ja$ sti I* u a po u P1 o«*1 ^0 2. štev. 338 * Gena 4.- lire P -*ntna plačana v gotovini — • uoiio • ui o gpedi^png ;n abbon. postale dml* toro» a 0& n«i>' m:* in I1 ojoK « P j froffl •( »"Ij d« isift ti i11 n’, 1 eM lan I ,ko HI 'ta i‘‘ ug*] itai*} i «P* Zn lot* Itifinf od' im josto’ cent! ■it na»r ,sitof ge ' ta i >5*t PRIHORSKI DKEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE -w- TRST, torek, 9. julija 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1 - L Tel. it 93806 93807.93808. Rokopisi ae ne vračajo Ljudstvo Slovenskega Primorja ne bo nikoli priznalo meje, ki ga znova tira v suženjstvo, in bo nadaljevalo borbo za svoje pravice do izpolnitve svojih zahtev. FRANCE BEVK Od našli pravic ■ ne odstopimo!“ iložno enotno (n odločno nadaljuje primorsko ljudstvo svojo borbo wwvw- li gremo naprej 1 lo^^0 *eto Je potekat odkar 8 strojnice, ki »o za. usodo fašizma in na-j| j1 yuaših krajih. Rane, ki J« borba proti fašizmu pri-,, l«a našemu ljudstvu, se še fteelile in ni tako blizu *° bo novo življenje po-ink brisalo materialne t °'n* posledice dolgoletne-"Pijenja. Vse to je naravno ^“»Ijivo; kar pa naše nikakor ne more razu-J« dejstvo, da .mora po et» * lastnimi močmi pri-°8 svobode, mobilizirati gft* *hnunvjie r**P°8®*ljlv® s'*e ZA ti1" h te • l)ravic> ki so od n je- goA ^ A . I* * i^vrja'ft deset in desettisoče n0& :°i,S ki gre od zmage nad sajvečjim sovražnikom ,^*steza do dneva končne našem vprašanju, odločnim, vztrajnim in Jnim zavezniškim znača- * Rojc *MWWH VprdrOttUJU) ms*1 letaT8 Uudstvo do danes na-!>tA ( jajK °o strani zavezniške vo. iu QPrave na številne ovire, ^ ‘‘litf1 tt’kakor ne more vzpo- » J j .°Je antifašistične borbe. Pf0u iodsh’0, ki v svoji borbi dr**jt VifaJ^^ašizmu ni nikoli špe • HL 8> ki se pri svoji odlo-k n. j nikoli spraševalo, kdo 5({ ?®tiejšl, kdo bi mu lahko i^fjjljubil ali kdo bi mu de-. kiT lahko več dal, temveč W’.fel° v borho. ne da bi f i»v“!° na žrtve, s čisto dušo le prepričanjem v ideali j, de in pravičnosti, mo-rji'je.h,eS’ na *d'l°st> z razoča-1“ ^.ngotoviti, da vse naše ** niso prepričale sveta, 0 niso popolnoma pre. ij 8 ^stih, od katerih je h olonia odvisna končna fasn"^8 URode-'ftnii?1110 Pa s« J® v dobi 7 . vojaške uprave ka-.^ia Načrtu dala možnost or-*n krepitve vsem IIV am* ki jih vojaški zlom a ni popolnoma uničil. ?® P° zlomu fašizma v ta*ijanskih odborov na-j. esvoboditve prilezli na ’ev i« ie’ ki 80 do včeraj ■ di Mussolinijeva navoziti !*** ka so svojo fašistič-^.Ptepleskali z italijan-’ K®or danes želi in hoče, 'Petindvajsetih letih “alija ponovno vrne v bkek r 8’. k°še objektivno po-Ijšizma v naših krajih. rV^.05 značaj italijanstva, tefia smo vedno opoza-*j 5 je v vsej goloti poka. v> ij, k okoli zadnjega ju-si * a j.u,ija> ko je «italjan-i. k j}*1**1° in uničilo to, Ibar ^H^v^vansko in italijansko ►h '8ke krajine in Tr- li0' iP^nnimi žrtvami ustva-!Sltv» ‘ jn,’ia' ko je zaradi Jš* v Parizu isto eltali-v fiar>,1j vi?Savalo, sramotl-in kamenjalo za-h v«Ški v°ial{e. Skoraj ves Stelji material fašistične 2S i^ V ^nl'jski krajini in li tan „ nes v coni A orga. t .^ihnv vodstvom CLN-a, ,l*ill{R 8 ,a*istične zločine lz P08* faeta, obžaluje, a izrecno ne obsoja, «5 i fo en.ba Pvoprečiije. ^ Ke Uh 10 lotu Zavezniške vo-' * Vr;t aV8> W Je na eni stra-" ne(leniokratičnih u. li!?0kr»iI^S8la zav’rcti razvoj I*H' Ustanov antifa-kt^^Va 8l.0v'anskega in itar /4H| ijudstva, na drugi « 8 svoi° «nepristra-m?