Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman Teljd: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 fa. T administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki", več na leto. — Posamezne števOke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semeniike uliee št. 2. Naznpila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska triki-at. Pri večWtnem tiskanji se cena primerno zmanjSa. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStTO je v Semeniski ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ^te-v. SSO. V Ljubljani, v petek 12. decembra 1884. Letnilt XII. .^laterijalizeiii v iiarodiieiii gospodarstvu. III. Primeroma srečni so bili naši gorenjski planinci, ker imeli so do zadnjega časa dober reservni zaklad, namreč občinske gojzde in pašnike. Fevdalna ustava je kaj dobro skrbela za občno blagostanje. Vsak kmet je imel pravico do občinskega gojzda in pašnika. Mogoče, da po liberalni teoriji v rodovitnih ravninah občinsko posestvo zdaj, ko se je razkosalo, prinaša večji čisti dohodek ali da bi bilo to tudi v planinah, najbolj zagrizeni kapitalist ne more trditi. Ali iz socijalnega ozira je pa v rodovitnih in nerodovitnih krajih občinsko posestvo, kakor je bilo nekdaj zelo koristno ali bolje rečeno, naravnost potrebno. Posestnik, če je še tako ubožal, je imel vendar dosti lesa za kurjavo in stavbo in dosti paše za svojo živino. Zdaj mora pa revež svojo kravico ob mejah na motvozu pasti in drva drago kupovati ali pa zmrzovati. Za planince ima pa skupna paša največjo korist. S polja ne dobi toliko, da bi mu ne bilo treba žita kupovati; vso kar dobi, dobi le od živine. Zategadel mora dosti živine imeti in mora jo pasti. Kajti do tega, kar delajo umni živinorejci po nekterih rodovitnih krajih, da živino vedno doma pitajo, naš planinec ni dospel in ne bode nikdar, in sicer ravno zategadel ne, ker je svet nerodoviten. Kedar bo razdeljeno, bo eden iz pašnika napravil travnik, drugi gojzd in kdor bi hotel pasti, napraviti bi moral neizrečeno dolgo ograjo, kar pa skoro ni mogoče misliti; od vsake hiše bi moral biti pastir, zdaj pa trije za celo občino opravijo; vsak gospodar bi moral napraviti na pašniku kolibo ali bi pa moral krave po eno ali dve uri daleč goniti. S kratka: paša za planinca bo nemogoča. Nekdaj se je skrbelo za občno blagostanje, moderne postave so pa kmeta in reveža podjarmile bogatinu. Eazmeroma srečni so bili naši gorenjski planinci, smo rekli, ker so imeli rezervni zaklad. Ali zdaj se to spreminja ali se je že spremenilo. Kdor gre po Korenski dolini, vidi marsikje stati inženirska znamenja, ki kažejo, da se občinski svet deli. Dolgo so dolinci trpeli, da so davke in obresti zmagovali, ali zdaj ne morejo več; treba je razdeliti, treba je temne gojzde razsvetliti, ako hočejo biti kot navidezni posestniki še nekaj časa zapisani v gruntnih bukvah. Zlasti mi je znana v tem oziru neka občina na skrajnem Gorenjskem. Tam so imeli dva občinska gojzda in ob enem pašnika. Vedeli so vsi, da razdelitev gotovo pride; denarja je bilo vsem treba, nekteri so ga dobili na račun prihodnje razdelitve, nek fabrikant je nakupil pet bajt, ker je vedel, da bo samo les iz gojzdnih deležev več vreden, kot je za bajte dal. če pa hoče občina, da se razdelitev dovoli, se morajo občani vsem servi-tutnim pravicam odpovedati. Najbolj hudo je bilo ljudem v ti občini za skupno pašo, ker so vedeli, da brez nje nikakor ne morejo shajati. Kaj store? V prošnji za razdelitev se odpovedo skupni paši, a med seboj se zavežejo, da je ne bodo pustili. Dobro, ali če se eden izneveri in pašo na svojem prepove, kdo mu bo kaj mogel in skupna paša in sploh paša bo vstavljena. En gojzd je že razdeljen; lesni trgovci že švigajo po njem. Za nekaj časa bo že kmetu kaj izdalo aH kaj bo čez nekaj let? Ne bo se mogel več živeti; na onem mestu, kjer je pasel svojo živino, bo narava kazala rebra, na kterih se bodo pasle divje koze. Zdaj je alternativa (ali — ali) ali gojzde v kras spremeniti ali pa kmete precej z zemljišč prepoditi. Tojeliberalno-kapitalistični „Inciditin Scyllam, qui vult vilare Oharybdim" — če se ogneš te jame, padeš v drugo — poginiti pa moraš. Žalostno, a resnično! S—n. Varnost liraiiiliiih vlog- pri posojiliiicali. (Konee.) Eavno tako, kakor ima na primer kaka občinska hranilnica jamščine kakih 10.000 gld., kar je pa več, pa jamči občina s svojim premoženjem za hranilne vloge; ali ni tukaj, namreč pri posojilnici, ki že več let posluje in h kteri pristopi veliko število najboljših kmetov, da celo ves okraj, kakor na Češkem, kjer se nahajajo posojilnica s 3000 člani, tudi tolike varnosti, kakor pri hranilnici? Gotovo je premoženje udov take posojilnice večje in jamstvo za hranilne vloge večje od hranilnice kake občine v primeri visokosti hranilnih vlog in premoženja občine na jedni in premoženja udov posojilnice na drugi strani. Na primer hranilnica kake male občine ne more tudi imeti velikega premoženja, pa vendar po postavi varno jamči za veliko svoto hranilnih vlog. Ali nima po tem takem posojilnice, ki obsega ude ne le majhne občine, ampak večinoma celi okraj, ki vsi jamčijo za vse hranilne vloge s celim svojim premoženjem, večega jamstva za razmerno manjši znesek hranilnih vlog? Po tem takem ni nobenega tehtnega in sploh umnega zadržka, da ne bi imele hranilne knjižice posojilnic z neomejeno zavezo ravno tiste veljave, kakor vložne knjižice hranilnic pri koristo-nosnem nalaganji denarjev stoječih v javnem varstvu, t. j. pupilarnega, vstanovnega premoženja. Omenjamo tukaj, da je v tem smislu prošnjo vložila na državni zbor zveza slovenskih posojilnic, in pričakovati je, da se bo ta prošnja tudi v tem smislu rešila, kar bi se že bilo prej zgodilo, če bi se bilo za stvar potegovalo. Poslednjič naj nam bo dovoljeno navesti stanje jedne mlajše posojilnice z neomenjeno zavezo, da se zamore v podobi videti jamstvo za hranilne vloge. Na primer ^Posojilnica v Oelji", vknjižena zadruga z neomejeno zavezo, posluje od leta 1881; šteje zdaj blizo 800 udov in LISTEK. Dvanajst večerov. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. (Konec.) J. Ni jih malo takih. A da se bomo o Stritarjevem svetožalji bolje prepričali — toda kaj prepričali, saj to je jasno ko beli dan — recimo, da ga bomo bolje poznali, prinesel sem danes seboj njegov „Zvou" 1. 1877, v kterem govori o svetožalji, posebno pa v svojih literarnih pogovorih kakor stran 223 itd., kjer pravi, da je pesnik čisto „pasiven". Med drugim pravi tudi: Človek ne more biti nikoli tako srečen, kakor jo lahko nesrečen: veselje nikoli ni tako živo, krepko, kakor je žalost: noben vžitek, nobena slast — rekel bi skoraj: vsi vžitki, vse slasti skupaj ne premagajo eno same prave, globoke, ostre, neskončno telesno ali duševno bolečine!--- Sreča, zdravje, dobra volja, sploh ^normalni" stan —■ to se komaj čuti; ali tolikanj bolj se čuti, kar jo njim nasprotno: nesreča, bolečina, žalost! itd. A kdor bi iz teh besed še no spoznal pante-ističnega svetožalja, naj primerja s tem, kar Stritar drugje piše in zginil mu bo zadnji dvom. Kakor v predgovoru k Preširnovim poezijam, tako tudi drugod večkrat govori o ^neskončnem hrepenenji", „ne-skončni bolečini" itd. Neskončno je gotovo vse to, ker je tudi človek prikazen vesoljnega bitja, ktero se v človeku zavoda svojega neskončnega gorja. To vesoljno bitje — človeško srce — tudi on poznil pišoč:---še celo v globočino se smemo nekoliko npati, toda ne do tja, kjer se začenjajo prave uganke vesoljnega bitja, večne skrivnosti človeškega srca---In kakor je Schopenhauerju vesoljna volja, neskončno hrepeneča in trpeča, pravo bistvo vsem rečem, drugo vse pa le navidezno, tako tudi našemu pesniku: Gotovo je samo, kar rac boli, Ostalo vso, otročjo domišljijo. In da je to, kar ga boli, res ono vesoljno gorje, spričuje nam tako: Goije vesoljno mene jo bolelo, Vseh bolečin najhujša bolečina I A to bolečino jame čutiti še le ko pride do zavesti : Zavest nesreči pot odpre široko. Zatoraj je človek le do tedaj srečen, dokler se no zavoda, dokler jo otrok: O leta vč otročja, leta sreče Edine, ki človeku se prisodi! A predno se zavi, izgine mu — Zato našemu pisatelju ni še rešeno prevažno vprašanje, kaj človeka bolj osrečuje, nevednost, pri-prostost, kratkovidnost, ali pa tako zvana viša izobraženost, polna nemira, bolesti, neutešnega hrepenenja. „Kteremu izobražencu" — piše dalje — „ni prišla že včasih misel: Kako srečen je vendar ta ratar, ki itd. Komu se ni vzbudila včasih želja, da bi živel ž njim, „ut prisca gens mortalium"?" Mu ni rešeno to vprašanje? Ne, rešeno mu je, že davno rešeno, da je namreč za človeka najboljše nezavednemu ostati, in ako se je zavedel, predno mogočo vrniti se v prejšnjo prvotno stanje. Zatoraj pa tudi tako rad išče oddaljenih otokov in zahaja v deveto deželo, da bi tam oddaljen od vsega omikanega sveta samotaril ter v družbi z nedolžno živalijo vžival čistega naravnega veselja. In že tako se je preživalil, da se ga celo plaha tica ne zboji: In tukaj, glej! po travi prepelica Svoj mladi rod na paio vodi: Domača ti v deželi tuji tica, Z družinieo pozdravljena mi bodi! Kako so nič me ne boju! nogo, Neznana stvar, mi kljuje najsrčneji. Saj teh nazorov so polni vsi letniki Dunajskega ,Zvona", posebno pa Stritarjevi spisi, saj ne mora nikjer zakriti onega hrepenenja po prvotnem stanu, zato pa tudi tohko nori za Kousseaua, kteremu so ima reservnega fonda in premoženja nad 5000 gld., vplačanih deležev 10.000 gold., toraj jamstva 15.000 gld. brez zaveze udov, t. j. celo njihovo premoženje. Kdo so ti udje, kakovo je njihovo stanje v premoženji? Vzemimo, da premore vsak povprek 500 gl., toraj vsi vkupaj zmorejo 400.000 gld., ali omeniti moramo, da so med temi udje odlični narodnjaki in premožni posestniki, izmed kterih jeden sam premore po 200.000 gld., 100.000 gld., 50.000 gld., 10 in 20 tisoč. Čim dalje posluje, tem veči število društve-nikov prirašča in s tem kredit. Kakove so pa nasproti temu jamstvu zaveze posojilnice? Ona ima 170.000 gld. hranilnih vlog, to je vse. Že jeden sam ud posojilnice zamore, če bi prišlo do tega, vse poravnati in bi mu še precej ostalo. Tudi pri tem načina bi se poroštvo udov po-rabljevala v nemogočen primerljej, da bi se vsa dana posojila izgubila. Tudi pri posojilnici Celjski je za znesek deležev terjatev posojilnice veči, kakor njena zaveza, ne oziraje se na reservni fond in premoženje. Pri posojilnici v Celji je toraj jamstvo za zaveze, ki znaša 170.000 gld., večje nego petkratno, kajti terjatve znašajo tudi 170.000 gld., vplačani deleži 10.000 gld., premoženje, reservni fond 5000 gld. in premoženje udov nad pol milijona. Gotovo je jamstvo za hranilne vloge posojilnice Celjske veči od marsiktere hranilnice. To v poduk našim domoljubom glede varnosti hranilnih vlog v posojilnicah! (nZadruga".) Politični pregled. v Ljubljani, 12. decembra IK^otrauje dežele. Dani se tudi po Stajarskem po uradnijah. Znano je, kako zagrizeni nasprotniki naše narodnosti ravno po zelenem fetajarji zavzemajo uradniška in sodniška mesta in več nego en izgled smo že dobili, kot naravno posledico takega