripravil veselo presenečenje, ki zasluž posebno omembo, ker je zopet poskus ustvariti nekaj novega v slovenski skupnosti. Po nastopu novega slovenskega okteta, ki se je predstavil javnosti 15. t. m. in je zapustil v nas veliko upanje na velike uspehe v bodočnosti te slovenske kulturne skupine, nastopa zdaj nova v okvirju doma v San Justo in sicer: „slovenska folklora na osnovi baletnega nastopa“, kakor je nekdo prirediteljev imenoval to kulturno smer. Malokdo ve, da nastopa že vrsto let v Teatra Argentina v La Plata kot plesavec nekdanji prvi plesavec ljubljanske Opere Franci Čarman. Na prošnjo kulturnega referenta v San Justu, je ustregel želji, ter je pripravil tamkajšnjo mladino za prvo* tukajšnjo koreografsko predstavo, t. j. pripravil je pripovedno zgodbo, ki je vsa ilustrirana s plesnimi gibi. To bo nekaj drugega kakor naše rajalne vaje, ¡simbolične in plesi, pa tudi nekaj drugega kot naši folklorni plesi, ki so sestavljeni na znanstveni bazi. Franci Čarman pa je vzel najbolj popularne slovenske folklorne popevke ter jih povezal v zgodbo in jo prikazal kot plesno, koreografsko ustvaritev deloma s slovenskimi narodnimi plesnimi elementi kakor je polka, deloma z novimi toda vedno na slovensko narodno melodijo. Franci Čarman, nekoč prvi plesavec baleta ljubljanske Opere, potem dolgo vrsto let plesavec v milanski „Scali“ onem naj slovi tej šem svetovnem opernem gledališču in sedaj še aktivni plesavec v Laplatskem Argentinskem gledališču, mi je ob srečanju orisal te prvi koreografski nastop takole: „Fantje in dekleta sanhuškega doma so želeli ob obletnici društva napraviti veselje svojim staršem ter jim nekaj darovati v obliki nastopa z narodnimi plesi. In zamislil sem si naslov: Kjer so vas zibali. . - Tako naj bi bil to nekak spomin na njihovo domovino. Tedaj sem si zamislil slovensko vas in razmerje med fanti in dekleti pred davnimi, davnimi časi, ko je bilo treba služiti pri vojakih še sedem let. To je osnova koreografske podobe. Prikaže se slovenska vas s cerkvijo in hišami ob njej. Nedeljsko jutro. V cerkev zvoni. Fantje in dekleta se zbirajo pred cerkvijo. Si dajejo odpustke in si priznavajo ljubezen. V tem se začuje vojaška trobenta, ki poziva fante v vojake. Sledi slovo na pesem „čez sedem let se bova vidla spet“. Žalostno slovo. Dekle, kaj si tak ažolstna ? štirje fantje odidejo, štirje ostanejo doma. Vidimo nato prizor na pesem: štiri fantje špilajo, in se upijanijo v gostilni. V Vas pride Ribničar, ki prodaja „suho robo“ in poje pesem 'Sem Ribničan Vrban... Ta proda fantom kose in dekletom srpe. Sledi delo na polju ob slovenskih narodnih pesmih. Tako teče življenje na vasi v odsotnosti onih fantov-vojakov. Ti se prikazujejo dekletom v sanjah in one hrepene p!o njih, kar vs© je prikazano s plesi. Dekleta bero zaljubljena pisma fantov in jih pišejo fantom. Približa se čas vrnitve fantov. Vsi so prihajali. . . Dekleta se zbirajo na vasi in se skrijejo fantom, ki jih nato poiščejo na domovih. Veselje na vasi. Rajanje... Plesi. Na slovenske vesele melodije: Prej pa ne gremo dam... Jaz pa ti pa Židana marela... še kikeljco prodala bom, itd., itd. Ves oder raja — vseh osem parov. Narodno veselje se konča z efektnim prizorom, ko fantje dvignejo dekleta na ramena in si nazdravijo zdravice... Tako nekako mi je F. Čarman razlagal svojo koreografijo, ki jo bo prvič vprizoril s sanhuškim mladim svetom na društveni praznik. „Vedeti morate, da to niso poklicni baletni plesavci, da so to mladina, ki doslej nikdar ni plesala slovenskih plesov in jo je bilo treba naučiti vsak korak posebej. Pa !S'e z velikim zanimanjem in ljubeznijo sledili mojim zgledom“. „Pa je ta dogodek na vasi prikazan samo s slovenskimi narodnimi plesi?