50. Stnilta. i HNK i ■*. I ma Uli. UHILMo. __________ ' « * »Slovenski Narod" vclj* v fcfmMfaal III dom dostavljen: 1 w op«vništvu prejeman: celo lete naprej • • . » K 24*— I c«1« t«*« aap«*j . • . . K 22w pol leta „ • • • • . 12*— I pol leta . • . • • . llw cetrt leta „ • . • . . 6 — I četrt leti » • • • • # 5*50 na rnesec m 4 # . . 9 2*— I ni mcs« m • • • • « 1*90 Dopisi naj se franKirajo. Kokoplsl se ne vračajo, Ureflntttvoi EnaUotA allca tt 9 (v prttueju icvoj t»M*» «. S4. imMaU tMk 4a* ivrttr U#iwMI »«*«lf• te pmmttf. bnerati veljijo: peterottopna petit usta za enkrat po 16 vin., a dvakrat PO 14 Vin., £3 tnkrat ali večkrat po 12 vin. Parte tn zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. UptavniStvu na) se poštljajo nareinine, reklamacije, insenti L 1 d» to ie admintotrativne ttvah ' HmetM itevtlfc* volja lt vtaai»f*v. —■—» N* pismena naroda brez istodobne vposlatve na ročni ne ft ne Orila. •Varaste* tlakama" talafoa ftt 19. .Slovenski Narod« ¥#l|a BO po&ttt ta Avstio-Ogrsko: za Nemfljo! Celo leto »kupaj naprej * K 25*— celo leto naprej - . . K 30*«- C'?t* : : :: : ^ *■ Ameriko fa ™ *«■•**•»•« na mesee m „ » • • 230 * celo leto naprej . . . . K 35.— Vprašanjcm glede Inscratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali rnamka. Vararaftatvo (spodai, dvorižče levo). Saatlova ulica «t 5, telefon ftt 85« Sveto vna vojna. Naše čete so odbile ruske protinapade v Karpatilh — Boji v jugovzhodni Galiciji se trajajo- — V Bukovini je mir. — Nemci so z uspehom zavrnili franeoske napade v Cham-pagni, Argonih in Vogezitu — Ponesrečeni ruski navali ori Lomzi in Plocku. RUSKI NAPADI V KARPATIH ODBITI. — JUŽNO OD DNJESTRA BOJI ŠE TRAJAJO. Dimaj, 2. rr.arca. (Kor. urad.) L radno razglsšaio, dne 2. marca: V Karpatili smo v zapadnem delu odbili števflne ruske napade ter vzdržali pozicije in visine, ki so jih naše čete zavzele v preteklih bojih. Južno od Dnjestra boji se tra-jajo. TudJ včeraj smo krvavo odbili sovražne napade ter vzdržali izvojevano ozemlje proti števiino često premoćnim sovražaim četam. V Poljski in v zapadni Galiciji samo artilerijski boj. V Bukovini vlada mir. Na iužnem boii?ču je položaj neizpremenlen* Namestntk načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. ■ ■ - ■+ ODBITI RUSKI NAPADI NA POLJSKEM. Berolin, 2. marca. (Kor. urad.) Wolf?ov biro Savija: Veliki glavni stan, dne 2. marca: Vzhodno boiišče. Ruski navali severnovzbodno in južno Av-gustowskega lesa so bili brer-uspešni. Ruske nočne napade severno-vzhodno od Lomze in vzfaodno od Plocka smo odbili. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI V KARPATIIL »Esti Ujsag« poroča: Velike sile, ki jih ie sovražnik zbral v juž^o* vzhodnji Galiciji, zavUčujejo odio čitev. Ruska uradna porocila govore o bojih pri Murkacsu, to ie vesela potvorba, nastala najbrže na ta način, da se vrši bitka pri Vvszkovu na obeh straneh ceste v Munkacs. Crta karpatskih vrhov je povsed v naših rokah in boji se vrše izvzemsi pokraiino ob Dukli, povsod na gali-ških tleh. BOJ1ŠČE OB DUNAJCU. Iz Krakova poročajo: Zelezniski uradniki in nastavljena postaje Tar-nov so odpotovali na brzojavno po-ve;je v smeri proti temu mestu, da eventualno zopet prično poslovati. Tuđi materijal za popravo zelezniške proge je pripraviien. Posebni poro-čevalec v,Nove Reforme^- poroča. da so Rusi mesto Tarnov že zapustili in se umakniii v pozicije na sosednih holmih. Bombardirali so osebni in tovomi kolodvor, kler so imeli Rusi velika skladišča orožja in municije; poskodovana je tuđi nova cesta na Krakovski cesti: na njenih zvonikih so imeli Rusi postavljene opazoval-ce. Tuđi sicer so trpele hiše v pred-mestjih Grahowka in Strasina vsled granat, iMočno je trpelo vsled vojne sosednje mesto Radlow, tud: vec civilnih oseb ie bilo ubitih. V \ aseh, ki so jih Rusi zasedli, so pušc^li predstojnike v službi. Ti predstoj: iki mo- rajo nositi velikeg^ poljskoga brona-stega orla • z napisom ^Občinski predstojnik-. • « • IZ PRZEMVSLA LN OKOLICE. vZiemia przemvska^, ki izhaja z dovoljenjem trdnjavskega poveljni-štva, prinaša podrobnosti iz trdnja-ve in okolice. Vsako nedeljo se vrše pred mestno hišo vojaški koncerti, ki jih pogosto moti grmenje topov. Enkrat je poskusil nietati neki ruski le-talec bombe na mesto, neka naša baterija pa ga je obstreljevala, tako da se je moral hitro umakniti. Enkrat je vrgel neki ruski letalec bombo na Lvovsko predmestie, bomba pa ni napravila noberie Škcde. Trdnjavski aeroplan je sovražnega letalca zasle-doval, obenem so ga obstreljevali, zadeli in prepodili. Kliub temu, da Rusi oblegajo trdniavo že skoro 4 tedne, ni čutiti, da živimo v trdnjavi. Življenje in promet sta normalna, kakor drugod: diletantske predstave, koncerti, sprehodi, kavarne skrbe za izpremembo kakor y mirnih časih. V mestu je 15.000 civilnih pre-bivalcev. Posadka in civilno prebi-valstvo sta prepričana, da se so-vražniku ne mere posrečiti.vzeti trd-njavo v naskoku, izstradanje pa je popclnoma izključeno, pa naj cblega-nje traja tuđi celc le*o, tretja mož-rost, vzeti trdnjavo s podzemskimi minami, je neizvediva, ker bi bilo treba za to mnogo časa in končno imalo v trdnjavi tolka ovir, da si bodo Rusi ob njih razbili glave. Tu in tam se po]avljajoče ruske vesti, češ, da vlada v trdrnavi lakota, so izmišljene: vojaška skladišča so polna živi! ter se dele živila tuđi revnejše-mu prebivalstvu proti zmerni od-škrxlnini, sicer pa so se za revno prebivalstvo ustanovile ljudske kuhinje. Ljudske, meščanske in srednje sole funkcijoniraio normalno. Raz-položenie civilnega rrebivalstva in posadke je izborno. Čete večkrat \z-padajo v okolico ter se vračaio vse-Ieš z vjetniki in vojnim materijalom. Iz okolice poroča list, da so naše čete iz vojaskih ozirov razrusile kraja Olszanv in Mackovvice. da so-vrnžnik tam ne najde kritja. Ba-cliorzec z lepim posestvom grota Krasickega, Kozienice, posest dr. Dembo\vskega, Nienadowo, posest grofa Mycielskega. Bachow, Krzyw» ezo ob Sanu, Babice, Ruskowies in druge kraje sor Rusi unicili. Rusi se poslužujejo najrazličnejsih zvijač, da izvedo od prebivalstva, kako so naše čete razpostavljene in kako ie v fortih. Tako obetajo kmetom razde-litev veleposestev. Občinskega predstojnika v Siećliski so Rusi za-prli in postavili pred sodlšče, ven-dar nišo od njega izvedeli ničesar. Ko so ga izpustili, je pribežal k nam, ter je mogel dati prav važne podatke: Cez par ur so bile vse ruske pozicije v sosednjih Dobkowicah uni-čene ter so naše čete vjele mno^o Rusov. V Dobiecku so Rusi demolirali sodnijsko poslopje. Zapuščena stanovanja so Rusi szaplenili*, češ, da so prebivalci Rusom sovražni. — Okrajno mesto Mosciska je skoro brez prebivalcev, Židje. ki so ostali v mestu, so se poskrili po kleteh; ko so Rusi dospeli tja, so prebivalci postavili v okna svete podobe ter kazali svoje otroke. da vzbude na ta način pri ko^akih usmilienie. General Ivanov je dal tako] izbrati vec ta-lov, ter je sploh nastopa! zelo Strogo. V svarilo je dal nekaj nepokornih vo^akov obesiti. Sedaj vlada v Mosciski, ki je zadnja postaja pred Przemyslom, razmeroma mir. Vpliv nemške zmage v Mazuri}L VojasHi 5Otrudnik »Miinch. Ny-Nachrichten^ polko\Tiik izven službe M e d i c u s piše 0 vplivu nemške zrnate v Mazuriji med drugim to-'e: ^Nadaljne posledice naše zmage so za vsakogar, ki hoče videti, jasno razvidne. Zakaj Ruse smo potisnili za reko Njernen in skoro povsodi za reki Naruv in Bobr. Ruske čete se s svejimi šunki zaman skušajo vpirati naši armadi. Tuđi njihov novi naval pri Przasnyszu ne bo na tem ničesar spremenil. Ta napad tuđi jasno kaže, da se skuša'o Rusi tu držati za vsako ceno Vedo namreč prav dobro in so to že tuđi javno izpovedali, da je ugrožena njihova najvažnejša želez-niška zveza Varšava - Petrograd. Da so se nemške čete pri Przas-nyszu izognile ruskemu navalu, je bilo taktirno pravilno postopanje. ki je imelo namen, da se prištedijo nepotrebne žrtve.« AVSTRO - OORSKA UPRAVA NA JUZNEM POUSKEM, Tz Pjotrkova poročajo privatno, da so bili tam nabiti lepaki v nem-škem, poliskem in ruskem ieziku, ki naznanjaio. da prevzame Avstro-Ogrska okrožja Pjotrkow, Laski, Novoradomsk in Čenstohovo v svojo upravo. Ta razglas se baje glasi: V imenu Nj. Veličanstva cesar-ja in kralja. Od ruskega gospodstva s pomočjo c. in kr. vojske osvobojene pokrajine kraljevine Poljske stopajo z današnjim dnevom pod avstro-ogrsko upravo. Vlada pravice in blagohotne pravičnosti stopa v teh pokrajinah v vepavo. Vsi oni zakoni, načela in običaji, ki so bili doslej v veljavi, ostanejo v moči tuđi v pri-hednjosti. Z ozirom na vojno starije se odreja, da se ne srne izvažati žito, krompir, seno, slama, oves, usnje, nalta, živina in sploh živež. Uradili-ki gubernije se bodo trudili olajšati prebivalstvu bremena, Pomagajte nam s svojo dobro voljo. Pjotrkov, februar 1915. C. in kr. armadno poveljništvo, Angteške izinišliotine o nesporazum-ljenjih med Avstriio in Nemčijo. Beroliti, 2. marca. (Kor. urad.) -V. današnji seji je podal poslartec \V i n c k 1 e r (konsen-ativec) kot predsednik proračunskega odseka izjavo, v kateri poudurja: Najnovej-ša, semkaj prispela stevilka lista x>Corriere della sera- javlja, da je dobil vDailv Telegraph^ preko Ko-penhagna iz Berolina brzojavko te vsebine, da je v proračunskem odse-ku poslanske zbornice neki poslanec ljuto napade! Avstro - Ogrsko in se neugodno izrazil o vrednosti njene-ga zavezništva (Smeh), in sicer ob živahnem pritrjevanju vseh drugih poslancev. (Smeh. Klici ogrčenia, Fej!) — Kot načelnik tega odseka konstatiram, da gre tu za izmišljotino, kl ji manjka vsaka podlaga. (Vse-stransko živahno pritrjevanje.) V daljši razpravi tega odseka o gospodarskih in političnih vprašanjih. ki so v zvezi z vojao, se ni sprožila niti ena stvar, ki bi lahko dala, ako bi se 30 tuđi hotelo napačno tolmačiti, pod-lago za