zasedanja na kvar naše narodnosti. Kakor ^Politik" poroča, prestavili se bodo ondi mnogi uradniki Slovencem nasprotni na nemške kraje, mnogi drugi pa zopet poslali v zaslužen pokoj, da si odpočijejo na lavorikah, ki so si jih nabrali zatirajoč ubogi slovenski rod Toda ne le v sodniškem življenji, kjer je bil skrajn čas, da se spremeni za slovenskega Jugoštajarca tolikanj neugodne razmere, ktere so ga krvavo žu-lile, tudi v davkarijah dela se mu zarija pravičnosti, da bo za slovenske težko pridobljene krajcarje dobival tudi slovenske tiskovine in slovenske povabila in pobotnice, ter tako revež vedel, zakaj da je težko pridobljeni denar izdal. Tako je dobila davkarija v Laškem Trgu odlok finančnega ravnateljstva v Gradcu, da naj se v bodočnosti za slovenske stranke edino le slovenskih tiskovin poslužuje. Ali bo ukaz ostal le veljaven za to davkarijo, ali se bo tudi na druge razširil, nam pač ni znano, vsekako pa bi bilo želeti, da bi se to zgodilo. Nam se vsaj zdi, da je slovenski davčni goš ravno tako vreden slovenske davčne knjižice, kakor oni soseda Nemca, kteri se veseli svojih pravic od kar časa živi. HrvaŠki budget je določen. Dohodki zna-našajo pri politični upravi 36.613 gold., pri poduku 180.751 gold., pri pravosodji 62.028 gold., pri hrvaškem deleža direktnih in indirektnih davkov 6,011.408 gold. Skupno toraj 6,290.794 goldinarjev. Stroškov bode pa za deželni zbor 75.000 gold., za bana 35.000 gold., za politično upravo 3,105.982 gold., za poduk 1,123.161 gold., za pravosodje 1,989.027 gold., skupno toraj 6,320.970 gld. Pri-manjkljej znaša 38.176 gld. in se bo pokril iz skupnega ogerskega budgeta. Prvokrat letos sprejeli so med hrvaški tudi budget za bivšo vojaško krajino. V ogerskem državnem zhoru razvil je poslanec Olaj pravo podobo ogerske državne policije v Budapeštu v interpelaciji, ktere smo na tem mestu že včeraj omenjali. Podoba je tako žalostna gled6 javnega počenjanja, ki se je v glavnem mestu ogerske pod višjim zavetjem doprinašalo, da bi se j nikakor ne bila zamogla vrjeti, ako bi jo bil, recimo, pred tremi meseci kdo pripovedoval. Olaj pritrdi ministru Tiszi, da je vpeljal disciplinarno preiskavo proti uradnikom, čudno in nerazumljivo se mu pa zdi, kako da je poslal vrhovnega mestnega glavarja na odpust, o kterem so že leta 1868 tožbe nastale, da z lopovi pod eno streho dela. Tiste tožbe skozi 16 let niso ne le ponehale, temveč so se še zdatno množile, ker tudi vlada ni prav nič proti njemu vkrenila. Vrhovni mestni glavar Taisz ostal je, kar je bil, če tudi ga je mestjanstvo naj-grših reči sumničilo, če tudi so pošteni časniki dan na dan proti njegovi osebnosti pisali. Ljudstvo je do dobrega prepričano, da je mestna policija v najožji zvezi z hudodelci in ljudmi najnižje nravnosti, spridenosti in ničvrednosti. Ako je toraj kljubu temu minister Tisza šel mestnemu glavarju na roko, mora za tisto pač svoje gotove vzroke imeti. — Znano je in očitno, kakor beli dan, da mestna policija odira, da so goljufni igralci njeni najboljši zavezniki in prijatelji; da je nenravnost in spridenost m Ogerskem za to tako velika, ker je ona v najtesneji zvezi s policijo samo. V Budapeštu sme vsakdo krasti, kdor kaj doseže in ni se mu bati, da bi ga prijeli, ako je le količkaj prijatelj s policijo. To je popolnoma dokazala izkušnja. Edino spomina vredno pri vsem tem je to, da tatovi, cigani in policija „na spol" delajo. Še bolj znamenito je pa to, da so redarji glasovitega rokomavha zato prijeli, ker ni hotel nakradevega blaga „pošteno" deliti s policisti; kterega so pa zopet takoj spustili, ne da bi ga bili le količkaj priprli, ko je na svojo „čast in poštenje" obljubil, da hoče vso pridobnino „pošteno" s policisti deliti, to je, da hoče na vso moč za policijo krasti. Eavno tako znamenita je opomba, da je več nego tri četrti kazenskega in druzega po policiji pobranega denarja na policiji zginilo, da nihče ne v^ kam. Nečuvano je toraj, da take zlodejstva doprinašajo državni uradniki, kterih naloga je čuvati nad življenjem in premoženjem meščanov. Kaj tacega se je do sedaj edino le na Euskem in po Turčiji godilo, kakor se sedaj v Budapeštu. Eoparji napadajo po palačah ljudi pri belem dnevu, policija pa ni vedela lopova izročiti sodniji. Kaj pa še le o umorih! Tii bi se dala napisati cela zgodovina umorov, morilci prosti postopajo med narodom. Ozir v hiše, kjer je trgovina s človeškim mesom, pa vsakega navdaja s studom, ki se bode pa težko pred vničila, dokler ne izmrje lopovski rod. Na južnem OgersJtem posebno okoli Temeš-vara živi, kakor znano, posebno veliko avstrijskih Srbov. Da, le-ta narod je ondi v veliki večini, po nekterih krajih še celo sam naseljen. Semkaj toraj nezadovoljneži iz srbske kraljevine, kjer avstrijskim Srbom bratje žive po duhu in po krvi, kaj radi zahajajo in naklepe zoper sedanjo srbsko vlado in zoper sedanjo dinastijo kujejo. To je sicer že sicer samo na sebi hudobno in zlovoljno početje, kteremu je Srbiji prijazna ogerska vlada tudi redno za petami, in ga zatira, kjerkoli mu na sled pride. Še hujše od tega je pa korak, kterega so v poslednjem času srbski nezadovoljneži iz kraljevine v tej reči napravili, da so jeli izdajati knjižure v najzlob-nejem sovraštvu proti sedanji Obrenovičevi dinastiji )isane. Beseda, samo govorjena, škoduje sicer ve-iko, toda pozabi se s časoma in po njej je. Vse drugače deluje pa na narod v njegovem duhu pisana ali tiskana beseda; le-ta se pa prav z dobro vestjo sme primerjati živemu studencu, iz kterega vsakdo lahko zajema, da le brati zml, kolirkokrat hoče