“ „Ne. Saj to ni mogoče. Naš tipični korak je samo polka, in s tem se ne da veliko ustvariti. Folklora te zgodbe obstaja predvsem v narodnih pesmih, ki so dali podlagio in melodijo gibom. Ostalo je vse grajeno na splošnih koreografskih principih, pri čemer pa sem uporabil kar največ narodnih plesov. Tako je n. pr. ustvarjal Pino Mlakar koreografijo k Vragu na vasi, in drugi.“' „Še to, gospod Čarman. Kje ste se učili plesne umetnosti?“ „Sem učenec ljubljanske šole, če jo morem tako imenovati, ko sem se učil pri prvem plesavcu ljubljanske Opere po vojni, Rusu Golovinu. Ta je bil odličen mojster. In potem sem bil prvi plesavec do odhoda v Italijo, ko sem plesal v milanski Scali. Zdaj sem pa že od 1. 1948 v Argentini.“ Sanhuškemu domu je uspelo, da so poiskali tega slovenskega plesalskega mojstra, ki nam bo zdaj podal poskus prve slovenske koreografske komponirane vaške zgodbe. In to je gotovo novost, na katero se nam zdi vredno opozoriti. Tako se nam ob znane slovenske folklorne skupine, ki se med nami z uspehom uveljavljajo že nekaj let, postavlja nova skupina v obliki baleta, ki se sedaj šele predstavlja. Z zanimanjem pričakujemo nastopa, ker spričo poljskih in ukrajinskih baletnih skupin pogrešamo te vrste slovenskih stvaritev. Upajmo, da bo prireditev sprožila polno problemov našega folklornega nastopanja, želeli bi samo, da ta prikaz ne bi bil samo izoliran poskus, ampak naj bi bil začetek našega trajnega koreografskega izpopolnjevanja med nami. V Franciju Čarmanu imamo gotovlo najbolj poklicnega strokovnjaka. In da mladina ta svoj prvi nastop posveča staršem kot spomin na kraj, kjer „so vas zibali...“, je še dvakrat bolj privlačivo tako za mladino kakor za nas, ki nam je ta prvi koreografski prizor med nami posvečen... td Stran 4 SVOBODNA SLOVENIJA Rpenos Aires, 4. 10. 1073 - No. 40 SLOVENCI Ing. Jože Sodja — umrl 23. septembra je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici po dolgi bolezni 66 let stari Jožef Sodja, rojen v Bohinjski Bistrici v Sloveniji. V ZDA je prišel leta 1952 in je bil zaposlen kolt električar piri Morrison (Products Inc. Ing. Sodja je zapustil ženo Ano roj Slaniovee, sinove Johna (Syracuse, N. Y.), Marie Ann (Davis, Kalif-), Josepha (San Jose, Kalif.) in Petra (Columbus, _ Ohio), _ ter vnuke Gregoryja, Andreje in Daniela. 'Fravtako brata Nicholasa, Maksa (v Venezueli), rev. Franca (Argentina), rev- Janeza (Nemčija). Pokojnik je bil član duštva Prešv. Sirca Jezusovega st. 172 KSiKJ, društva Najsvetejšega Imena in Marijine Legije pri Sv. Vidu. Pogreb jie bil v sredo, 26. (septembra. BRAZILIJA — Sao Paulo Srebrna poroka 18. avgusta sta praznovala v krogu otrok srebrno poroko Jože Mestnik in Marija, roj. 'Mam. Zunanja cerkvena slovesnost se je izvršila 9. 