tako poročilo. (Prav res!) Edino dejstvo, da je odsek v dolgih L1STEK. BniBrifeanlia. Francoski spisal Pierre d e C o u -lcvain. (Dalje.) — In ničesar nismo razbili, ničesar zvrnili, je rekel Guy. Pri vsi svoji nerodnosti se nismo niti tako slabo obneslu kaj ne, gospodična May? — Nikakor ne, vendar, da tega posla niste vajeni, to se je dalo opaziti, je odgovorila devojka smeje in mislila na nerodnosti. ki so jo tako zabavale. — Res je, se je umešal baron de Keradieu, za vas tri bi bilo prav ko-ristno prebiti dve ali tri sezone v New Yorku, da se privadite ženski službi. Rečem vam, je nadalieval na pol resno, za moško vzgojo je Amerika kakor nalašč. Šolakavalirstva je. modernega kavalirstva, seveda. Od mladih gospodov se ne zahteva, da se bojujejo z neverniki ali da Ugra-bijo sveti Graal, vzgoje jih pa za dovršene kavalirje, ki služijo svoji dami. Prinašajo njihove jopice, dež-nike, opravijo žanje tisoč malih po-tov ter žrtvujejo ogromne vsote za bonbone in cvetlice. Na balu, na pri-mer, sučejo pahljačo svoje plesalke. drže njen šampanjski kozarec ali njen krožnik, dočim dama mirno pije ali nabada jedi na vilice. Prav prijazna vaja. pogosto sem jo videl. Jacques je kakor presenećen na-gubančil obrvi. — Šališ se, je deial. — Nikaknr ne! Reci moram, da vrše Amerikanci tako velika dela, da se moreio, ne da se osmešijo, poni-žati do takih neznatnih poslov. — Resnica ie, prav imaš, je pri-pomnila baronica. Zdi se mi pa, je nadaljevala hudobno, da bi gospodu d' Anguilhon bolje ugajalo. če bi dame izkazovale gospodom uslužnosti, o katerib govorite. — Gotovo, je odvrnil Jacques t odločnim glasom. Annie se je ugriznila v ustnice, Klara pa je ošinila markija z ljutim pogledom. — Kaj pravite k temu stalisču, gospodična Villars? je vprašala voj» vod inja. — Jaz, madame? O, nič. Ne pri-hajam v poštev. Samo Francozinja bi tu smela ugovarjati. — Francozinja? Ta bi nasprot-no vsakega, ki bi se ji ponujal za slu-žabnika. imela za smešnega. Zares, zmanjšatj možev ugled, se pravi zmanišati njegovo čast in s tom veselje, osvojiti si ga. — Naravno, ie dej Jacques. — Tuđi se mi zAU i« Pri|K)mnU vojvoda de Randan, da tišti, ki suce na balu pahljačo svoje dame ali ji drži krožnik ali kozarec, Javno ozna- nja. da mu do nje pristojajo gotove pravice, kaže torei slab okus. — Pravice? O, ubogi moji prijatelji, kako ste zaostali! V Zjedinje-nih državah, zapomnite si to, mož nima nikakih pravic, ie rekel baron ter s porednim pogledom osinil gospodično May. Nikakih pravic, ra-zumete? Ne zahteva ničesar in ne pričakuje ničesar. Vse sprejeti, vse zahtevati, a ničesar dati- to je princip Amerikank. O, poznati jih moraš! — Potem nišo resnične žene, je izjavil marki d* Anguilhon. — Ne; one so se otroci, čudoviti otroci, to priznam. Nekaj otroskega ie v njihovem načinu, kako umevajo življenje, kako postopajo z moškim, otroški je tuđi njihov flirt. Boston-čanka je duhovit, Philadeiphijanka razumen in moder, New - Yorčanka pa razposajen, sijajen in ljubezniv Otrok. Kakor hitro pa se Amerikanka omoži Z Evropejccm, postane žena — resnična žena, kakor praviš. Jao-ques. — Prav nič se ne čudim, ga ic zavrnila gOS|Kxiična May. saj pravi-Jo, da človek v nesreći dozoreva. Vsc je buknilo v smeh. — Ka) sem vam Že pravil? je povzel baroo, New - Vocčanka ie razposajen ... — Sijajen, ljubezniv otrok, je zaključit civomte de Nozay. — Kristijana, tvoja misei, pova-biti nas na Južino — gospod de No-zay drži nekaj na to besedo — Je bi- la izvrstna, je rekla gospa de Keradieu. 2e dolgo časa mi čaša čaja ni napravila toliko veselja. — Morda zato, ker si 30 zaslužila, je odgovorila Kristijana. — Mogoče, — O, čaj ima izvrstno lastnost, je del Jacgues. Prijetno vpliva na možgane, razkadi slabo voljo in nas vzpodbuja k pogovoru. Ljubim ga radi teh lastnosti, nekoliko pa tuđi radi tega, ker mi nudi za nas druge okci-dentale zelo redko zabavo, da nam strežejo ženske. Caj pripravljen od finih, gracijoznih, inteligentnih rok, je izbrana pijaca. — Ne uvidim ravno, je pripomnil vojvoda de Randan, kaj ima pri tem opraviti inteligenća, — Vse, moj dragi, vse, je resno odvrnil marki. Neumna, samopašna, frivolna ženska, ne zna napraviti čaja. Malo ji je mar, ali je premoćan ali preslab in dosledno vam da takega, kakršnega ne želite. Žena, kateri, kakor pravimo, inteligenca v resnici šega do konca prstov, ugane vaš okus in to, s Ćimur vam postreže, Je vedno brezhibno, Je nadaljeval Jacques in pogledal vojvodinjo, kateri Je velja-lo to priznanje. Kar se mene tiče« ne vzel bi 3ta ženo deklice, ki mi ne tmt napraviti čaja. Bal bi se, da mi vse napačno sestavi in da nima daru uganljivosti, tega šestega, ženski ta* ko potrebnoga čuta. — Veselimo se torei, Je fckel Quy smejć, bodoča markiza d* An-milhon nam da izvrstnesa čaja. — Zanesi se na to. — Sedaj pa- gospodične, je dela baronica, zaprimo butiko. Deklice so takoi vstale, se zahvalite vojvodinji, ki se je razgovar-jala s starim princem de Nolles in se poslovile od nje. Medtem ko je gospa de Keradieu dajala naročila, da se pospravi srebrna oprava, se je marki d* An-guilhcn približal Annie, — Lepo in ljubeznivo je, gospodična, da se zanimate za to priredi-tev na korist osirotelira otrokom, ie rekel in vprl svoje oči naravnost v njo. Bil je to prvič tišti fini in zape-ljivi pogled — pogled portreta, Dekica ]e lahno zarudela. Nikdo še ni napravil nanio takega vtisa, — O, prav ni5 nisem mislila na osirotele otroke, je hitela. Samo na gabavi mi ie bilo. Dobrodelen bazar je tako kratkočasen! — Izredno odkritosrčni ste, ie del marki, kateremu ie ta prostodušnost zares ugajala. . — Gospodična Villars ie strašno odkritosrčna, je rekel vicomte de Nozay. Nikoli še nisem slišal toliko resnic kakor od tedaj, ko sem doži-vel čast, seznaniti se i njo. — Prijetnih resnic, upam. — Hm, hm, povećati ti moram, da sva ustanovila družbo za medse-bojno evolucijo. — Kako družbo? ie vpraSal Jac-aues. Stran 2. •aLOV&iM-;Ki NAKUU*, auc 3. marci isiS. 50 tcv. razpravah ob ravna val ta v zvezi z vojno stoječa vprašanja, to edino dejstvo je dalo falsifikatoriu povod, da ie spravil v svet to laž. Ponavljam, da izvira iz Londona ta laž, ki ima edino ta namen, da bi zastrupila zvesto zavezniško razmerje med Avstro - Ogrsko in med nami. (Vse-stransko živahno pritrjevanie.) — Zbornica je nato pričela drugo čitanje proračuna za ministrstvo noira-njib del. • ZMAGOV1TI BOJI ZA NEMCt V CHAMPAGNI. V ARGONIH W VOGEZIH. Berolin, 2. marca. (Kor. urad.) Wo!ffov biro Javila: Ve!?kl glavni stan. dne 2. marca. Zapadno b o i i $ č e. Ponovni, zopet z močnimi četanti izvršeni napadi v Champagni so se razMii ve-činoma že ob našem ognju. Sovraž-nrk je imel ogromne izgute. Bo i na posamnih točkah mož prcti možu so bili za nas vseskozi zmagoviti. Naše pozicije so ostale trdno v naših rokah. V Argonskem fesu srao zav7en več !arkov, vjeri 80 mož in vplenill 5 metalčev min. Noćne napade na Vauquois smo krvavo odbili lispehe, ki srno HTi zađnte dni izvojevan v Vogezlh, smo vzdržaH vfeliub srditim prctinapadom. Snočni francoski napadi sever-novzfccdr.o od Cellesa so bili združeni za sovražnika s pofebno velikioii izgubamL Vrhovno armadno vodstvo. ftancosko uradno porcčllo. Iz Pariza porcčajo »M. N. Nacrt- ricrtten«: U radni knmunike z dne 27. februarja ob 3. popoldne se glasi tako-le* Med morjem in reko Aisne se položaj ni izpremenil. Tuđi v Cham-pagni se do včeraj ni pnpetilo niče>ar novega, V Argonih ]e naša artiljerija razstre'ila skladišče municije pri St. Hubertu. Skladišče je eksplodiralo. V gozdu Malanccurt med Argoni in reko Maso je sovražnik polil naše sprednje srrelske jarke z neko gore-čo tekočino. Jarke srno mcrali iz-prazniti Naše posadke v jarkih so bile težko opecene. Naš protinapad je Nemce takoj ustavi!. Zadali sirio jim tezke izgube ter zajeli mnogo vjetnikov. V okolici Verćuna je naša težka artiljerija obstreljevala nem-ške baterije, razbila topove, povzro-Čila, da je eksplodiralo kakih 20 mu-nicijskih voz. potolkla mcžtvo in raz-đejala tafcorišče popolnoma. V Bois brulee se razvija boi ugodno za nas. Neko nemško zračno brodovje je vrglo več bomb na belgijsko obrežje pri Nienportu. Dve osebi ste bili ubiti. V Woevru smo prepoclili r.emški aeroplan, ki je skušal preleteti našo bojno črto. Uradni komunike. izdan ob IL zvečer. se glasi: V sipinah pri Lombartzyde je zavze'a naša patrulja nemški strel-ski iarek. rotolkla posaćko ter vp!e-nila ! strojno puško. V Charrpagni smo zavzeli 500 metrov od nemške-?a 5tre!skega jarka. Vjeli smo okrog 100 rrcž ter vplenil? 2 strojni puški in 1 revolverski top. Ta nanad smo na-ravnost sijaino izvršili z bajonetom. V petek ponca smo odbili močan nemški protinapad. V sohoto smo dosegli nove uspehe zapadno od Pcr-thesa in severno od Beausejoura. V Lr^sringri smo zavrnili nemški napad pri Neuveville. * Neđetfsko francosko ppročUo, Iz Pariza pcročajo *MGnchener Neneste Nachrichten*: Francoski tiradni kcmunike. izdan v nedeljo ob 3. popoldne, se glasi: Pri Dixrnuiće-nu je razdejala belgijska artiljerija dva okopa. Belgijska pehota je za-sedla neko pristovo na desnem bre-gu reke Yser. Neki belgijski aeroplan je metal bombe na kolodvor v Gstendi. Nemci so zopet cbstrelje-vali Reims. Padloie kakih 6*> granat, ki so bile većinama naperlene proti katedrali. V Champagni smo znatno napredovali. Snoči smo osvojili dva nemska okopa, severno od Pertli? 