in želi. Na to misel so tudi nezadovoljni Srbi prišli in so začeli kakor smo že rekli, svojo nezadovoljno učenost proti kralju po knjigah in tiskovinah tudi med avstrijske Srbe širiti. Ogerska vlada je pa take knjižure kar od kraja pobirati jela in jih vničevati. Sicer se pa srbskim rovarjem, ki med avstrijske svoje brate nemir hodijo delat po Ogerskem, ondašnja vlada vedno krepko po robu postavlja in je že marsikdo madjarske ječe okusiti moral, ki je prišel tjekaj političen evangelij nezadovoljnosti oznanjevat. T^nanje države. Koraki, ki se delajo med našimi brati Jugoslovani za združenje v katoliško cerkev, so vedno številniši in vedno bolj pogostoma opazujemo jih posebno po Balkanu. Bolgarija je tisti kraj, kjer se bo po vsem sedanjem soditi, najpoprej postavil most, ki bo združil iztočno ali razkolniško cerkev z za-padno ali rimsko-katoliško. Posebno na plodno polje zadeli so ondi katoliški misijonarji, ki povsod, kamor pridejo, vstanovljajo šole, kakoršne so ravno potrebam primerne in ugodne. Da to ni, rekli bi, le lahka igrača, temveč silno težavna naloga, ki zahteva velikih žrtev in še večje pozornosti, nam bo vsakdo rad verjel, ako omenimo, da ruski listi in popovstvo ^ nobene prilike ne opuste, da ne bi črnili z najgršimi barvami teh misijonov, ki imajo v resnici poleg verskega tudi poseben političen pomen in značaj. Čem več se bode med Bolgari razširjala zavest katoliška, tolikanj bolj odjenjevala bode vez, s ktero so sedaj še na Euse priklenjeni. Kako se bode pa konečno to rešilo, le Bog sam ve. Lahka bila bi rešitev, ako bi se korak povrnitve v katoliško cerkev, ki pri Bolgarih ni več daleč, ob enem in istem času zvršil tudi v Eusiji, kar upamo sicer, da se bode zgodilo prej ali poznej, tako naglo pa najbrž da še ne bode zedinjenja. Katoliške misijone po Bolgariji podpirajo katoliki po Avstriji in po Nemškem. S pomočjo taistih osnovala se je gimnazija v Adrijanopolji za 90 dijakov, kteri so ondi enako Ljubljanskemu Alojzi-jevišču z vsem preskrbljeni. Vdeleževanje po šolah bilo bi še mnogo živahneje, ko bi ravno pravoslavna duhovščina ne strahovala starišev ukaželjne bolgarske mladine. Da so šole pomenljive tudi v političnem oziru, dokaz je to, ker je Avstrija državno veljavo pripoznala spričevalom, ki se ondi izdajajo. Poleg Avstrije imajo šolska spričevala iz bolgarskih misijonov tudi državno veljavo na Francoskem. Povod neredov po Albaniji, o kterih smo nedavno poročali, bile so naredbe turških oblastnij, da bi se morale tudi ženske staviti pred številne komisije, prebivalstvo preštevajoče in pa, kar je pa prej ko ne poglavitna reč, napoved novih davkov. Precej velika večina Albancev je mohamedanske vere, in ta turškim ženskam vsako dotiko z drugimi moškimi kakor z lastno družino strogo prepoveduje. Brezposelni delavci zbrali so se v Parixu na tabor, kjer so si bili kmalo v laseh socijalisti in anarhisti, ki so ravno takih nazorov, kakor smo jih že opazovali pri Dunajskih. Vsi so teh misli, da tudi na Francoskem za delavca ne bode prej bolje, dokler si ne bo sam s svojo pestjo pribojeval boljšega življenja, kakor ga ima sedaj in kterega mu sedanja vlada ne more nikakor popraviti, ker tega sploh ni sposobna. To je toraj prvi korak, kteremu ne more nikdar načuditi; to idejo po brezumni prvot-nosti izrazil je tudi v podobi, ktero je postavil na čelo nZvonu" 1. 1878. V prvotnost, v prvotnost se mora človek vrniti, to je: odreči se vsemu spoznanju, vedam, umetnostnim in vsej izobraženosti, ktero si je človeštvo priborilo po tolikem trudu — potem bo še le našel leka ali vsaj olajšanja svojim bolečinam — Popolnoma pa seveda človeka ne more rešiti kakor smrt — ta še le mu prine.se miru. Vihar je vstal, razbil mu ladijo. Potopit moža, ženo in otroka! Za menoj na kraj samotnega otoka Valovi krotki so se priigrali Vi, ki zadela vas osode roka, Blagrujem vas, pot svojo ste koni'aIi; Če tudi »refie svoje niste — mir Našli ste, ki ga je iskati meni. Toraj le v smrti mir, drugod ga ni najti, tako da res Kod iti se ne — najbolje Človeku je to, ^e pride svet, I'ustiti hitro ga spet — To pak je za prvim najbolje. M. Da, tako pravi Stritar v svojem Zorinu z besedami Sofoklejevimi. J. In prav o tem Zorinu sem mislil še sprego- voriti, kajti zdi se mi res visoka pesem sveta-bolja v naši slovenski literaturi. Ali treba bi mi bilo skoraj celega tii navajati, ker iz vsake vrste zdi se človeku beročemu, da sliši stokajočega svetožaljca — Stritarja! ki se je kopal v reki, v ktero se zlivajo vse solze, kar jih joka človeški rod — ki ne najde rešitve iz teh bolečin, kakor v samomoru, kterega tako zvito in ravno zarad tega tako pohujš-Ijivo v Zorinu poreliča. Ako hočeš Stritarja svetožaljca, ako hočeš svetožalje dobro poznati — pripd-ročam ti, beri še enkrat Zorina. M. Hočem ga brati prav pazljivo. A še nekaj druzega sem zapazil v spisih Stritarjevih; tako rad priporočuje milosrčnost do živali, kajti njemu, kakor se zdi, ni velikega, ali rekel bi, nobenega vsaj bistvenega razločka med človekom in živalijo. Človek po njegovih besedah bi imel žival prav bratovski ljubiti. J. Da da, kakor sem že razlagal, to je Scho-peuhauerjev panteizem vesoljne volje, ktera biva v živali kakor v človeku. Zatoraj pa govori o živali enako kakor o človeku. Dopadalo mi jo posebno, kar sem bral v Zorinu; čuj: Pa človek še ni sam na sveti; kaj pa žival? — Od nabodenega kebra, ki vrti v smrtnih težavah mlin surovemu paglavcu za kratek čas — do uboge tlačanske pare, ki v potu svojega života nosi in vozi človeku bremena, ki jih ne zmore sam, plačilo