9. pri slovenski službi božji. Na ta dan sta srebr-nopioročenca v spremstvu treh sinov in hčere ter treh somaševalcev med petjem cerkvenega zbora ponovno prišla k oltarju, da obnovita zakonsko zvestobo. Z župnikom sta somaševala g. Alojzij lic in g. Alojzij pl. Atems, doma iz Slovenske Bistrice. Po maši je bilo praznovanje srebrne poroke v župnijski dvorani ob izredno lepi udeležbi rojakov. Župnik Ludovik Ceglar se je svojemu prijatelju in ožjem rojaku (oba sta iz Stične) ter njegovi dobri ženi zahvalil za usluge, ki sta si jih pridobila za slovensko versko skupnost. Vse od leta 1957 sta bila zvesta obiskovalca slovenske službe božje. G. Jože, kakor že v Stični, tudi v Sao Paulo nenehno sodeluje pri cerkvenem pevskem zboru. Neštetokrat je župni1-” omogočil obiske Slovencev, raztresenih no širnem Sao Paulu, s tem da •m ie vozil v svojem avtomobilu. Skupaj "t° ponovno iskala rojake in jih vabila PO SVETU k slovenski službi božji. Včasih brez uspeha, včasih uspešno, kot potrjuje naraščajoče število udeležencev pri maši za Slovence. Nekajkrat ista šla k rojakom v 100 km oddaljeno mesto Campi-Aas, kjer je bilo mogoče vsaj enkrat; (1. 1961) opraviti slovensko službo božjo za ondotn® Slovence.S tem sta vsaj 'nekoliko ¡spolnila željo škofa Rožmana, da bi tudi ondotni Slovenci 'imeli službo božjo v domačem jeziku. Hodila sta v mesta ABC, ki obkrožajo Siao ¡Poulo. Ta mesta so Sao André, Sao Bernardo in Sao Caetano. Prvo je Jožetu še posebno poznano' ker isè je ob prihodu v deželo zatekel k podravnatelju ondotnega velepodjetja Ffrestone, g. Janezu Levarju, ki mu je dobil stanovanje in službo. Župnik je poudaril tudi njegovo uveljavljanje kot fotograf slovenske skupnosti, čeprav to ni njegov poklic, se je v stroki zelo spopolnil. Slikal je vse pomem-nejše dogodke, nastope in prireditve Slovencev: razglasitev župnije, prvo obhajilo, srebrne poroke, materinski dan, miklavževanje, isprevod© narodnih noš in romanje. Diapozitive pokaže pozneje ob spremljavi ustreznih govorov ali pesmi. župnik je predstavil go. Marijo kot močno ženo, ki podpira tri vogle hiše in vzbuja pozornost s svojo skromnostjo, molčečnostjo, preudarnostjo, pridnostjo in nenehnim 'žrtvovanjem za družino. Najstarejši sin Jože že končuje univerzo, drugi sledijo na podobni poti. Rednima naročnikova 'Svobodne Slovenije želi tudi pnedništvo še veliko ¡srečnih let. PISMO IZ ZDA Huntington, 17. septembra 1973. Cenjeno uredništvo Svob. Slovenije! Po daljšem molku se zopet oglašam v Svob. Sloveniji s kratkim poročilom: Iz Argentine ¡sem dobil žalostno poročilo o smrti prijatelje Mihata 'Meniča. Umrl je po operaciji v 66. letu starosti. Zapušča edinega sina in edino poročeno hčerko, brata Franca in družino. Za časa mojega bivanja v Argentini sva skupaj delala kot mizarja pri stavbeni družbi „La Gaireta" na Paehecu. Dragi prijatelj, počivaj v miru v tuji zemlji, ker ti v domači ni bilo dano. Vsem preostalim moje soželje. To poletje smo imeli v Z. D. A. hudo vrtočino, kakršne že 10 let ni bilo. Potili smo se tudi v ¡senci, resnično so bili pravi pasji dnevi, brez katerih poleti ne gire. Kot navadno vsako leto smo tudi letos dne 3. septembra praznovali delavski dan. Delavci imajo plačano dnevnico, prirejajo se veselice, zabave v prosti naravi in obiiski, to traja tri dni; na ¡žalost se je tudi letos v treh dneh praznovanja ubilo 559 oseb. Policija isvajri šoferje, naj bodo previdni pri vožnji; že naprej prerokuje, koliko bo nesreč. Na žalost 'tudi vedno ugane. Nekaterim se zelo mudi na oni svet. Prehitro vozijo, brez potrebe prehitevajo, nekateri so pa tudi v oblasti alkohola. Mesec avgust je za nami, nastopil je september. Najlepši mesec v jeseni. Drevje se začne barvati, pogled na gozd je očarljiv. Drevje in grmovje zagori v raznih odtenkih barv. Jesen je lepa in