2 in severno od Beau - Seje: T. Med tema dvema točkama in sevsro - zapadno od Perthesa smo pr :obili na czemlju in vjeli 200 mož. LelofTio število nemškib vojakov, ki so se vćaU tekom zadnjih 10 dni, prešeta 1000. Na visini ob reki Masi precej živahni artiljerijski boji. V okolici \Voevre je potekel dan mirno. V Vogezih smo v okolici Hart-mć!nns\?keiierkopfa nekoliko napredovali. f raneoske izgube. Eerolla, 2. marca. (K^r. urad.) V kraju Roye, ki ga imalo Nemci cd 1. oktobra zasedenega. je zaznamo- vati glasom poročila lista »Oazette d' Athenes« vsled obstreljevania Francozov te - Ie izgube med civilnim prebivalstvom: Mrtvi: 5 mo-skih, 1 ženska, 1 otrok; težko ranjeni: 8 moških, 7 žensk, 2 otroka; lah-ko ranjena": 1 moški in ena ženska. Francoski artiljerijski ogenj je po-škodoval 92 poslopij, med njimi lepo cerkev St. Piere. niestno hiŠo z bi-bliotcko in hospital. Cerkev je popolnoma izgubljena. V 9 Razpoloženje na Francoskem. Pariška por.xila konštatirajo, da tuđi v Parizu ne verjamejo več, da se bo posrećili Nemčljo izstra-dati. kPetit Parii>ien^ konstatira, da je NeiiKija za leca založena z živili. Novo nemško bojno sredstvo. Iz iraneoskega uradnega poročila z dne 27. februarja zhaja, da se poslužujejo Nemci nove&a a^jnega sredstva. Po ročilo pravi naitireć. »V bois Malaticourt med Argonami in Meso je sovražnik uni^i naše prednje jarke s pojročio zapalne tekoči-ne. Jarke smo morali opustiti V'ola-ki. ki so se v njih nanajaii, so huJo opečeni.« Atnaconke, Francoski listi porcčaio o ama-conkah, ki so 'ih baje izkrcali v Ha-vru. Nekateri lisci prinašajo ćelo slike polka suiragetk. Sedaj pa izjav-!]a]o» da obstoja ta amaconska vojska samo v fantaziji iraneoskih čas-nikarjev. Niti vojnemu min stru, niti komu drugemu na Angležkem ni znano, da bi kaka članica tega zbora odšla na bojišče. Pač obstojajo na Angleškem ženske organizacije za vojno pomoć, te pa nimajo vojaške-ga značaja. Popolnoma izmišljeno ie torej, da bi bil cdšel pelk 2000 ženskih prostovoljcev na bojišče. Izraena vo?nib vietnl!*:ov. Bera, 2. marca. (Kor. urad.) Od-daja za izmeno določenih franeoskih in nemških težko ranjenih vojnih vjetnikov, ]e sedaj urejena. V torek zvečer se pelje prvi vlak na progi Konstar.z - Lvon in nazaj. Izmenjalo ?e bo 15Newyork Heralda^ z dne 15. februarja, glasom kat^rega naj bi se ang'eški dreadnought prihodnji te-den zopet združil z velikim brodov-jem. Ladja je zapustila dne 15. februarja popolnoma popravljena lad-jedeinico v Belfastu. r.Newyork He-raldcr izve, da se »Audacious« po ha-varii 27. oktnbra nasproti irski oKa-li ni potopil. Ko so zam- šili odprtino pod vodo, je ostala ladja nad vodo in »Olympic^ je dreadnought odpe-ljal v ladjcdeinico. Angle*5ka adm ra-liteta je sklenila, §e naprej molčati o vzroku nezgode ^Audaciousa^. Tuđi o tem, da je ladja zepet pri bro-dovju, naj izve javnost sele, ko se bo »Audacioiis«' udelcžil kake pomorske bitke, ali pa po vojni. IZMENJAVA NEM&KRI IN AMERI-SK1H NOT- Ameriški veleposlanik je izročil po naročilu vlade Zedinjenih držav nemški vladi noto, datirano z dne 22. februarja. Ameriška nota, Ameriška nota nagiaša, da nika-kor ne mara. da bi jo smatrale Nem-čija in Anglija nekako kot pogoj za kako pogodbo med NemČijo in AngH-jo, marveč Ie kot prijateljski nasvet. Vendar r^ediaga nota tole: Nemčila in AngH'a se sporazume* a: 1. da se plavaioče mine c6 nobe-ne strani posaciezno ne rfiztrosijo v cbrežnih vodah a*l pritrde mine na odprtere mo^a. ražen Z2 obrambo v razdah'i topovskega streljaia od ka-ke^a pristanišča in da bodo imele vse mine znak vlade, ki ]Xh je dala raztrositi, trdi moralo biti mine tako konstruirane, da so nešliodijfve, če S€ odtrg2?o. 2. FcKfinorske čolne ne srne uporabljati nobena izmed obeh vlad za navzd na trgovske ladie kaiere-koi! narodnosti, razeu če ustavijo te laoje, da tih crelšče'o. 3. Noirena izmed obeh vlad ne bo uporabljaia nevtralnih zastav kot vojoo zviiaćo tr^ovskili ladij. An«li»a Izjavi, da živil ne bo po-stavHa na listo absolutne konter-b&rde in da anzieske oblasti ne fcodo zadržale takih tovorov, če so adresirane na agenture v Neničijl, ki iih bodo Zedinjene države označile. Te &£3iiture in prcda?aici bodo živila prodaia!! edino !e civilncmu preblval-slvu. V to naj privoli tuđi nemska vlada. Odgovor nemške vlade. Nemska vlada je na to amcriSko noto odcrovorila z noto. datirano z dne 28. februarja. Netnška nota v principu soglaša s predlogi ameriške note ter pripo-minia k no^meznim točkatn. 1. Glede po-a^ana min ie tteni-§ka vlada pripravljena da*i zaželiepo Iziavo, Tud? sogiaša s orltrditvilo vladnfli znakov, ne zdi se li pa umest-no odoovedati «e pravici, uporabiiati zasidrare mine kot napadalno orožie. 2. Glede podmorskih ćolnov je nemška vlada zadovoljna s predlo-Kom. Ce* pa bi podmorski čofn! pri preiskavi kake trgovske ladie dognali, da ie lađi* sovražnikova last, ali da vozi konterbando, bi postonall po »piošfiih doloćilih mednarodnega prava. 3. Predpogoi ie. da sovražne ladie ne nporabliaio nevtramlh la-ttav in drusih nakor nevtraloostL Seveda te Ude tuđi me «nejo biti oborožene in se ne smejo braniti. 4. Uređltev dovoza živi v Nem-ćiio te zdl nemikl vladi spreiraiUiva. Dovoz bi se irvrtfl preko nemikra ta nevtralnih prittaniić. Nemška vlada Ie prfpnrvnena podati predURane Iz* Jave, da te bodo ta ilvlla aporabljala Ie za civilno prebivalttvo. Ob eoeii pa ototota oemika vlada t»d1 na tem« da se ii dovoil uvoz knnlL Nemika vlada si seveda pridr-žule definitivni odgovor za tak rat, ko bo izvedela.kako staliSCe bo v icm vprašaniu zavrela AnRliia Tuđi želi, da bi se vzel v pretres predlog, da se izkljući vsako dova-žanje vojnega materijala iz nevtralnih držav voskujočim se državam na ladjah. katerekoli narodnosti. Nemško časopisje o ameriški noti Berofin, 2. marca. (Kor. urad.) Časopisje izraza svojo zadovoljnest z amerikansko noto, ki kaže prizade-vanje Amerike, biti pravična interesom obeh vojskujočih se držav. Listi pravijo, da so iz prijateljskega mišljenja ameriške vlade izhajajoČi predlogi v bistvu za obe stranki sprejemijivi. AngfUa »i FranciJa odklanjate amerikanske pretiloga. Dunaiski politični krogi so izve-deli, da cdklanjata Francija in Anglija amerikanske prediose v kofiker se tičejo olajšanja dovoza živii v voj-fekujoče se države. Dunajski kro^i so radovedni ali bo sedaj ameriška republika izvoz iz Amerike prepeveda-la ali oe. * REPRESALIJE FRANCUE IN AN- GLUE PROTI AKCIJI NEMŠKIH PODMORSKIH COLNOV, Amsterdsra, 2. marca. Listi porcčajo iz ftaaga; Francoska in anjrle-ska vlada sta nevtralne države ofici-jalno obvestili o represalijah proti Nemčrji. Francosko - angleška nota izvaja, da se je postavile Nemčija z napovedjo svoje uničevalne akcije izven inednarodnega prava. ?Na-sprotniki Nemčije se morajo tore] zateci k represaliiam ter preprečiti in-port in eksrort vsakrsnega blaga v Nemčijo, oziroma iz Nemčije. To-zadevne ukrepe pa hočeta Francija in Anglija izvesti v popcinem skladu z načeli humanitete in brez nevar-nosti za ladje in življenje nevtralcev in nekoirbatantov. Francoska in an-gleška vlada se smatrala torej za opravičene, zadržati vse ladje. o katerih se bo sumiio, da voziio blago za sovražnika. ali blago, ki je njegova last. ali stvari scvražnega izvora, ter jih spraviti v svoja prista-nišča- Te ladie in njihove tov ore pa se ne bodo konfisciralo, ako ne pod-Icgajo obsodbi kot vojni plen. Posto-panje z ladjami, ki so zarmstile svoje pristanisče pred odločilnim dnevom, ostane neizrremenjeno. • m • NAPAD NA DARDANELE. Admiral Betto»o o torsiranju Dardanei. Dunaiski list: poročajo iz Rima: Admiral Bettclo je odgovori! na vprašanje. kaj sodi o uspešnosti an-clesko - franeos^ke akcije proti Oar-danelcim. tako - Ie: ^Ožina pri Na-erari ie po čioveski sodbi nepremag-Ijiva. Zavezniki bodo morali pred Nagaro izkrcati čete, ako hočeio do-speti do Carigrada.« m Zavezmsfca ađmfraiska I3^?a se je potopila? Carigrad, 2. marca. ■ Tasvir - i -Efkiar* poroča, da so Turki videli, kako so projektili iz njihovih utrdb zadeli admiralsko ladjo zavezniske-ga brodovja. Iz ladje se ie dvignil velik oblak in skoro nato se ie pričela potapJjati. Turske baterije so oddalc se 17 strelov. 6 jlh je zadelo ter sovražno brodovje moČno po-Škodovalo. Kako natnerava^o zavezniki udariti na Carigrad. Iz R i tn a, 2. marca. »Idea Nacionale- javlja iz baje verodostnjne-ga vira: Tuđi Rusija se pripravlja za , akcijo proti Carigradu. V Odesi ie koncentrirana posebna armada 100 tisoč mož. ki odide proti Carigradu, čim padejo Dardanele. V pristanišču je za transport pripravljeno veliko brodovje trgovskih ladij. Istočasno z ruskimi četami bodo zasedli tursko glavno mesto tuđi francoski in an-gleški mornarii. Admiral Limpus. Listi poročajo, da ie admiral Limpus zapovednik angleško • fran-coskega brodovja, ki bombardira Dardanele. Admiral Limpus Ie bil svoj čas od angleške vlade poslan y Carigrad da pomaga pri spopolnitvi turske mornarice. Na tem zaupnem mestu ie seveda lahko irvedd vse skrivnosti turske mornarice, spoznal vsa mesta, kler Ie mogočc, položiti minef in sploh vse, kar sjcer morna-rična uprava tujcem skriva. Ta admiral, ki Je zavzemal v Turčiii zaup-no mesto in bil pravi zapovednik turske mornarice, }e sedai poslan proti Turčiji v vojno. Seveda je morala Turčija h:tro premeniti vse, kar je prej napravila pod nadzorstvom admirala Limpusa, a v koliko ie to mogla storiti v kratkem času, se ne da presoditi. m • Zasedanle turske zbornice zakllu-ćeoo. Carigrad, 1. marca. V današnji seji parlamenta se Je prečital dekret, ki izreka odgoditev zbornice do 28. septembra. Predsednik Malil je imel zaključni govor, v katerem je slavil solidarnost otomanske^a naroda in zmage turske armade. Sovražniki s svojo akcijo proti morskim ožinam ne bodo ničesar opravili; tuđi če bi sovražno brodovje prodrlo skozi Dardanele, se Turki ne bodo udali; borili se bodo v Carigradu kakor levi in bodo zmagafi ali pa umrli irot junaki. Predsednikov govor je spremljala zbornica z živahnim odo-bra\anjem in klici »Doli z Rusijo!« IZ NEVTRALNIH DR2AV. Notranjepolitični položaj v Italiji. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Rima: Parlamentarični položaj je postal vsled nastopa skrajne desnice proti vladi zelo napet. V političnih krogih se sp'ošno razmotriva, kako se bo ta konflikt razvil naprej. Socijalisti se nahajajo v težavni situva-ciii: dogodki v Reggio d' Cmilie in prepoved shodov zahtevajo naj-ostrejsi boj proti kabinetu, vsled splošnega političnega, zlasti pa zu-nanjega položaja pa so većini itali-janske javnosti vsi parlamentarni boji skrajno nesimpatični. Zakon proti ^pijoraži in konterbandt ▼ Italiji. Rim, 2. marca. Ministrski predsednik Salandra je predložil zakon, ki določa posebno oštre kazni za špijonažo in konterbando ter za ob-javljanje vojaskih vesti. Nasvet itaK?anskemu časopisju. Rim, 2. marca. -Giornale d* Ita-lia< pozivlia italijanske liste, da naj prenehajo, razpravljati o problemih zunanje politike, ter naj prepustijo vladi vse ukrepe, ki jih bo eventualno storiti za blagor domovine. Spremetnba v mskem veleposla-ništvii v Rimu? Iz R i m a se poroča z dne 1, marca: Politični krogi so obveščeni, da bo tukajšni ruski veleposlanik Krupenski skoraj odpoklican in da priđe na njegovo mesto bivši ruski carigraiski veleposlanik pl. Giers, Večerni rimski listi to vest demen-tirajo. Sofijske bombe signal za preobrat na Balkanu? Carigrad, 2. marca. »Vanin« razpravlja o uspehih preiskave, ki je bila uvedena, da se doženejo vzroki znanega bombnega atentata v soPj-skem meščanskem kazinu ter Izjav-Ija: Sofijska bomba bo igrala za Balkan isto vlogo, kakor sarajevski umor za Evropo. Sarajevski umor ni smel ostati nekaznovan; pa tuđi sofijski atentat, ki je bil naperjen proti neodvisnosti Bolgarije, bo treba maščevati. Novi atentati v Sofiji? \z Bukare ste, 2. marca. List *«Steagu> poroča iz Sofije: Pre-tekii teden sta bila izvršena dva atentata in sicer na arzenal in na smodnisnieo. Atentata sta se pone-sre-čila. Krivci so zasačeni. Preiska-va ie dognala, da so to srbski pod-častniki, preoblečeni za cigane. Cm prodest? Sofija, 2, marca. (Kor. nr.^ Organ ruskih kadetov, ^Rječ«. objavlja članek, ki očita Bolgariji, da je še vedno nevtralna. Članek omenja m. dr. tuđi zadnji bombni atentat v so-iij^kem meščanskem kazinu. Ta atentat da je simpton, katerega bi moral Radoslavov uvaževati, da končno precizira stališče Bolgarije, Vladni organi ^Narodni Prava« citira to Čudno aluziio ruskega lista ter pravi: Če Je bombni atentat simptom proti nevtralnosti Bolgarii«, potem se je treba vprašati. kdo da je njega povzročitelj in kakšne namene je ž njim zasledoval. Bolgaii dementirajo grožnje tripelentente. Sofija, 2. marca. (Kor. urad.) »Agence Telegraphique Bulgare« Javlja: V inozemstvu razširiena vest, da so trosporarumne sile nedavno v Sofiji izvršile z grožrjami združene korake, ki bi naj pripravili Bolgari-Jo do tega, da se priključi njihovi za* vezniški skupini, je popolnoma iz-mišljena. Mine v DonavL Sofija, 2. marca. (Kor. urad.) »Agence Tel. BuU Javlja: Ministrski predsednik je poslanikom Av strije, Rusije in Srbije izročil enak< se glasečo protestno noto glede ne sreč, ki jih provzročajo v vodovji Donave zasidrane mine, Če pridej do bolgarskega obrežja. NavaJaJoC 50 3tc» ________________________________________________»SLOVENSKI NAKUU*, «a» S. mmCk 191&. Stran 3* žrtve, ki so Jih provzročlle mine, lz-reka nota prošnjo, na! poslaniki in-tervenirajo pri svojih vladah, da bo-do ukrenile odredbe za svobodno plovbo po Donavi in za varnost obrežnega prebivalstva, ki trpi škodo, za katero pač ni odgovorna bol-garska vlada. (Umliivo je, da se obraća bolgarska vlada, ki neče vzbujati nobenih dvomov o svoji nevtraliteti. s svojim protestom do vseh vojskujočih se držav, ki nieje ob donavsko obrežje. To pa nič ne premeni na dejstvu, da so, kakor znano, vse mine ruske ali srbske.) Grožnie ruskih iistov Roir uniji. Dunajski listi javljajo iz Petro-grada: Rusko časopisje je popolno-ma spremeniio svoje stališče na-pram Romuniji. »Novoje Vremja < imenuje Rornunijo naivcciega neprijatelja Rusije. V Kisinevu izhajajoci list »Drug<: pravi, da bo Romunijo lahko razdelni, ter prebivalstvo ru-sificirati. Romunija ua| se pocuti srečno, da priđe v ruske roke, kmetom se bo boijše godilo, ua inteligen-co pa se ne bo treba ozirati. * Vojni materijal ?n Romunijo m Srbijo v Solunu. Iz Soluna poročajo z dne 21. februar ja: Sem prispevajo nošiljatve vojnega materijala '^a Ron unijo. Včeraj je Dripeljal neki angleški par-nik 80 avtomobilov. ter tuđi nvirgo municije. Neki drusri parmk ie izkr-cal velike množine sanitetnesa materijala. — Za Srbijo je odšlo iz Soluna zopet 23 vagonov z vojnim materijalom. V Solunu oznacu?ejo položat za iako napet ter so preoričam, da se bo Grška vojne skoro uđeležila. j3aji v severai Albaniji. Iz Londona poročajo: Ob Crnogorsko - albanski meji se vrše ljuti boji. Albanski vstasi so dobili ornžje in denar iz Turčije. Esađpa-šini pristali so udarili na Drač, ter zasedli vse visine okoli mesta. Pri-čakovati je, da boda Drač bombardirali. Iz Portugalskega. Pariz, 1. marca. (Kor. urad.) *TeinpSv: javlja iz Lisabone: Šrevilni častniki arrnace in mornarice so priredili ovacije ministrskemu predsed-niku generalu Castru. Ministrski predsednik se je za-hvalil za ovacije in v svojem nagovoru izjavi!, da hoće vlada ostati iz-ven strank.' Diktaturo ie sprejel samo. da osvotedi Pcrtuga^ko demagogičnih agitacij. Civiliste. ki so hoteli prirediti protimanifestacije, je razgnala republikanska garda. Pri sponadu je bilo poškodovanih več oseb. Policija je izvršila več aretacij. Permsnenčne volitve, ki bi se imele vršiti 7. t. m„ je vlada s posebno naredbo odgodila do 6. iunra. Vcdfa demokratev. Alionzo Co-sto. napada to naredbo, češ. da raz-veljavlja parlamentarični režim. Portugalsko rainistrstvo, Pariz, 2. marca. fKor. urad.) Iz Lizbonc javlja ~ Journal",, da ;e republikanski direktorij na seji, ki je bila sklicana za razmotrivanse politične-ga položaja, predlagalo, nai se proti vsem ministrom napravi kazenska ovadba zaradi kršenja ustave. Republikanski komiteji so bili pozvani provzrociti manifestacije proti vlad- ni diktaturi. » m Amerikanske kupčiie. Newyorška -Evning Post' na-vaja nainovejša naročila tripleenten-te v Ameriki: Francija ie naročiia 900 petnajstcentimeterskih havbic, ki morajo biti v 18 meseeih gotove, 3,5(30.000 kg smodnika. 100.000 pušk sistema Remington s 13 miliioni na-bojev ter velikanske množine artiic-riiskega streljiva. AngHja: 200.000 pušk >istema VVincbestre in 200.000 sistema Re-mington s streljivom, 500.000 pu.sk za vežbanje, 1500 strojnih rušk, 50.000 revolverjev, 20 oklopnih avtomobilov, 2 milijona kg sinoJnika. Rusija: 50 možnarjev Kalibra 23 cm, za 12 milijonov dolar je v smodnika. 100.000 karabinerjev, veliko množino aeroplanov in 40.0UG pšic za avijatike. Vo na in mir. * (Dalje.) Časih se je mislilo, da vojn zaradi tega ne bo več, ker so se države druga drugi približale, ker so se narodi med seboj bližje spoznali in imajo že vse polno skupnih intere-sov. Res je, da so železnice skrajša-le vse razdalje in da je telegraf te razdalje skoro odstraniL res je, da so postajale mednarodne zveze do seda-nje vojne vedno tesnejše in gotovo Je, da se bodo po vojni obnovile. Bilo ie vse polno mednarodnih kon-gresov, na katerih se je proslavljala solidarnost kulturnih ljudstev. Med-narodna poštna unija se je zdela mar. sikomu zacetek federacije vseh civiliziranih držav in ker kapital tuđi ni več imel domovine, nego iskal za* služka po vsem svetu, si je marsikdo domišljah da vojne sploh nišo več mogoče. Vse to zbliževanje držav in narodov je ueoporečno, ali iz tega Jejstva izvedeni sklep je, kakor vidimo zdaj, pomota. Pv^glejmo v zgodovino. V stari Grški so bile maie republike prav blizu druga drugi. En dan ie lahko dober pešec prehodil več hamostoj-nih teritorijev. Grki so govorili vsi eden in isti jezik, imeli so skupno literaturo in mnogo skupnih institu-cij, a vse te zveze nišo mogle pre-prečiti, da so se Grki med seboj borili, dokler so bili svobodni. Bili so sosedje in bratje, pa so se vendar med seboj vojskovali. Ravno tako je bilo v srednjem veku v Italiji. Ta ie bila razcepljena na mnogo manjšth in večjih držav. En jezik je vladal povs^J, skupna je bila literatura, vse te države so bile udane katoliški cerkvi, a vendar so se med seboj ljuto vojskovale, nihče tako kakor Piza in Fiorenca. V naših časih se zdi Ijudem, da so vojni stroški veliko večji, kakor so bili nekdaj. Tuđi to ni resnieno. Vojna velja več, to je res, a tistih, ki plačajo te stroške, je tuđi veliko več, kakor nekdaj in blagostanje naših časov je desti večje. kakor je bilo nekdaj. V barbarskih in polbarbar-skih Cabih je vojna provzročala veliko več nesreč kakor dandanes, kajti zavoievano deželo je sovražnik na-vadno popolnoma opustoši 1. V vseh časih in v vseh državah so bile perijode. ko je vse prebivalstvo se zavzemalo za mir, a ravno tako so bile zopet pirijode, ko je vse prebivalstvo zahtevalo \ojno. Na čelu vsemu gibanju za zago-tovitcv »večnega miru^, torej za popolno odpravo vojn, stoji ameriški milijardar Carnegie. Ta denurni kralj pozna iz iastne skušnje vse vojne, ki se vodijo v trgovinskem svetu — zakaj tuđi trgovina in obrt sta vojni, čeprav ne s puška mi in topovi — in zato je nekam čudno, da smatra ta mož odpavo vojn za mogočo. Trgov-ske rivalitete med državanv" ka:* nič ne pospešujeio prijatelistva med nji-mi. Tarifni prepiri so že spr >žili puške in topove in da vodi danes An-g'eska vojna proti Nemčiji ima svoj vzrok največ v tem, ker je Nemč'ja pestala velikanska konkurentinja AnscJeške na polju industrije in trgovine. Carnegie je spravi! pacificizem v riTKio. Prorokovaf ]e 1. 