pa gotovo ji je glad in žeja, in — naj dela, kar more — palica! — Koliko truda, koliko trpljenja! M. In pa kar je pisal o konji? J. In mački? M. In vrabci in penici in kanarčku? J. Vse to jo prav mikavno brati, le da ne bi se studilo! M. Veste, g. doktor, kaj bi jaz rad vedel? Ali jedo naši svetožaljci meso, ker bral sem, da indijski samotarji niso ubivali živali, ne jeli njihovega mesa. J. Bog vo, ali jedo — jaz mislim, da so vsi vegetarijanci, ali vsaj bi morali biti. M. Da, morali bi biti. J. Toda, Mirko, ,solnce je zašlo in zakrilo solzečo se zemljo. O da bi vendar več ne ustalo! M. Da bi ga ne preklinjali svetožaljci. J. Tako tedaj lahko noč, Mirko. Prihodnjič hočemo preiskovati, koliko je Stritarjevo svetožalje vplivalo na pisatelje slovenske. M. Željno Vas pričakujem. bodo pa na Francoskem sledili drugi in tretji, in prej, ko se bo še kdo nadejal, zaplapolela bode ondi zopet 8 petrolejem oblita baklja revolucije rudeč plamen razširjajoč po deželi, ki vsakih deset let z neznansko strastjo hrepeni po velikanskih po-.litičnih spremembah. Kakor najnovejša poročila iz Chartuma govore, Mahdiju, kije le uro hodil še od mesta s svojimi četami, neki silno prede za živež in za vse drup, kar se za vojsko potrebuje. Zarad tega pa tudi pobira, kar ravno dobi. O Gordonu pravijo, da je razdjal večino Chartuma sam, ker je imel premalo vojakov, da bi ga bil zamogel dostojno in vspešno braniti. Kar ga je pa ostalo, vtrdil ga je z obzidjem in zakopi, ter je postavil visok stolp, iz kterega na napradajočega sovražnika strelja. Poleg tega ima Gordon tudi še dvanajst parnikov in večino prebivalcev okoli Chartuma, ki se zanj bojuje. Smodnika mu ne bo še tako kmalo zmanjkalo, ker ga menda Gordon oziroma njegovi topničarji sami izdelujejo. Mahdija so ljudje okoli Chartuma že do grla siti in pravijo, da je bilo tedaj, ko ga še niso poznali, zanje mnogo bolje, kakor je danes. Izvirni dopisi. Iz Polja, 11. decembra. (Knesoškofov prihod.) Dolgo zaželjeni in težko pričakovani dan je vendar prišel, ki je Kranjski siroti prinesel očeta in njej ovčicam pastirja. Mnogo, mnogo src popolno vdanih ovčic je danes v duhu spremljevalo novega Ljubljanskega knezoškofa po njegovem potovanji, ko je on v apostolskem poslu zapustil dom svoje očetnjave in si je danes po božji volji ter cesarjevi in sv. Sedeža milosti v Kranjski stolnici, v beli Ljubljani, vstanovil svoj novi zemski dom. Daj Bog: „Na mnoga leta!" Po lepem Ljubljanskem polji memo lepega Polja pri Devici Mariji se ima novoposvečeni, visoki gospod knezoškof peljati v Ljubljano; ne veliko, le nekoliko, a to iz srca storili smo tudi pri nas v pozdrav našemu prihodnjemu višemu Pastirju. Ko oddrdra poštni vlak iz Zaloške postaje, aadonijo po Poljski planjavi lepo vbrani Poljski avonovi; oni so prvi, ki slovesno pozdravijo v naši župniji visokega vladiko; in — slišal sem iz mnogih ust, kako globoko je segal ta prvi pozdrav, ki je ■daleč okoli, po vsi župniji glasno oznanjeval blagi prihod našega gospoda pastirja, v srca podložnih -vernikov. Pri železničnem tiru pa sta pozdravljala Njihovo Vzvišenost domača gospoda duhovna v duhovni obleki z cerkvenima ključarjema v družbi mnogo k prvem pozdravu prišlih duhovnijanov; cerkvena bandera so ■zviševala prvi pozdrav. Navadni strelci so pa s svojimi možnarji pokazali, kaj da znajo, in oni so ob cesti v daljni •vrsti razpostavljene možnarje zažigali o prihodu tnezoškofa. Visoki vladika, zapazivši tukaj svoje ovčice, so •odprli okno in so, sklonivši se nekoliko skoz okno, -dajali klečečim sv. blagoslov; ter so se, po splošni .trditvi vsih pričujočih, milo smehljali proti nam. Strelci urno nabašejo še enkrat in v drugo pozdravijo možnarji z zvonovi visoko častitega gospoda knezoškofa za srečno pot do Ljubljane. Mi pa, zadovoljni, da smo videli obličje našega novega pastirja, stopili smo veseli nazaj, vsak na svoj dom. Iz Maribora, 11. decembra. (Visoki gostje.) V letopisih katoliških družeb in zavodov Mariborskih t)ode ta teden zavzemal brez dvoma vedno častno mesto, kajti toliko visokih cerkvenih dostojanstvenikov v tako kratkem času še menda nikoli ni naših zavodov s svojim obiskom počastilo. Bližnji povod temu je bilo posvečenje novega Ljubljanskega knezoškofa dr, Jakoba Misije v Gradcu, od koder so vsi eodelujoči cerkveni knezi izvzemši pomožnega škofa Solnograškega prišli v Maribor ter takoj, kakor sem že omenil, cerkvene zavode in kat. družbe s svojim pohodom počastili. Že v ponedeljek na praznik brezmadežnega gpočetja Device Marije pripeljali so se nenadoma vojaški škof mil. dr. Gruscha, ki so kot osrednji predsednik vseh avstrijskih rokodelskih družeb v spremstvu domačega prevzvišenega knezo-škofa naj-pred tukajšno kat. družbo rokodelskih pomočnikov ■obiskali in ondi tudi od Mariborskega duhovništva spodobno pozdravljeni bili. V naglici pripravljeni sprejem mil. škofa bil je sicer priprost, pa vendar tako lep in zlasti škofove besede do navzočih dru-žtvenikov tako srčne, da bo ta večer gotovo vsem ■društvenikom in tudi drugim gostom vedno v prijetnem spominu ostal. Ko so še drugo jutro mil. škof spremljani od našega mil. knezo-škofa obiskali zavod šolskih sester, dijaško semenišče in frančiškanski samostan, odpeljali so se na Dunaj. V sredo potem pa so Ljubljanski knezo-Škof mil. dr. J. Misija na svojem potu v Ljubljano tukaj izstopili z mil. Graškim knozo-škofom dr. J. Zwergerjem, ki so jih do tod spremljevali ter so še tisti večer pogledali k šolskim sestram, v dijaško semenišče in bogoslovnico. Dijaki so pri odhodu visokim gostom zapeli