dolga. iS ¡septembrom končajo tudi dopusti in pikniki. Avtobusi pričnejo zopet voziti učence v ¡šole. To leto nismo imeli na žalost farnega piknika, kelr teren okoli nove cerkve še ni urejen, pač pa bomo imeli v oktobru vinsko trgatev v veliki in lepi cerkveni dvorani. Letos nas je iže drugič obiskal g. misijonar Wolbang. Z njim je prišel tudi naš g. župnik in g. Jenko, kar trije duhovniki. Marsikaj smo se pogovorili. Ob počitnicah je g- Wolbang obiskal vec članov MZA. V juliju je bil tudi na misijonskem pikniku v 'Clevelandu. V' članku pod zaglavjem „Misijonska srečanja in pomenki' poroča, da je bilo na pikniku dobička 2.383 dolarjev v korist mi-[sijonarjev. To je prvič, da so dosegli tako veliko vsoto. Dosti zaslug za to ima g. Wolbank. Z njegovimi članki se misijonski sotrud-niki ¡spoznavamo, čeravno eni le pismeno, ker se osebno zaradi daljav ne mo-iremo sestajati. Ob koncu lepo pozdravljam hčerke in njih družine, prijatelje in znance, in vse nri uredništvo Svob. ¡Slovenije. S spoštovanjem Frank Žels ¡P. Sl Oprostite napakam. 10. oktobra bom izpolnil 84 let; duševno sem še dobro razpoložen, le spomin me. zapušča. JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 \ gorazd ¡ naareonetto | pennini 2 ■ a S ■ ■ i ■ • decoraciones tel. 658-8802/85-4951 ■ i arquitectura belgrano 132 3 ■ diseño industrial ramos mejía ■ » dirección de obras y ejecución £31. 32iaiiaEaaBCa3£2li2llBl5agEffi;.23i'SaEH®HiaBBSB9iHBS««BBHSHlBBBBBBBBBfiBBBBBBBHBBBaB«BiBBJlBBBIBBBBBBBBBB'BBBBBBI 2 9. OKTOBER j SLOVENSKI NAROBNI PRAZNIK in ■ BAFJ SLOVENSKE ZASTAVE Slavje v soboto, 27. oktobra 1973 v SToivenskl hiši Spored: ob 19.00 —• sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj za vse, ki so delali in s® žrtvovali za slovenski narod; ob 20.00 ■— v dvorani; Koroški večer; ob 20.45 — slavnostna večerja. Pripravljalni odbor - . • BsnRasiHigBaHiflsaBiRssKissisRsiiiissRBniBsnsiiflKBBsaffnsBHem^jiiRaiBiginisRiRnssasasSsgiiBtgiiiesafBsiBKeBi^sRnnBa Sodelujte pri izdaji Zbornika Svobodne Slovenije, najbolj reprezentativne knji tj e slovenskih izseljencev. Ne odlašajte. Naročite to knjigo in plačajte še pred izidom. Cena 70.— pesov. Za pošiljanje po pošti doplačilo (za Argentino) 5,— ANU PEJSEM Č’MO ZAPET. . . V soboto, 6. oktobra, ob 20 O B V E S '1’ 1 I. A SOBOTA, 6. oktobra 1973: Slovenski pevski zbor Gallus pripravlja koncert samo narodnih pesmi. SKAD pripravlja v Slovenski hiši ob 18 avdiovizual z debato* NEDELJA, 7. oktobra 1973: Velika sanmartinska tombola. V Slovanski hiši srečanje mladine iz Vel. Buenois Airesa. Po mladinski maši sestanek, na katerem govori Miloš Stare o narodnem .prazniku. NEDELJA, 14. oktobra 1973: Naš dom v San Justo, bo proslavil 17. obletnico zvezano z blagoslovitvijo družabnih prostorov; v popoldanskem delu pa s posebnostjo folklornih pleisov v baletnem stilu. ČETRTEK, 18. oktobra 1973: V Slovenskem domu v San Martin« ob 18.30 ¡sestanek lige Žena-Mati. Predavanj® Adolfa Škerjanec o pokojninskem zavarovanju. Vabljeni tudi možje. NEDELJA, 21. oktobra 1973: V Slovenski hiši popoldne misijonska proslava ob 50-letnici „Kat. misijonov". V Carapachayu celodnevna pomladanska prireditev. ČERTEK, 25. oktobra 1973: V Slovenski hiši ob 17 pripravlja Zveza ¡slovenskih mater in žena selsta-nek s predavanjem dr. Rudolfa Hanže-liča: „Slocialna vzgoja za ¡sodobne razmere". SOBOTA, 27. oktobra 1973: Proslava slovenskega narodnega praznika