1907., da nastane večni mir. čim bo končana prihodnja svetovra vojra. To vojno imamo zdaj. a ce kdo misli, da bo po tej vojni zavladal na svetu večni mir, se kruto moti. Saj tuđi po ka-kem potresu ne ostane zemlja za vecno mirna. Teorija o večnem mi u sloni na doktrini, da so si ljudje rov^od podobni in da iih ločijo in azlocujclo samo umetrse meje. Iz te, j so pacifisti sklepali, da se dajo vse razlike med Ijudmi in rodovi izrr nati tako, da bo rned vsemi ^avla( lo pravo bratstvo in da bosta na s etu vladala harmonija in pravica. Na mesto rivalitete stof.i medsebojna Ijube-zen. na mestn konkurenec stopi kooperacija, pravica pa bo zagotovi-la vsakemu vse, kar mu je treba in br> izbrisa'a neenakosti, ki jih rode vzgoja, imetje, temperament in značaj. ' Ti nazori nišo bili tuji staremu krbtijanstvu, a na tem svetu se ž nji-mi ni moglo izhajati. ^ele pred veliko franeosko revolucijo se ie začela zopet propaganda za te misli, toda tuđi zmaga revolucije jih ni uresnicila. Revolucija je pač vstvarila politično enakost, ne pa tuđi socijalne enako-sti. Dolgo časa po Napoleonovih voj-nah so se zopet oglasili možie, ki so sanjali o tem, da preurede ves svet: Vsi Ijudje naj bodo bratje, vsi naj bodo enako deležni vsega. kar nudi življenje. Ena prvih dogeni tega no-vega nauka je seveda ta, da se sploh odpravijo vse vojne. češ. da ie vojna negacija harmonije in pravice, ker vzbuja in neti sovražne strasti in ne krona tistega. fia čigar strani je pravica, ampak tistega. na čigar strani je večja moč. A če prav pre-mislimo. so vse to Ie deklamacije. Tišti, ki so tem nazorom ugovarjali, so imeli lahko stališče. Ce premotrirno danes vse stran* ke po svetu, vidimo lahko, da se da-do vse razdeliti na dve skupini: na eno. ki hočejo preuredbo človeške družbe, na drugo, ki se temu ustav-ljajo. Obe ti skupini sta edini v tem, da je človeški rod enota, da so (jud-je enaki in bi nai imeli enake pravi- ce ter vživali v enaki meri dobrote živliania. Obe skupini vidita v dal-nji daljavi zlate čaše, ko bo od enega do drugega konca sveta vladalo med Ijudmi popolno bratstvo. Razloček med tema skupinama je Ie ta, da ena sodi, da Ijudje še nišo vsi zreli za tako uredbo človeške družbe, druga pa sodi, da se vzlic temu da vsa člove-5ka družba lahko Koj preuredi na podlagi popolne socijalne in politične enakosti, Obe skupini priznavati, da ie krvoprelitje zlo in da je Ie mir sreča — a kakor hitro stopita obe te skupini v praktično življenje, spre-vidita obe, da je ča>\\\ neizogibno, pozabiti na > se teorije in prijeti — za meč. iKoaec prihodnjič.) Dnevne vesti. — Nadvojvoda pkrank. retotir-. Kdor bi kaj vedel o pogrešanem. v kateri bolnici da se nahaja ali kaj druzega, se prosi, naj to speroči Franiici Am-brožič, Ljubno, posta Podnart, Go-renjsko. — Posred se že od novembra Jakob Jensterle iz Jescnic. f»o-renjsko. Njegov zadnji nasljv je bil: infantenst J. J. Lir. 4. Celovec, III. Marschhataillon. 1. komp. Sanitats Patrouille, Vojna posta 48. Kdor kaj ve. nai blagovoli sporočiti na naslov Ivan f r t n i k , Cojzova cesta št 1. Ljubljana. — Iz ruskega vjetništva se Ie ogla^fl stotnik Matko Stetin, rodom iz Postojne. Nahata se v bolnišnici mesta Riazan blizu Moskve. — Frančlškan v voinem v jetni-štvu. Frančišknn Cvitanovič s Trsata pri Reki je bil kot vojaški kurat v bolnici v Valjevu. Ko je naša arma-da zapustila Valjevo, je frančiškan ostal pri bolnikih in postal tako vojni vjetnik. — Moka. Permanentni odbor za industrijo, trgovino in obrt na Duna-iu se je posvetoval o cesarski naredbi glede popisa žita in moke in je izreke! mnenie, da tuđi ta nova naredba ni v stanu zagotoviti zadovoljivo in enotno zagotovitev kruha v ćeli Avstriii. Vprašanjc o razdelitvi popisanih zalog se bo namreč šeie «K>zne-je resilo in bati se Je, da se dotlci pri porabi ne bo dovolj hranilo. Tako nostopanje, pravi permanentni odbor, bi bilo morda umestno, če bi bilo v Avstriji dovolj žita in moke ali čf bi se dalo dovolj dobiti iz Ogrskc Ker pa Je po sodbi strokovniakov in po vesteh, ki so prftle v Javaost o kvantumu, ki gm bo dobiti z Ogrske-g&> računati z velikim nedostatkom, bi bila edino radikalna in enotna omejitev porabe na mestu. Permanentni odbor neče pretresati mnogih pomanjkljivosti rečene naredbe, izreka pa svoje obžalovanie. da se m-so vpoštevali pravočasno podani predlogi za enotno in temeljito Lred-bo vprašania o preskrbi z moko. — Ogrska vlada in žito. Iz Budimpešte poročajo uradno, da se je vršila 1. t. m. seia stalne^a rd^.eka deželnega kongresa ogrskih mest, ki je sklenil na predlog Vaszonvja lic-prositi vlado, da popiše v ćeli deželi glavna ži\ila in enotno in isioCasno povsod izvrši rekvizicijo. Za ;orihod-njost je predlagal Vaszonvi, da nai nakupi vlada ob pravem času za primerne maksimalne cene vse žito v deželi, da bo žito vsemu prebival-stvu na razpolago. — Koruzna centrala. Kakor po-roča kor. ur. je pričakovati, da bodc-mo dobili iz Ogrske žito in rnoko, Predvsem priđe v poštev koruza. Poljedelsko ministrstvo je zato ustanovilo posebni urad »koruzno centralo^, ki bo vodil ćelo transakcijo, prevzemal koruzo. jo dal sušiti in jo izroćal posameznim mlinom. Zmle-to moko pa bo potera prevzemal vojni žitno-prometni zavod. Za načelnika te koruzne centrale je imenovan lastnik dunajske tovarne za kruh vAnker*.- Fritz Mendi. denarno poslovanje pa prevzame anglo-avstrijska banka. — Ovsen kruh. Na Koroskem jedo v nekaterih krajih že dlje časa kruh. ki je narejen iz moke, kateri je primešana ovsena moka. — Skrb za meso. Cena mesa je poskočila. Mesarji so jo seveda zvi-šali z dovoljenjem pristojne oblasti. Vzlic temu pa so mesarji v skrbeh za meso, ker kupujejo tuji kupci po deželi živino in plačujejo zanjo never-jetne vsote. Za bušo. ki je vredna kakili sto kron, se dobi dandanes že 300 kron. — Podražeaje piva. Piše se nam: Sedanje postopanje pri podraženju piva nikakor ni umestno. Nekatere pivovarne so podražile pivo. druge pa to odlašajo. Od tega imajo gostil-ničarji Škodo, ker ne morejo cen drugače z\isati, kakor skupno. Vse postopanje napravlja \tis, da neke velike pivovarne malim po življenju strežejo. Povišanje cen izvira iz se-danjih razmer, in povišanje za 3 do 4 krone ni preveliko, a na vsak način je potrebno, da vse pivovarne solidarno postopajo. — Srrememba v kranjskem de-želnem odboru. Mesto v vojni službi stalno zadržanega deželnega odbornika, grofa Barba, je vstopil v de-želni odbor njegov namestnik, baron Apfaltrern. — Vojni vjetniki na Krani-skem? V deželnem dvorcu se vrše te dni razna posvetovanja, kako omogočiti razna kmečka in druga gospodarska dela na Kranjskem. Posve tovanj se udeležujejo zastopr.iki dežele, centralne in deželne vlade ter vojaške uprave. Včerajšnii ^Slo-venec'v trdi, da bo dala vojaška uprava na razpolago 3000 vojnih vjetnikov za razna dela na Banu, ki se nai r>rično sredi aprila. O uporabi maniših oddelkov vjetnikov za cest-ne gradbe in poljska dela se po »Slovencu« ni ukrenilo še nicesar pozi* tivnega. Vojna uprava prepušča po-sameznim delodajalcem vjetniške oddelke. ki štejejo naimanj 30 mož. — Sodni izpit je v Gradcu napravi! dr. Ciril Pavlin, avskul-tant pri rukajšnjem deželnem sodi-šču. — Izpiti učne usposoblienosti za učitelie. Kakor ie izvedel kore^pon-denčni urad, je naučno ministrstvo dovolilo. da lahko oni učitelji, ki na-meravajo ob spnrnladnem terminu 1915. napraviti izpit učne usposob-Ijenosti za splošne ljudske ali me-ščanske sole in ki sedaj opravljajo vojaško službo, že preje napravijo ta izpit. V svrho. da se pripuste k tej skušnji, se tem učiteljem vračuna v službeno dobo čas, ki so ga prebili v vojaški službi. S tem se je ugodilo željanu ki so se često izražale v učiteljskih krogih. — Mala gledalište. V soboto, dne 6. marca se uprizori prvič novi-teta, ki je povsod vzbudila mnogo smeha, namre burka v treh dejanjih »Španska muha«. — V nedeljo, dne 7. marca se uprizori prvikrat komedija »Žena polkovnikova«, v treh dejanjiti in s predigro; za slovenski Odcr prtredil Fran Govekar. Pri tej predstavi debutira gospa Grom, bivša članica jubilejnega gledaliŠča v Liubljani, v vlogi vdove gospe Cal-deraris. Debutantka se namerava posvetiti slovenski umetnosti, kar ie prav posebno hvalevredno, da se pridobi tako izvrstno moč sloven-skemn gledališču. Slovenščtna ii dela pač še nekoliko težkoč, toda pri nje-iri inteligenci in marljivosti, ji bo mogoče premagati todi ta odpor. — Za pribodnjo predstavo se pripravila nov repertoir, m sicer tn enodejan-ke: »Favoritka«, »Vražja divizija* (Tovoros ordog) m burka »V vojno mora«_ — Ker vplivata humor in smeh, kakor trdijo zdravniki, blago-dejno na zdravje, je ponudilo vodstvo Malega gledaliŠča rekonvalescentom lazareta »Mladike« k igri »Spanska muhac 12 sedežev. Pripo-ročati bi bilo občinstvu Malo gleda-lisče y posete, saj se vodstvo iu igralci trudijo, da s svojimi skromni-mi močmi vzdržujejo predstave. Strcški tega podjetja so prekoračili precej prvotno vsoto proračuna, Ie naprava vseb potrebščin tega mo-dernega odra znaša 880 K 80 vin. že plaćanih računov, ne vštevši odra. Vodstvo se ima boriti z vsemi moga-čimi težkočami. Nekaj gospodov je subskribiralo večje vsote in dosedaj še ne vpiačalo. Prosimo dotične gospode, da se izjavijo, da je končno mogoče napraviti račun. Tuđi dnevni stroški so se pomnožili, ako bi ne bilo spretne kalkulacije, bi že obstali sredi dela in bi še do danes ne prišlo do predstav. V nacrtu je še mnogo, kar bi se moglo, posebno v udobnost občinstva, nabaviti, toda zmanjkalo je za to sape. V nadi, da slovensko občinstvo resno smatra Malo gledališče in ne pusti to edino gledališče pasti v vodo — vodstvo »Malega gledališča«. — C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Celovcu. Graška -'Arbeiterv/illc- piše: »V -Freie Stimmen« in »Viilacher Zeitung« se vedno iščeio železniški delavci. Po-goj za sprejem je. da moraio biti delavci nemške narodnosti. Vprasamo c. kr. ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku. kaj je s tem posredovanjem dela. Ali je c. kr. ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku pri spreiemanju delavcev odvisno od nemške delav-ske stranke? Če je, kako se to stri-nia s tolikrat poudariano obiektiv-nostjo c. kr. državne železnice v Beljaku? — Pegasti legar. U radno razgla-sajo: Od 21. do 27. februar ja ie bilo v avstriiski državni polovici prijavljenih 432 slučajev pegastega legar-ja. med temi 3 slučaji na Dunaju. 4 v. Gradcu. 111 v Thalerhofu. 21 v Wag-ni. 3 v Knittelfeldu. 25 v Šmihelu pri Ljubnu, 1 v Oberwolzu. 5 v Vurber-gu, 2 v Celovcu in 17 slučajev v Vol-šperku na Koroskem. So to večino-ma osebe. ki so dospele z bojišča, odnosno ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih. — Koze. Sanitetni oddelek mi-nistrstva notranjih del razglasa: Od 21. do 27. februaria so na Dunaju prijavili 85 novih slučajev koz. Med temi bolniki je 1 vojak in 1 tujec, Od početka vojne so na Dunaju obolele na kozah 904 osebe. umrlo pa jih je 198. Ražen tega se je privodilo v av-strijski državni polovici v času od 21. do 27. februarja 71 slučajev crnih koz. — Osepnice, ki iih po domaće irnenujejo koze. se nekam nevarno širiio. Na Dunaju je od 21. do 27. februarja dobilo osepnice 85 oseb. Od začetka vojne so obolele 904 osebe in jih je 198 umrlo. Na Štajerskem se je primerilo šest slučajev te nevarne bolezni. — Naredbe glede dušikasrih tvarin. Državni zakonik priobčuje naredbo trgovinskega ministrstva, ki odreja, da se morajo prijaviti vse zaloge gotovih in dušikastih tvarin. Istočasno je izšla tuđi naredba do-mobranskega ministrstva glede uporabe teh zalog. — Pozor! Stranke opozarjamo, da je danes potekel rok za oddajo izkazov o brezposelnosti. Kdor je na to dolžrtost pozabil, naj izkaz takoj jutri prinese v »Mestno posredoval-nico za delo in službe-, sicer zapade kazni. Andrej Gabršček pred okrožnim sodiščem v Gorici. Meseca novembra lanskega leta se je vršila v Gorici na okrajnem sodišču pred ka-ženskim sodnikom Vincijem razpra-va proti Andreja Gabrščku zaradi prestopka razžaljenja avstrijske vojske. Natakar »pri Jelenu-, Pietro Basilio, je bil podal policiji ovadbo, da sta bila Andrej Gabršček in Adolt Urbančič v soboto pred mobilizacijo. 25. juli ja, v točarni »pri Jelenu«, kjer Sta govorila prav živahno o preteči vojni. Basilia je to zanimalo, zato je poslušal in trdil, da je slišal. da se je Gabršček neugodno izrazil o avstrij-skih vojakih. Radi tega je bilo prišlo do kazenske razprave, pri kateri pa je bil Gabršček oproščen. Posrećilo se je bilo Gabrščku z mnogimi pri-čami dokazati, da ga kritičnega večera sploh ni bilo »pri Jelenu«, ker ie bil v gostilni pri Pallichu proti so-škemu mostu na sestanku tiskarjev iz Gorice in Trsta. Tuđi običajni gostje »pri Jelenu« so izkijučili. da bi bil Gabršček oni večer tam. Gospa Happacher, lastnica hotela »Angelo d'oro«, je kot priča opisala Basilia, da Ie človek, kateremu se ne sine verjeti nobene besede, on si z naj-več)o lahkoto izmišljuje ćele povesti o kakem človeku. Okrajni sođnik stran 4-__________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 3. marca 1915. 50. Stcv. Vinci je proglasil aprostilno razsod- I bo z razlogi, da je Gabršček povsem dokazal svoj alibi, siccr pa da Basi-liu ne gre nikaka vera. —■ Državno pravdništvo pa je podalo proti tej razsodbi ničnostno pritožbo, čes, da razsodba ni zadosti utemeljena in da Basilio ni bil zaslišan osebno. Prišlo je do nove razprave pred okrožnim sodiščem. Predsednik razprave je bil višesodni svetnik grof Coronmi, pri-sedniki svetniki Sterle, pl. Frohlich-stal in Cechet. Pri drugi razpravi je bjl Gabršček, ki se je branil sam, zopet oproščen, in sicer z razlogi, da tuđi če bi se mu dokaz alibija ne bil tako posrečil, še ne zadostujejo za obsodbo inkrimirane besede, ker so Jahko iztrgane iz stavka, ki ima čisto drug pomen. Treba bi bilo imeti večji razgovor, ki bi se le jasno dokazal pomen izrečenih besed. Zasli-šanje Basilia bi na stvari nič ne iz-premenilo. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Liiijo in okolico bo imela svoj letni občni zbor dne 7. marca 1915. popoldne ob 3. v bralni sobi v Litiji. 2elezniški promet na progi Je-senice - Trbiž je zopet vzpostavljen, vendar pa vozijo vlaki z zmanjšano brzino. Z vsakim vlakom vozita dve lokomotivi. Sa progi je zaposlenih 1700 delavcev. Okrajna boiniška blagajna v Mariboru. Oblast je razpusula pred-sedstvo in nadzorstvo okrajne bo!-nlske blagajne v Mariboru ter pove-rila vodstvo blagajniških poslov b*a-gajnlškemu nadzorniku Henriku Hu-berju. Urfidniika s?osrx>darska organizacija v Mariboru v konkurzu. s>Beamten\virtschattsverband« v Mariboru je napovedal konkurz. Pasiva znašaio okrog 17.000 kron. aktiv ni nobenih. Konkurz je zakrivi! poslo-vodia s-Verbanda«, vpokojeni daveni upravitelj Alojz Belschak. ki je d!je časa izvrseval razne '.;o!jufive manipulacije. Skandalozne razrnere v »Verbanđiv je razkril daveni upravitelj Boe, ki je imel kot računski preglednik v 1. 1913/14. vposled v knjise. Belschaka so aretirali. Za konkurznega kornisarja je imenovan višjesodni svetnik W okaun, za upravitelja konkurzne mase pa od-vetnik dr. Oskar O r o s e 1. Župan io obćan. V Merecincih pri Ptuju sta se župan Ivan Roiko in posestnik Jožef Znidarič spria. Tekom tega prepira je Znidarič vzel revolver iz zepa in je ustrejil na župana in na njegovo ženo. Župan je bil težko ranjen. Znidariča so obsoJili v Mariboru ra devet inesecev težkc ječe. Gro! na otigonu. Včeraj je cd-^on^ki sprevodnik iz Seljaka »lo itali-janske mele eskortoval '^rofa Ivana Balio iz Rima, katerega so prijeli lan-sko leto na Dunaju zaradi tatvine. Obsojen je bil potem na 18 mesecev zapora. sedaj, ko je kazen odsede!, so ga vrnili pa. zopet v njegovo domovino. Ladjedeinica v Tržiču, ki so jo, kakor smo poročali, zaprli zaradi konflikta z delavci. je zopet začela delati. Ražen 40 delavcev, so bili spreieti vsi, ki so bili prej na delu. V Opatijo ie prišel pred več dnevi neki ranjen oficir. V nedeljo zjutrai se je v parku ustrelil z revolveri em. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. Velika tatvina na žeieznici. Za-grebski .Obzor- poroda: Gospe Lavri J a r k o v i č . teti znane operne pevke Milke Trnine. :e bila na potu iz Solnograda preko Ljubljane v Zagreb v kupeju ukradena ročna torbica, v kateri je imela mnogo zlatnine, dragecene nakite in žlahtne kamne v vrednosti 160.000 kron. O tatu ni nobenega sledu. Prepoved svilene obleke. Veliki župan v Požegi na Hrvatskem. Dragan vitez Trnski je izda! naredbo, s katero prepoveduje ženskam v požeški županiji nošnjo svilene obleke, svilenih jepičev in svilenih rut ter vporabo cekinov za nakit, češ da je to v teh težkih časih draginje in pomanjkanja zapravljivost, ki lahko uprooasti ćele rodbine. Mož v kleti, velikansak in skraj-no napeta detektivska drama v 4 de-lih je imela včeraj v kinematografu Ideal najiepši uspeh. Predvaja se le Se danes in jutri V petek »Roman odurne ženske«. Razne stvori. * Nadvo voda Fran Salvator v Pešti. Ogrski brzojavni in korespon-denčni urad poroča: Nadvojvoda Fran Salvator je včeraj dospel semkaj in takoj po svojem prihodu posetil več bolnic. Opoldne je bil na čast gosp. nadvojvodi banket v palači grofa An-dreja Csekonicsa. ^ * Angl ja pokupila ce!o argentinsko letino. Iz Rima poročajo! An-glija je pokupila v Argentiniji ćelo letošnjo letino. * Umorjen poslanec. Portugalski poslanec Henrik Cordoso je bil v Lizboni ustreljen v trenotku, ko je hotel vstopiti v hišo direktorija republikanske stranke. Kdo je morilec, še ni znano. * Gornjeavstrijski škof obolel na kužni bo!e2ni. „VViener Ab^ndpost* javlja iz Linča, da je obolel škof Hiitmair, ki je nedavno obiskal vojne vjetnike v Mauthausenu na neki kužni bolezni. Privatna poročila pravijo i|a gre za regasti le^ar. * Sirote balkanske vo ne v Bof-gariji. Po oficijelni statistiki so naš*eli v Bolgsriji 39433 sirot v balkanskih vojnah padlih voiakov. 26057 teh sirot je ' siromašnih in podpore pogrebnih. Statistika 4ii popolna, ker nekatere občine se nišo poslale podatkov. * Madžarsko kulturno društvo. Pri tem društvu so prišli na sled, da manjka 8S.G00 K. Društvo je svoj čas izdalo 100.000 srečk po eno kroho, a 88.000 ni nikjer naiti. Proii funkcijo-narjem je uvedena kazenska preiskava. * Pet oseb ie v blaznosti ustre'il neki hi§ni posestnik v mestecu Cuccttlo na Italijanskem. To mesiece je vsled zadnjega potresa hudo trnelo. Tuđi h:ša ornenjenega posestnika je bila tako poškodovana, da so jo hoteli podreti. Posestni'ka ?e to tako razljutilo, da je irstreiil mesine^a inženerja, policijskega komisarja, dva vojaka in neko damo. Biazni mož se je potem zabarikadii v svoji hiši. Policija mora hišo obiegati, kakor kako trdniavo. * Princ OHeanrki — vohun? „Berliner Tagblatt1* trci, da so tran-coski vojaki vjeli princa Orleanskega. Oblečen ie bil v uniformo an^leškega generalštabnesra of;cija. Aretirali so pra, ker je na sumu, da je vohun. Princ Orlcanski je pretendent na krono fran-coskesra kralia. Poročen je bil z av-strijsko nadvojvodinjo, ki pa se je cd njega ločila zaradi niegove^a razuz-danega življenja. Pri sedanjih razme-rali je že mogoće. da bi princ rad pc?kusil, si pridobiti kreno iraneoskega kralja. * Novi projektil. Ameriški inže-nir John I1ays Hammond v Olouce^ stru je izum:! nov projektil ki raz-šina nri eksploziji posebni plin, ki brani ljudem se približati kraju, ka-inor ie projektil zadel in kjer je za-ž^aL Poroča se, cia ste francija in Anglija te nove projektile že naro-čili. * Angleška sođba o avstrfiskih motornih bateriiaa. An^ieško i" fran-cesko armndno vodstvo se močno trudita, da bi prišla na kak v.z n do fotogr?.fij avstrij?kih motornili bate-rij. Toda, kakor poročajo »IVnes«, so bili vsi dosedanji tozadevni napori brezuspešni. ^Times-f namr: pravilo, da ni bilo mogoče najti v iaške osebe, ki bi zamo^la priti k tem možnarjem, ki so tako hitro uničili najmoderneiše utrdbe francoskih in belgijskih trdnjav. Nemci se imajo mnogo zahvaliti avstrijskim motornim baterijam, ki so praktično izvršile ono delo. ki se sicer pripisuje nemškim 42 cm moznarjem. * An^icži nabiraio drobee bomb. Mir, s katerim presojajo Angleži vse dogodke, je faktično občudovanja vreden. Nemski avijatiki so povzro-čili v Veliki Britaniji nov sport. Ćela Anglija zbira sedaj naravnog strast-no drobee nemških bomb. In sestoj-ni deli prve bombe, ki jo je vrglo so-vražno letalo na an^leško ozemije, so že prava redkost in postajaio ved-no dražji. »Times * piseio: Važni pri-spevki za vojno-oskrbovalni fond so drobei bomb, zlasti sestavni deli prve bombe, ki je padla v sedanji vojni na angieško ozemije. Darovatelj meni, da bo ta fragment tem dragoce-nejši, čim dalje bo trajala vojna. Prodal se bo onemu, ki bo ponudil največ in darovatelj bo priloži! pismeno avtentično poročiio o zgodovi-ni tega fragmenta. 