ginljivo pesem: „Slovo od domačije", bogoslovci pa veličastni zbor: „Domo-vina". Na obeh krajih so visoki gostje izjavili svojo zadovoljnost nad slišanim petjem. V četrtek zjutraj so se Graški knezo-škof odpeljali k sv. Petru, da bi obiskali častnega korarja in duhovnega svetovalca sekovške škofije č. gosp. Marka Glaserja in ondotne šolske sestre. Ljubljanski knezo-škof pa so odpotovali v Ljubljano na svoje novo mesto spremljani z najboljšimi vošili svojih rojakov. Naj bi pač novi višji pastir Ljubljanske škofije našli pri svojih ovčicah enako ljubezen, kakoršna njih navdaja in jo tudi očitno kažejo do svojih večjidel še nepoznanih ovčic. S Pogorja, 9. decembra. (O naši heletristiki.) „SIovenčev" podlistek: „Pogovori doktor Junija z mladim prijateljem" mi ugajajo. Prav tako! Če treba, resnico povej na vsa usta! Pri nas res že odveč obožujejo neke osebe, še celo njihove slabosti so jim kreposti! Nisem nasprotnik lepoznanstvu, ne — nasprotno: prijatelj sem mu, ker vem, da je važen činitelj pri ljudskem izobraženji. A treba je, da to lepoznanstvo res „um bistri, res srce bldži"; a ne, da zastruplja mlado, neizkušeno srce. (Saj tudi politiki nisem nasprotnik; a revolveržurnalistike pa ne morem hvaliti. V sredi: v zlati skledi!) Naši pisatelji, oziroma vredniki, se čudijo: zakaj pa vodstva mladini prepovedujejo njihov list. — Kar je možu morda nedolžno, ali saj nenevarno, je lahko mladini strup! In v tej reči gre tudi za načelo: kdor tako berilo podpira, ga potrjuje — je deležen pohujšljivega čina. Naši narodnjaki se čudijo, ter pišejo po listih: Bila je „beseda", lepa beseda, bilo je tako in tako. A čudili smo se, čudom čudili, da je došlo tako malo duhovnih gospodov! Kako to: saj je vendar naša duhovščina eminentno narodna?! Kako da ne pridejo, vi prašate; jaz pa prašam: Kako bi neki mogel duhoven zraven: ko se tamkaj na odrih navadno njemu in nravnosti v lice bije? Ali ima morda duhoven dvojno srce in glavo, da je druzega mnenja, ko govori na prižnici v mašni obleki in drugega pozneje, ko nosi le navadno svojo obleko? Ali more imeti človek tako razdeljeno srce; biti pol duhoven, pol posveten? In ti ljudje hočejo, naj bo duhoven-katehet zraven, pa naj ploska pri gleda-liščnih veselicah; ko se nasprotuje dejanski njegovim besedam in naredbam — in to v pričo sedanje ali bivše šolske mladine? Naposled bodo .še hotli: naj bi jim bil duhoven za šepetalca pri igrah?! Tedaj poročevalci: o „besedah" ne čuditi se odveč, če ne dohajajo duhovni k vašim veselicam. Pa pravijo: take igre imajo namen, blažiti srce človeku, ter zboljšati ga. Oporekam! Tudi o naših igrah bi se dalo, kakor navadno, reči: komedija stori pregreho smešno, a zamišljive, ostudne je ne stori; igra stori, da se ljudje pregrehi smejajo (zna-biti bolj osebi pregrehe), pa da bi jo sovražili in se jokali nad njo, tega od gledaliških iger nikar ne pričakujte. Take igre navadno opozarjajo gledalca in poslušalca: naj skrbi, da ne bode tako nevkreten, da se njegovo slabo dejanje ne izve; a ne odvračajo ga od slabega, še manj pa ga bodo za dobro navduševala. Zdi se, da so nekteri naših pisateljev in lepo-slovcev nekam vzvišeni duhovi; menijo: da to ne more škodovati, kar sami izmišljajo in pišejo. Človek bi sodil, da je njihova krepost (in drugih) neomah-Ijiva, tako samosvestno se ti ponašajo. Primeri na pr. „Zvon" 1870 4. 1. priloga: „Če je njegova sra-možljivost in nedolžnost, kakor golobček, ki ga splaši najmanji šum — pa tudi ni vredna bog ve kaj!" Tako! Tedaj po vašem treba drznosti v tej reči; a ne plašnosti! — „Kdo se hoče pohujšati po sili, ne bo mu manjkalo priložnosti! V resnici izobražen človek ne bo gledal take (slabe) podobe, mirno pojde svojo pot! Če se je pohujševal milujem ga, ker smo prepričani, da ni v njem vse, kakor bi moralo biti!" —Pravo! Pa ni zadosti samo to, da miluješ človeka, treba je da mu ti vedoma ne daješ priliko v pohujšanje. Saj je znano, da pohujšanje mora priti; a glej da ne pride zarad tebe, da ga ti ne bodeš provzročeval; potem še le pomiluj pohuj-šanega! Če dobi on slabo priliko brez tvojega sodelovanja, onda si lahko opereš roke! A drugače mi ne govori tega, bilo bi ravno tako, kakor n. pr. ko bi bližnjemu hišo zažgal, potem pa ga pomiloval zarad požara. Mladina hoče in mora brati! Prav! A podajte ji zdravega berila, ki bo njeno srce res blažilo, ne pa strupa! Eekel sem! O—n. Z Gorenjskega, 11. dec. Slovenska slovnica za srednje šole je knjiga, ktero je spisal J. S u m a n, c. kr. profesor na akad. gymn. Dunajskem, in ktero je tiskala in založila tiskarna Družbe sv. Mohora v Celovci 1884 v 8». str. 208. Eado-veden si jo kupim, jamem prebirati, a sinoči popade me sveta jeza, vržem vraga po mizi, ter grem spat. Za Božjo voljo! pravim, — no, še tega se manjka, da nam bode še celo suhoparna slovnica pohujševala ubogo učečo se mladino! Čudim se, da o tem molčite, kjer bi morali govoriti. Nadejam se, da vlada knjige o tej obliki vendar ne bode potrdila za šolsko knjigo — s temi „biseri", ki se nahajajo v njej v pohujšanje. Nekteri taki biseri naj tii sledijo: Je za druzega dekleta zdaj ljubezen tvoja vneta (str. 21); „Ne hodi na Savo, na Dravo tud' ne, če dečlo hoč' pravo, na Žilo pojdi Gorenjka (str. 51); Popi so na vse grlo vpili (str. 168) itd. A več izgledov si ne upamo navajati, da ljube mladine ne pohujšujemo s slovnico vred. Kdor se pa hoče pohujšljive vsebine popolno prepričati, naj čita še strani: 137, 129, 130, 168, 173, 175 in znabiti še marsikje, a že tega je za pohujšanje več ko treba. Nič ne rečem, da psovke pop, far