in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši. NEDELJA, 28. oktobra 1973: Celodnevna prireditev v Rozmanovem zavodu v Adrogue. V Zavetišču 30. obletnica Turjaka, Grčaric, ter ustanovitve slovenske domobranske vojske. SOBOTA, 3. novembra 1973: V Slovenskem domu v San Martina jubilejni koncert Slovenskega pevskega zboira v San Martinu. DRUŠTVENI OGLASNIK Slovenski buenosaireški oktet bo pel v slovenski radijski oddaji v nedeljo, 7. okt. ob 14,30 na radio Antártida. Vsi se še spominjamo njihovega uspelega koncerta v Slovenski hiši ■— in nekaj teh pesmi bodo zapeli v naši oddaji. ESKNEN1A UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire» T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N" 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 1.149.713 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—). ZDA in Kanada 13 USA dol.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213 a s í ■ ■ i 23. oktober . S Bi B i ! « prireditev ■ ■ ■ ■ V ■ ■ ï ■ Bi » j» ROZMANOVEM ■ ■ Bi ■ ■ ■ ■ : ZAVODU ■ B B B ■ ! ■ s ■ Adrogué B B B . B B Seja referentov ZS bo 18. oktobra ob 20. uri v društvenih prostorih. 26. oktobra bo upravni svet ZS. Vseslovenska tombola za izdajo slovenskih učnih knjig bo 2. decembra v Slomškovem domu. ¡Slevenski atom v Sam Martinn - Cordoba 129 F nedeljo, 7. oktobra ob 15.30 VELIKA - SANMARTINSKA TOMBOLA DOBITKI: stereofonski komibinado, ¡samska postelja z nočno ¡omarico, električni loščilee itd. — Mogoč j® odkup tablic, ki so zadele činkvine. Dobitke na šolske tablice moire dvigniti samo učsnec(ka) sam. Po tomboli velika družabna prireditev s Planiko PAKETE ZA ROŽIC KAKOR TUDI DENAR z znatno znižanimi cenami odpošilja JADRAN PAK Calle Morate 2049, višina Rivadavia 6400 Omnibus 132 in 133 do Calrabobo 700. Uradne ure od 15 do 19. Ob sobotah od 10 do 12 Pismena naročila kakor tudi gliro na naslov: ZDENKA KALEČAK, Gasili« 340, Correo Central, Buenos Aires Vse plošiljke zavarovane KONCERT v Slovenski hiši NARODNIH PESMI Vabi GALLUS Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plaža večje obresti kot katera koli banka. Hi Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov! V nedeljo. 14. oktobra V SAN JUSTU S posebnim celodnevnim programom, ki bo objavljen v prihodnji številki Kreditna zadruga „S. L. D. G. A.44 z o. z. a Bartolomé Mitre 97 T, E. 658-6574 Ramos Mejía a a : a a Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure m a lailBBaBiafllBIlflBBIBIBIISSaBBBBBBBiaBBBaiBaRBBBMBBliaiaillBBflaiaflBBIBBIBBBBBBBBaBBBflHflBflaBaBRaflaaBflE DR. JUAN JESUS BUASNIK Specialist za ortopedijo in travmatologijo C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 in 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA Frente Estación EZEIZA Ruta 205 T.E. 295-1197 LUKA MILHARČIČ Podružnice CARLOS SPEGAZZINÍ Avda. 25 de Mayo 136 SAN JUSTO Almafuerte 3230 Električni aparati Izključni zastopniki: Hitachi — National ■— Crown — Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia — Westinghouse — Godečo ■— Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall Sporočam, da organiziram posebno POTOVANJE V EVROPO ZA KONEC LETA ki je namenjeno predvsem za slovenske rojake — ODHOD je predviden v prvi polovici decembra tega leta, povratek pa sredi februarja 1974. — Ker je število prostorov omejeno, Si čimprej rezervirajte prostor v avionu. MAJDA SOSIČ, Córdoba 645, 1. nadstr. B od 15 do 19 T.E. 392 - 7220 Buenos Aires