4 Kazaovana nadutost O naj-slavnejšem danskem igralcu Olafu Poulsonu pripovedujejo kodanjski listi sledečo anekdoto: Nekega dne je sedel Poulson v eni najfinejših ko-danfskih restavracij in je bil priča, kako sta se razgovarjala natakar in pa neki mlad, silno eleganten čast-nik, ki je zahteval od natakarja jedi, ki jih v onem času absolutno ni bilo mogoce dobiti. Vselej pa, kadar je natakar z vso vljudnostjo odgovoril častniku, da mu ne more postreči s tako jedjo, je častnik odgovarjal: »To je vendar strašno!« Gost je ved-no še nadalje novpraševal po slašči-cah, ki jih ni bilo. Ko je fini gost končno vendarle pusti! natakarja v miru, pa ie poklical Poulson nafak^r-ja k sebi in ga vprašal prav tako glasno, kakor prej častnik, in to po-polnoma resno: >*Aii imate biftek z lestvieo?« — »2alibog ne, gospod Poulson,« je ogovoril naiakar, ki je dobro poznal Poulsona. »ne morem vam poslužiti.« — »To je vendar strašno! < je relcel Poulson. »Ali imate počesane naduteže s pikantno oinako?« je vprašal Poulson dalje. — »Zalibog tuđi te?a ne,« je odgovori! natakar, ki je dobro ro/umel ieral-c:t in cc je komaj premateoval, da st ni zakrohotal na ves glac». — »To je vendar strašno!« je bil zopet ogorčeni odgovor Poulsonov. »Ali imate vsaj napihnjene butce z gomoljika-mi?i< Tedaj pa je sKočil pokonci oni blaziranec. planil k Poulsonovi mizi in zakrical: »Clospod, ali veste koga imate pred seboj! .laz sem kraljičin bratranec!« — »To je vendar strašno! t je odgovoril Poulson, ne da bi trenil z očesom. v RIviera v vojnem času. Letos ima franeoska Riviera goste, ki se znatno razlikujeio od onih, ki je na-vajena nanje. Ti gostje so razni — crnci. Poročevalec nekega angleške-ga lista piše o tem: Zamorec se prav tako. kaker palma, počuti dobro edi-no !e rod žgečimi solnčnimi žarki. Oba sta v Afriki doma in treba je velike pažnje, ako hečemo, da uspe-vata na evropskih tleh. Pripomniti pa je, da palma bolje prenaša neprilike, kot pa ubogi zamorec. Sevema zima nikakor ne prija niegovemu or-gar-irmii. in tako je bila frareoska vo;aška uprava prisiljena, da je većino svoje afrkanske vojske morala za časa najhujše zhne roslati v tabo-rišče na Rivieri. Na ohrežiu med Nizzo in Montono, kjer se drugače v tem letnem času zbira najelegant-pejši mednarodni svet, da se osveži in zabava, srečujete sedaj na vsak korak oddelek črncev. Najlepše obrežje vsega sveta ie sedaj zavzel črnec. Ćela obala, drugače posvećena luksusu in uživanju vsega sveta. je sedaj pod strogim voiaškim po-veljristvom. Po razglednih terasah, ob^ajenih z duhtečimi cvetkami in palmami, kjer drugače posedajo no-voporočeni parčki v Jjuneznivem tkxe a t^te, stopaio «edai vojasV;e palru-lie 7. nasajenimi bajoneti. V visekem steklenem salonu, kjer so drugače pariške modne dame darlfl občudo-vati svo?e draprocene to«. ... je nn-stanien oddelek vojakov. V hotelih, vilah. v barakah ob cestah. povsod voiaki. Tujcev. izvzem^i nastanieno vojaštvo, prihaja sedaj jako malo. Nekaj imovitih rodbin iz Pariza, Belgije in scvernih okrajev tvori vse tonliso ohčinstvo. Vsi žive varčno in sami zase. a domaćini jih imenuje-jo »čajepivce«. Amerikancev, Angle-žev in Rusov letos ni. V Monte Car-lu so zopet odpr!i kazino. toda dvorane so ostale prazne. Nizza je en sam velik lazaret za ranjene in bolne vojake. Sedai iih je nastanjenih po hotelih in vilah nad 10.000. Za one. ki imalo nalezljive bolezni, so /gradili ćelo vrsto posebnih barak. V mirnern času tako bujni karneval je letos naše! le redke častilce. Vesele cvetiične boje, ki jih prirejajo drugače gostje v tem času, so letos izpodrinile grozne evropske vojne, in ranjenci in pohabljenci ki prihaja-io iz njih, sedaj s težavo lezejo po esplanadi, po katerih se razsirja duh-teč vonj cvetja . . . * Umetni udi. Medicinska znanost slavi tuđi v sedanji vojni velike triumfe: uspehi kirurgije, sijajni re- zultati konzervativnega zdravl|enja9 ki skuša vsakega ranjenca obvaro-vati amputaci) bodo zapisani v zlato knjigo čioveštva. Pa tuđi s tem, če |e moral operaterjev n jž odrezati ranjenemu vojaku nogo ali roko, »dravniška veda danes še ni izrekla zadnje besede. Kajti medicinska tehnika je skonstrnirala aparate, ki pre-vzamejo funkcije odrezanega uda s prej nepoznano in naravnost čudovito preciznostjo.V berlinski bolnici ce-sarice Friderike so te dni oređvijali kinematografične prizore iz življenja enonogih in enorokih invalidov. Vi-deti je bilo nekega stotnika z umetno nogo, ki je brez težave zajahal konja in ki se poda za nedolgo ćelo na fronto nazaj. Nekemu vojaku, ki je izgu-bil obe nogi in obe roki so napravili na kliniki profesorja Hoeftmanna v Konigsbergu tako precizne umetne noge in roke, da mož ne le dobro hodi, temveč se tuđi sam oblači, sam je in pije, si prižge cigareto, od-maši šteklenico piva itd. Kinematc-grafične slike kažejo delavce z umetnimi udi pri delu, pisana z umetno roko pri pisalnem stroju, da s popolnoma umetno roko vidiš invalide ćelo pisati pisma. Berolinski profesor Biesalski je napravil nekemu vojaku, kateremu ie granata od-trgala roko, tako dobro nadomesti-lo, da lahko dotični vojak zopet opravlja vsa težka dela ter se poslužuje ćelo kompliciranega orodja, ne da bi moral premagovati kake težkoče ali pa da bi se kazal ne-okretneg2. — Medicinska tehnika je terej danes tako daleč, da bi lahko izginile vse lesene noge in zašiti ro-kavi, vse palice in berglje pohablje-nih invalidov. Zaenkrat ima akcija, ki stremi za tem. da bi debili pohab-ljeni invalidi moderno konstruirane umetne ude, še privaten značaj — toda brezdvomno se bodo morale za to vprašanje, ki je v državno-soci-jalnem in narodno - gospodarskem oziru največje važnosti, zavzeti tuđi prizadete države. Bfzgjspo poročih. Odlikovani nemški funkciionarji. Dunal, 2. marca, (Kor. urad.) Cesar Fran Josip je pojedi funkcljo-naritrr nemške družbe Rdečega kri-ž^ odlikovanja in sicei* predsednika ceiitralnega odbora generalu konje-nice P f u e 1 u zaslužno zvezdo Rdečcga križa, vojaskemu nadzorniku riostovoljne bolniški oskrbe kne-7ii Frideriku Solmsu in niegovemu namestniku knezu Herrnanu U a t z i e i d u, kakor tui: načelniku vojne sanitetne službe seneraištao-nemu zdravniku profesorju «)tonu pl. Schierningu zaslužno zvezdo Rdečega križa z vojno dekoracijo. Stroge odredbe franeoskih in angleških pristanišč. Basel, 1. marca, (Kor. urad.) »Nationalzeitung« poroča, da so bili izdani za pristanišča Folkestone, Ca-lais. Boulogne in Havre strogi pred-pisi, ki prepovedujejo, da bi se vo>-iaške osebe vozile na osebnih parni-kih iz Pariza v London. To se je odredilo, da takih ladij ni mogoče potopiti pod pretvezo. da so transportne ladje. Sploh mislijo, da bo te tur-binske pamfke ščitila njih hitrost in vožnja ponoči, ko je uporaba peri-skopa za podmorske čolne nemo-goča. Eksplodirala mina. Amsterdam, 2. marca. (Kor. ur.) Kakor poročajo iz Haaga. je danes dopoldne morje naplavilo ob obrežju pri Zierikzeelandu mino, ki je eksplodirala in ubila 15 oseb. Tuđi pri Westkapelle je voda naplavila eno mino. Potopljen angteški parnik. Lyon, 2. marca, (Kor. urad.) »Le Republiquane poroča iz Dieppe: Svetilničar v Aillyju je v petek popoldne obvestil mornarično upravo, • da se nahaja 15 milj od Dieppe neki angleški parnik, ki je poskodovan. Neka angleška ladja je takoj odplula na pomoč, vendar pa ni več našla na mestu nezgode havariranega parni-ka. Na morju je opazila samo desko, ki je bila sele nekaj trenotkov v vodL Vihar pred Dardanelamt London, 2. marca. (Kor. ur.) Vihar ovira operacije pred Darda-nelamt General Pau. Petrograd, 2. marca. (Kor. ur.) General Pau je dospel danes sem. Na kolodvoru ga je velika množica navdušeno sprejela. Stavka na Angleškem. London, 2. marca (Kor. ur.) »Times - poročajo iz Glasgo\va: Na shodu stavkujočih delavcev so uprave rudnikov razložile resnost položaja. Kljub temu so kazali delavci le malo nagnenja. da bi zopet pričeli z delom. Na dveh izmed šestih zboro-vani, so sklenili, da bodo takoj pričeli z delem. drugi shodi nišo niče-sar sklenili. Splosno se sedi, ća bodo delavci sledili nasvetu rudokopnih uprav in da bo že v nekaj dneh vsa stavka kenčana. Đarila. Upravništvu naših listov so poslali: Za »Ciril - Metodovo družbo«: Ivan Mankoč 20 kron, v počaščenje Cvgena Vilharja in vesela družba malih in vel'Kih od Medvod do Ljub-Ijane zbrala 12 K 70 vin. — Slupaj 32 kron 70 v!n. Srčna hvala! *>5n^?nii list nfcseaa 6 stran'. IzdajateH in odgovorni urednik: Va'entln Kopitar. Lastnlna in tisk »Narodne tlskarne«. MeteoroIcSHao noroHlo. TlSlta n*4 Bdrjeai S§6*2 Sređsj! ua.:ci tlak 7M tu« š~! č,s is'an|e šlTi ~"! S 0J.H0- I™ |: Vetiovl ' Nebo E mJi I^lII________ 2. 2. popJ 729 7 f 7*8 p. m. szah.1 jasno „ 9. zv. 732 7 ' 0-2 sl.jjvzh. ; brezobl. 3. 7. xj. 7345 —3 6 i si. jzah. j „ 5redn'=» včerajšna remneratura 3 0"\ norm. 15. Padavina v 24 urah mm 0*0. Službo kot šivilfa ali k otrovom a^T* spr^ime "®g 573 I Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. se kupi. Ponudcb prosi 574 A. Švara, Ljubljana, f[lŽWDtHATIHmRA [j$m.Wlp\ milekanarja PICCOUja iBBB "*^h W Wtoldodw.?