itd., saj niso menda potrebne k slovnici, kažejo pa precejšno mero surovosti; dalje da je beseda „bog" dosledno z malo črko pisana itd. — Ne spuščam se zadnjič v znanstveno oceno pričujoče knjige, prepustim to strokovnjakom; z versko-nravskega stališča pa mi vest ne da molčati. In tako pohujšljivo delo ima biti za mladino srednjih (mogoče tudi še nižjih) šol šolska knjiga! čudno, prečudno! Zato kličem, dokler še ni prepozno: Videant consules! DomaČe novice. (Sedanji LjuUjanski knez in škof) dr. Misija je prvi, ki je izmed dijakov c. kr. prvega državnega gimnazija v Gradci v dolgi vrsti več nego 300 let škofovsko dostojanstvo dosegel. Vsled tega izročila mu je deputacija Graških gimnazijalnih profesorjev v spomin na ta slavni dogodek krasno vo-tivno tablico. („Sokol") vdeležil se bode z društveno zastavo v nedeljo slovesnega sprevoda povodom intronizacije premil. knezo-škofa dr. Jakoba Misije. V ta namen zbirali se bodo društveniki ob na 9. v Čitalnici, od koder se zbrano društvo ob 9. uri dvigne proti škofiji, kjer se bo na določenem mu mestu postavilo. Oprava je zimska, t. j., površnje suknje in klobuki s peresom. (Po celi Ljubljani) danes in včeraj ni druzega govorjenja, kakor o novem knezoškof u. Brez izjeme narodnosti in verskega prepričanja se vsakdo na vso moč hvalevredno izraža v silno ugodnem vtisu, ki ga je ljubeznjivo obnašanje došlega višjega pastirja našega povsod napravilo. Srca vseh si je tako rekoč v naskoku pridobil. (Miklavževo.) Za šolo na Ljubljanskem Mahu bil je včeraj dan veselja. Zjutraj ob 10. uri delil je Miklavž vpričo zbranega učiteljskega osobja mestne šole na Grabnu revnim otrokom obleko. Obdarovanih dečkov in deklic bilo je krog 70. G. katehet Bohinee razložil je v kratkem govoru pomen dneva, g. vodja Belar pa je obširno deco k hvaležnosti opominjal, posebno do lanskega leta umrle g. Matevže-tove, velike dobrotnice te šole, za ktero naj molijo. Po molitvi za blago mater in druge dobrotnike so obdarovani veselo hiteli domu s željo, da bi tak Miklavž se še večkrat oglasil pri njih. (Ljubljanskega anarhista) so v Celovci pred porotno sodnijo vprašali, če li ve pomen besedi: „okb za oko, zob za zob". „Kaj bi jih ne vedel, odreže se svetovni reformator, to se pravi, da tistega, ki je meno ubil, tudi jaz smem ubiti". — Prepričani smo, da bi tega še sodnija ne zaprla, tako je „kunšten". (Kmetijsko predavanje.) Na vabilo podružnice C. kr. kmetijske družbe štajarsko v Sevnici imel bode tajnik c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani g. Gustav Pire v nedeljo 14. t. m. popoludne v Sevnici predavanje o umnem ravnanji z gnojem. {Banjeni dekli) Lukmanova in Eekarjeva, ki jih je bil minolo nedeljo zveSer zdivjani topniški korporal s sabljo obsekal, ste obe v bolnišnici. Lukmanova, ktero so takoj tisti večer nesli tjekaj, ima dolgo rano od ušesa preko lica na brado. Eekarjeva pa silno hudo rano, ktera jo je sedaj huje skeleti začela, ravno nad senci po robu. Kakor se čuje, je neki bogatinska baharija povod groznemu dejanju. Dotični vojak je namreč zelo premožen in vsled tega misli, kedar ga ima nekaj pod kapo, da ima on pravico delati, kar se mu ljubi, kakor je sploh bahaška navada. Tudi se je menda že neki izrazil, da hoče vse stroške in tudi denar za bolečine točno odšteti. Že prav, vendar pa pri tem ni potreba še misliti, da je posebno službujoči del človeštva prost, kakor zbegana divjad, s ktero sme vsakdo svoje burke vga-njati. {JDuhovsTce spremembe v LavantinsM škofiji.) 0. g. Pideršik pride za kaplana v Vojnik, č. g. L. Lednik v Žavec, č. g. F. Baumann v Slivnico pri Mariboru. {Diihovske spremembe v Krški škofiji.) 6. g. kaplan pri Devici Mariji na Jezeru Val. Kraut, bode zanaprej oskrboval Šent-Jakobsko faro v Rožu in na njegovo mesto pride dosedanji kaplan v Šma-riji č. g. Ivan Deržanič. Č. g. Jakob Korhon, kaplan v Nemški Kaplji, je prestavljen za kaplana v Pisvveg. G. g. provizor v Zarijah, F. Savbach, se je fari na Muti odpovedal. 0. g. Matevž Mar-kovič, provizor v Apačah, je zaradi bolehnosti stopil v začasni pokoj. Dne 20. novembra so umrli v. č. g. Tomaž Serčnik, zlatomašnik in kn.-škof. duhovni svetovalec, ki so celih 44 let oskrbovali faro Št. Jakob blizo Celovca. N. v. p. Nevarno zboleli so č. g. Janez Hafner, župnik v Šmihelu blizo Pliberka; naj bodo blagi gospod vsem v molitev priporočeni. {Natečaj.) čitalnica Novomeška išče društvenega slugo. NjegoTa dolžnost je obskrbljevanje društvenega poslopja in društvenih prostorov, raz-našanje časopisov in društvenih naznanil in podvorba pri društvenih zborih in veselicah. Zato vživa v društvenem poslopji prosto stanovanje dveh večih in jedne manje sobe in kuhinje, primerne plače v gotovini in postranske dohodke. Služba je primerna oženjenim rokodelcem, kteri naj se ustmeno ali pismeno obrnejo do 1. januvarja 1885 pri društvenem predsedniku, gospodu dr. Albinu Pozniku, c. kr. notarju v Eudolfovem. Odbor Novomeške čitalnice. (Diurnist) sprejme se v službo pri c. kr. okr. sodniji v Krškem ob novem letu. Zmožen mora biti nemščine in slovenščine v pismu in besedi vrh tega pa še spretnost v kazenskem poslovanji dokazati. Plača znaša 25 gld. gotovega denarja. („Novi Brencelj") je ravnokar izšel posebno krepak. Poslavlja in priporoča se za prihodnje leto „Jezična Žefa". Huduje se na pošto, da se je tii začelo štediti pri malenkostih. Olimpiški dopisnik se je zopet oglasil ter se huduje zarad nemških šol itd. Kdor ga še nima, naj si ga naroči; za malo naročnino bode odškodovan z humorjem, domoljubnostjo in drugo zabavo. "V^abilo. Ker