(»peštt\B«to*>rv \ W(lDn DOV7TT fll W* 1 stekleaica 20 vis. ^S [Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani .: Deln.šl.Vg,a,nic. ».OOJMTobl^^T. 253° StHtaPJeVa UliCa iteV. 2. «»««r-l f^l »kr>,l» 1,000.000 Vron. I Poslovalniea I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Tr»tu, Sarajevu, Gorici In Celju. Sprejema vloge na kaflilce la na teko« ntrnrn, kli »te; M 1 Oi EapaJ« !■ WMša&k Uftk*, Iralott M vrednostMO 50. štcv. .siovtNSKl NAKOU* ne glptrni kolodvor, ti-16 dopoldn«7 Trh»?a. Jese-ic. Kr ^a satno osobni vlabl; 2*35 po?o^dne 'z Bubmnrcev, Nov za G«00 xiutrs.f v Krmi ^TrŽ!), Jesenke, v TnesMfSr^e-rorliO.Trebnjega. GrosurMa 7rb';?. ®"2— Ponoći \z Trbiža, Jesen-c. Kranja, 3*05 dopoldn« v Grosurl'e Kofevie). ~*-sr Trebn?e (5 . JanŽ), Nova mesto, ^Straža- 9-J2 P«"©^' *2 N<->v<>£3 m?sta. Str^'e- i v ::<-<»». 3'Jur.:a»-ci. Točile i, Trebnjcga (St JanŽa), G:osaplja, t1»3O dopoldn© v Krsn\ Jcsenicc. Trbif. TKoJevja). I2»52 popoldno v Gro«i!r'!«, Trebnle, --------------- £•3« „ečer v Krani, Tržič. Jesenice, Ce- RamtllUlf ■ 2e T-S5 dopordne tZ Jeseni, Krania aritča). PMt^DSJ Ix K —f:m v Va!il atio ob S 56 dopoldne iz Novrfra Tresta, Treb- S-42 xiwtfaiv 11-OO dopoldne m ob n «:ga i St J3; ža), Grosupla ^KočevjaV S»15 ite^er. r.!r». đržavao-že!ezniško ravmateVstvo ? Trstu. ^V^B^^BaHB^B^BHB^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^iBB^^MaiaaiDTVHBKCiBB^P^BBBBE^BBB^BBBBBBfHBB Zi ZA NDTRAN. JK IN Kll^ JHi »iCNE BOLt'ZND U | M«t:O^MhE~A ~ i] LJUBLJANA komenskliia ulica ^ li [/ rrF-zrft^tx FRfvsraj' D^ FR DERGANC \| takoj aU za majaik odđa strbnk brez otrok. 536 Već t Y'H B^rgmaan, Poljai-sKa cesta ^t 87. ili alililtl^iillj 2 ea© ali vq& M^zmU, k®l\in'$ itđ. £3 odda xa iako| ali xas>¥ terniia 435 C!!i !i! Ilil Sillit fino. so'no f£Bko rgR|at»t tiran-«^e &So-base, prekasno snes:-, •S*n£ra> s pnprsko, na;bolj§i nristni e«enri3*skl sir te? s'adko : ča.B3 saravj tn^&io pnporoča tvrdka :: J. Buzzo 1 ini dslt&atesna tr^sTi^a Ljubljana, Lingarjeva uiica. Vsa!;dan;e pošiiiatve od nsjmanjSe do ra}-ve«j;e množine po najnlžji ceni. 130 zdravniSko prporo^en^ ' /M^OTf»^c v\r%9 da;e E OĆ iđravie. V/-orcc 3 Ft^kic^ic* 5 ''g franko po roŠt-n v već. G^ci^n^i !7-*Tiai» Humoristično -sa-OSPaU /l< Oar tiriCne in resne s! čiče tz sedanjosti Spisal Lu'gi Cal;o. Cena bro^. 8> v s poSto 10 vin. več. sličice iz se-ian osti. Spisa! Luigi Calco. Cena b«-o5. 70 vn,. s pešto 10 vin. več. UTv^ilt W*fS*s5 Ztrndovinski roman-I\!dij ifl^ifo^. spi5a! Fran Remec Cena bro§. 2 K, vez. SK.1- -ošto 20 v več Le?}i strlček. (Bsi-ami). Roman Francoski 5p sai Guy će Mau-pa5«ant, prevel Oton Žurančič Cena broš 3 K 50 v., vez. 4 K 7 v, s posto 1^0 vin. več. Irub^sa ta junaštva stra-r- peinecja praporščaka Zgodovinsk^ povest. Cena broš. 80 v»n., vez. t K 60 v. s pošto 10 v več. Ljfcfeez^n Kencanovs .*. ^lof^C* Zsodovinski roman Spisa! £*.!«£ C. Fr. Remec Cena broš. 1 K .SO v, vez. 2 K tO v, s pošto 20 v veČ. Lidera b^s a isaio. ^?* roman Spisa! Vladimši Vese*. Cena bro§. 1 K 4' v. vs". 2K20v,s pošto 10 v. ve?. Vr*"li 1ei»s1 Roman za mlad-no in od-A^o. 11 i*?IU r3S!e. AngleSki spisal F H. Burnett Cena broS. I K (o0 v, vez. 2 K 60 v. s pošto 20 v več. WTliri2 Sociialen roman 'z Hublianskega iiilU^. divljenja. Spisa! A P. RušiČ Cena broš. i K 20 v, vez. 2K,s pošto 20 v več. Na*Imj3i sovraždki & Murn k. Cena 50 vir... s cošto /0 vin. Nsrcčni katast-r Ka- T»nčlro Spisa! Ante Beg. Cena 60 v, 1 U»>a.Ci- s poSto 70 v U^bilf|U^bU. Cena 70 v, s pošto SO vin. 0 službeni pogodbi Sn* kov n d?U£ih deiojemalcev v rodobnih c-Ui*bah. Cena 50 v., s pošto '0 v. več. ffnrf«5 TO A ćtZ zakon'! K 2J v., s poSto 33 vin. več. (*ny|Vf| Slike iz pariSkega Življenja. gajili U Francoski spisal Alphonse Dau- det, prevel Otcn Žuoančič. Cena broš. '2 K, vez 3K.s oošto 20 vin več. Skri nost biše št. 47. mR£ AnfleSki spisal I. Sorer-Clousten Cena broš t K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto "0 v;n. ve! S^n^nfave Toinaza Kr- m£7i\zvh\?2 SPisa] Šepetavec, 2 Z6iydVLILd. ^ezka CenabroS.2K 40 v, vez. 3 K 20 v% s pošto 30 v već. StrabOTalci d?eh kron- z.godovinski roman v dven delih. 5pisal r:. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s pošto 30 v več. Ul Ud UDVlud. Oblak. Cena broš. 50 v, vei. 1 K 60 v, s pošto 10 v več. Slovensko -nemška meja na Kcrošfeem.Bercpnfbrk 1 K 4D v, vez 2 K 40 v, s pošto 20 v več. Clf'ri rn^V^ clJVft rClcvek. Pevka Ol TI rH^^ - Sr&e. Hudournik in Renciez\'ous ) Cena broš 60 v, vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v več. FTlin In clfili Poljudno znanstvena U li U lil blUH razprava. Spisal dr. dr Jos. Kakež. Cena 20 v, s oošto 30 v. fTri ri \ ri n PovesL Francoski spisal Andre Uiia*£la Theuriet. Cera^Ov s pošto 1 K. Ustoličenfe koroških ?oj- Tinti Spi^al Ante Beg. Cena 30 vin., ¥ UU s p0§t0 40 v. Vaška kronika. ££££ ^0: losti Srisa! Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez 2 K 70 v, s pošto 20 v več. Vnnr^lVl Izbrani spisi Frana Ertavca, &l&laYl. uredil dr. G Sajovic. Cena 1 K 20 v ve2 1 K 70 v, s pošto 10 v več. V študsntovskih uticah. Spisal Fr. Remec Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v. s rošto 20 v veČ. Z diiii rctlcvioe Bsnalja. Roman iz kranjske pr'tek»osti. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 vin., vez. 2K^ vt s pošto 20 v več. Zbr?ni spisi Josipa Jar- AiAn 11 livezkov. Cena vrsakemu biUd -vezku bro§. 1 K 20 v, vez. 2 JC s pošto 20 v več. (Zvezki HI., VIII. in XI. so rax todant.) Karodna knfiffas^na ima v zalomi tuđi vse druge slovenske knjige ter pošlfe na zahievo najnovejA :x :a cenik cs3e zalorje. :: t Kmetska pojoiilnkn IlubllonsKe okolice 9 Ljubljani. 4 284 3 I 0 / trez ožbilVa rcnlnegs žavh. | 1*1 /0 Ustanovljena leta 1881. Stran 6._______________________________________________________»atOVENSKl NAROD* dne 3. mia ma. 50. §tev. B^B^B^B^B^Bj__________^^^^^^^^^^^^^^^^^^^WP^^^^—^—^——^—^——i^w^^P_____^^^^^F^^^^^^^^wQB B^Bl^R^Bj/^VB <^pBiW^^^W^^B ^^^W^W^^^^WB^B^^W mmmi^mm^mB^B^KHi^*^^^**ll^^^^^^^mtm****R***^^nmmmmmmBammHB ^^^^^^^^^^^Bh ^ Priporote •• -^Y^Or1t^4 ^#^1on »padalnodamskihsviUnihMobu« I JiM e« MARIJA CČTZL, Židovka ulica žtev. 8. li gB^Bl v" ¥n»nla mmrmfiS^^^-"----------**■- *------*-'—^^^^^ ^^^^BBBB ■■T' Novi vojni "BO sponiHski teniviik s koledarjom tuđi po pošti zastonj. NaroJ te ga takoj ali se oglasite osebno. Pri nobeni hiSi se ga ne sine pogrešati L Kanon-budilka . K 6-— ^ Bobnar-budilka K 6-60 ^^k Ifra koračnioo. ^^HNajveČja izbira. spominski prstani, železni, ^^■-rebrni in zlati Lldtluje se v železneprstane ^^Hsrebro aii zlato po najnžjih cei.ah. Daruje ^^V se od dobička za ranjence r Fr. čuden |fc v Ljubljani % nasproti /ranč škanske cerkvc. (gorčeva KOLESfi PRIZNAMO NOJ B0LJ5« SEDANJOSTI X A.COREC LJUBLJANA MARIJE TEREV: >ZijE CESTA šr.HiNOVISUET~*■• HASPROTI KO||ZEJ%ŽAH$ |k ;•■ T^V^jTEFRvnrsiov^E^if ./£ 4 Pouk itianle, ta«, oeiiil | i*k% aiskl hOBOrarl V skupini ▼*•{ desetih učencev. Dve kroni mesečoj za osebo. Priporoćljivo za uČence koatoriste, zlasti gospice, ki nameravajo k poštji Naslov: Šola xa ]exikev Breg itov. 20HI. aaditropfe levoj ^^Ujjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjj^l^l^Hj^l^BBBI^B^^^^^I^BaH^^^^B^IflH^BBHi^Hl^^^l^^^^HHHHil^B^lBB^HHi^P^HSH^BiiHm I Ovčio volno I ■ %p 'i * kdor jo ina na prodaj, naj jo ponudi takoj J m I RRfiRPI illlfll mestni trg 22 1 U Sm UnUDLLniliU nasprB lekaine Trnkociy. I E Kup'm vB»ko vrsto, tuđi Črnj in neoČišČeno po brezkonku- i-K reocnl COSl. Posebno pa se plača lepo belo Oprana po ||i ^ na]Tii{I ceol9 k: se zaojo lahko nudi. 44 W\ Vzsoiiteliica m &■ G^ Milini]" W 14 k otrokom, zmožna obeh deželnih jezikov, kl bi tadi pospravljala stanovanje In opravljala si val na dela, se tako] spreime. Dopisi pod „U. 100 535" upravo ,S1. Nar.* 53-5 Hatelirli, SostilnlčarJI! Ne odlašajte dolgo, tem?eč preskrbite se takoj s papirnim! prtiči, katerih najboljšo, res higiieDično. čisto bc!o kraliteto ima v bogati za^o^i in po neverjetno nizkih cenah Iv. Bonač, Llutoljana, nasproti glavne pošte. Na željo prtiče tuđi tiskam v poljubni barvi in okusni izpeljavi. 492 Proti prahaieiĐ, lnskinam in izpadanjn las drlnje najboljir prliun* 1 dJJlIU'ullilllll UHLlllld sa lasa fcaterm okra»6u|e laslAče, odatran|u|« lučke is preprefiul« fzpadanje las. fl steklentra b ntTodom 1 krono. Parposilja ae 1 obratno posto ne mini kot &wc steklenici. Zaloga vseh pre:zku§©nfh zdnvll, madlc. iril, rredicinal. vln, ipeollali-tet, naiffnelftih parfumov, klrursjiikih obvez, svažlh mineralnih vod itd. Def, Jekama Milana leusteka v Liubljani Risleva cisti št, I. polej noTOS^rajene^a Fran fodEefovegft inbli mostu. 18 ▼ te? lekara! doblralo sđraTtla Hidl ćfenl bolaitklh blagafa \ntnm ialamiea, e. kr. tobataa tovama In okr. bolaUka tolagalna ▼ MabljanL n| umctniške/. r I pokrajinske I I ae dobe vedno I H v veliki isbiri ▼ H ■■■■■■ mAA. ■■■■■■ I frcicnm iHa 7. I HZ] N a z n a n i I o. pHj hJ Slat. obćinsttu tl;n9io lazaanjm, 5a sem preselila svojo poHrožnico z R-s'.jetc ceste 7 »■■« I ¥ Selenbnrgovo nlico št 1. (nasproti kaztne.) III 09*" ^a novo preurejcna podružnica se otvori dne 2. marca t. 1. kot ^SK I II m itiia'Ba trgsra oiiiii razoledaiE in mm papini 11 Priporočam se nadaljni nakloojencsti slav. občinstva ter beležim z najodličnejšim spoštovanjem I II 537 ^^^^= Marija Tićar, * I I -J« trgovina s papirjm Ijibljaia, Sv. petra cesta 26 — Šelenbnrgova ulica 1. M™1 I x^' Najsrečnejša poslovnica v Ljubljani. %, I ^ ____:____!__\________!______. ^ I -J^ *t CS43S ndeli...............K 30.000 — <<& ^ I ^" F. II «OOO— ^ I «. l».t»7. It.»t4, 40 !•», 01.317. 85.17«. I ^oflHHH Kđ«r m h«4o aolaletltl to dobičkapolaa 4HI| ^ I o '/> srećka a totorlto, to mJ tok«| uroci sroćk« pri