je visoko c. kr. ministerstvo veleslavno deželno vlado pooblastilo potrditi pravila delniškega društva „Prvi Narodni dom" v Eudolfovem s pogojem da se nektere točke glede vplačila in amortizacije delnic dopolnijo, se vsi čč. gg. delničarji povabijo k občnemu zboru 16. decembra 1884 ob 5. uri popoludne v „Narodnera domu" v Eudolfovem, pri kterem se bode 1. sporočalo o dozdanjem delovanji osnovalnega odbora, 2. sklepalo o spremembi pravil. Dr. Albin Poznik. Rajko Perušek. Ivan Krajec. Adolf Pauser. Karol Rudež. Razne reci. — Državnik v apneni jami. Strašna nesreča se je pripetila nedavno ministru združenih držav Atenskih. Vračilje se zvečer s sprehoda t vas Peletta, blizo Aten, hotel je minister g. Schuyler krenoti jo po bližnjici čez polje, toda pri tem ni opazil, ker je nastala tema, jame, v koji se je gasilo apno in ki je bila ravno popolnoma napolnjena; vdrlo se mu je in do vratu je tičal v apnu. Ko je obupno kričal, prihiteli so kmetje, ki so ga k sreči slišali in posrečilo se jim je ministra izvleči iz jame. Truplo njegovo pa je bilo vse opečeno in ožgano. — Vendar se nadejajo zdravniki, da ga ozdrave. — Kako se skopuh beračareši. On ima navadno tolar za dva goldinarja v žepu, kterega prosjaku pokaže z vprašanjem če mu ga zamore zmeniti, če oni reče da ne, pravi skopuh, mi je žal, da nimam druzega drobiža, če pa berač ima toliko, da bi tolar zmenil, ga pa skopuh zarad tolišne nesramnosti, ki se pri tako velikem premoženji še beračiti predrzne, zapodi. Miloščino si v resnici v obeh slučajih prihrani. Telegrami. Celovec, 11. decembra. Železnikarja spoznali so porotniki krivega hudodelstva veleizdaje in kalenja javnega miru in ga je sodnija vsled tega obsodila na osem let liude ječe, vsak mesec po enkrat post in na povrnitev vseh stroškov. Drugi zatoženci so oproščeni. Državni pravdnik vložil je proti oproščenji ugovor. Line, 11. dec. Bivši poštar Glaser iz Kra-pine, ki je 32.000 goldinarjev izneveril in pobegnil, obsojen je bil tukaj na 2V2 leti hude ječe. Sternberg, 11. dec. Danes so zopet prijeli anarhista po imeuu Miick, kterega so vklenjega gnali v Olomuc. Dobili so pri njem štiri škatljice dinamita. Sternbergski anarhisti dobivali so denarno podporo iz Švice in Francoskega. Tuj ci. 10. decembra. Pri Maliči: Deich, Gsehihay, Muller, Loffer, Planarak, Barth, trgovci, z Dunaja. — Grofinja Jcmison, z Dunaja. — Globočnik, pos. tovarne, s soprogo, iz Železnikov, Pri Slonu; Pollak in Kiisbier, trgovca, z Dunaja. — Ignacij Kiss, trg. pot., iz Albe. — Linda pl. Kraguljak, zaseb-nica, iz Siska. Pri Bavarskem dvoru: Kari Veeile, Josip Pabris, A. Benigher, trgovci, iz Trsta. — Janez Prossen, iz Viktringa. Pri Južnem kolodvoru: E. Seiss, trgovec, iz Prago. — Lenart Kapelari, trgovce, iz Vidma. Umrli so: 8. dec. Ana Anžlovar, mestna nboga, 76 let, Karlovska cesta it. 7, Marasmus scnilis. — Jožef Janovski, učiteljev sin, 21 dni, Zvonarske ulice št. 3, božjast. 9. dec. Jovana Toman, soproga oficijala deJicln. računovodstva, 37 let, Stari trg II. 24, Septikaemia puerperalis. — Jožef Oblak, delavcev sin, 21 dni, Karlovska cesta št. 1.5, božjast. V bolnišnici: 6. dec. Jera Žvokel, gostaSeva žena, 42 let, vročinska bolezen. 7. dec. Gregor Pajsar, gostač, 77 let, Marasmus senilis. OunajHka borza. (Telegrafično poročilo.) 12. decembra. Papirna renta po 100 gld. . . . 81 gl. 75 kr. Sreberna „ „ „ „ . . . . 82 „ 90 „ avstr. zlata renta, davka prosta . . 104 „10 „ Papirna renta, davka prosta . . . 9K „ 65 Akcije avstr.-ogerske banke . . 8-58 „ — „ Kreditne akcije............295 „50 „ London.......123 „ 35 „ Srebro.......— „ — „ Ces. cekini.......5 „ 78 „ Francoski napoleond......9 „ 76'/, „ Nemške marke......60 „ 25 „ Od 11. decembra. Ogerska zlata renta 6^ .... 123 gl. 95 kr. „„ 4% .... 98 „ 80 „ „ papirna renta 5^1» . . . 90 „ 90 „ Akcijo anglo-avstr. banke . . 200 gld. lOJ „ 50 „ „ Landerbanke.....101 „ 50 „ „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 568 „ — „ „ državne železnice .... 306 „ 50 „ „ Tramway-društva velj. 170 gl. . . 212 „ — „ 4* državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 125 „ 75 „ 4« „ „ „ „ 1860 . 500 „ 136 „ - „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 172 „ 20 „ „ „ „ 1864 . . 50 „ 171 „ - „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 180 „ 50 „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ — „ Kudolfove srečke . . . . 10 „ 18 „ 25 „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 110 „ 20 „ „ „ Ferdinandove sev. „ . . 105 „70 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . . 104 „ 50 „ Žitna cena. Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 35 kr., — domača 6 gl. 76 kr. — Ež 5 gl. 94 kr. — Ječmen 4 gl. 95 kr. — Ajda 6 gl. 10 kr. — Proso 5 gl. 77 kr. — Turšica 5 gld. 61 kr. — Oves 3 gl. 46 kr. Tesorie za izdelovanje železniškili pragov (SohwelIer), vsprejme takoj Franjo Koch, Kolodvorske nlice H, 30. (2) V Katoliški Bukvami v Ljubljani se dobivajo naslednje knjige: Horae diurnae Breviarii Romani. Natis leta 1884 v liatisboni. Velikost knjige je 13 cm. in širjava 9 cm., tako da je prav pripravna za v žepu nositi. — Cena vezani knjigi je: v finem črnem šagrinastem usnji z zlato obrezo samo 3 gld.; jo pa tudi v bolj priprostih vezili v zalogi in sicer po 2 gld. in 2 gld. 40 kr. Cari-adnale de tempore et de sanctls juxta Rituum Sacrosanctae Romanae Ecclesiae cum cantu. Natis leta 1882. s pridevkom: Additameuta ad G-raduale Roinaiium sive Slissae iiovlssiinae Saucto-rum A. S. R. C. pro ccclesla uuiversali praescriptae aut ali