<^redn° krepila zlo-tir (rZnost ostankov fa- Ko Je začelo naSe delovno ljudstvo stavkati, se ni vprašalo, ali Je stavka političnega znaCaja ali gospodarskega, niti ni razmišljalo o tem, ali Je stavka zakonita ali ne. Spontano in čisto naravno je hotelo ljudstvo s stavko protestirati proti nebrzdanemu nasilju neofašističnih tolp, ki so nemoteno pustošile in požigale prostore ljudskih ustanov ter napadale protifašiste. Stavka je bila zgolj zakonita samoobramba proti nasilju, ker pristojne oblasti niso poskrbele za varnost poedincev, osebne lastnine in ljudskih ustanov. Zato ser.je ljudstvo zelo začudilo proglasu ZVU, da je stavka nezakonita in da se mora stavkovni odbor ja. viti na sodišče. Nikoli še nismo Culi, da je samoobramba nezakonita, vsem pa je znano, da delovno ljudstvo ni varno svojega življenja, dokler ne bo odlast zatrla neofašističnih tolp, to je sprejela zahtev, zaradi katerih je šlo ljudstvo v stavko. Toda niti proglasitev stavke za nezakonito niti razne druge izjave pristojnih,' oblasti niso in ne morejo omajati borbene volje delovnih množic. Te množice vedo, da je na kocki njihov obstoj, da je to stavka, ki nima pcmena le za sedanjost, temveč tudi za prihodnost. Vsi se zevedajo, da je borba težka, da pa jo posvečuje lepota idealov, ki jih je treba doseči. Ljudstvo hoče enkrat za vselej storiti konec fašističnemu nasilju. Ce pristojne oblasti ne preskrbe za to, tedaj si mora ljudstvo pomagati samo. Tudi v nedeljo in včeraj je bila stavka skoraj povsod splošna. Policija je sicer s svojo zaščito skušala na vse načine zbrati čimveč krumirjev, toda njihovo število se je skrčilo. Tovarne so počivale, le uradniki, včlanjeni v Julijske sindikate, so šli na delo. Pripeljali so Nikdar ne komo pristali PNOO za Trst in Primorje Konferenci zunani h ministrov Na stotine pisem In brzojavk, ki Jih sprejema podpisani odbor zlasti lz krajev neposrednega tržaškega zaledja, nas pooblašča kot nsjvisjega, svobodno Izvoljenega organa v Julijski krajini, da Izrazimo naj-veeje zapre.oasčenje nad načrtom Internacionalizacije Trsta s koridorjem, ozkim nekaj kilometrov, do Devina. Taka rešitev problema Julijske krajine pomeni na eni strani največjo zmoto, ki ne more služiti ideji miru, na drugi strani pa pomeni odrezajl skoro dva milijonski narod od morja, kamor ga Je usoda pred 1300 leti postavila. Izjavljamo zaradi tega Imenom celega Slovenskega Primorja, da na tako rešitev ne moreno in ne bomo nikdar pristali in se bomo bor.II zoper njo z vsemi nas mi silami 1 Smrt fašizmu — svobodo narodu! POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST. tudi nekaj sto delavcev z onstran Soče. Ko pa so prišli v delavnice, niso vedeli kaj početi. To pa se je zagnusilo celo nekaterim delavcem in uradnikom, ki šo že bili šli na delo. Samo v strojem središču mesta je nekdliko drugače. Tu ima reakcija svojo tr4pjavo in če bi kak trgovec skušal stavkati, bi ga gotovo neofašistične skupine prisilile, odpreti trgovino. Tramvajev vozi malo. Policija je v nekaterih krajih skušala zapleniti kamione z živili. Intervenirala je tudi na mestih, kjer dele brezposelnim in stavlcujočim živila, toda spričo odločnega nastopa delovnih množic policija ni vztrajala pri svoji nameri. Družine atav-kujočih redno dobivajo živež, povrtnino, zelenjavo, sadje in mleko po zelo nizkih cenah. V nedeljo so " Jim delili meso po 100 lir kg., Gmotne prilike stavkujočih so res zelo resne, ker imajo družine že obilo težkoč zaradi nizkih plač in brezposelnosti. Kljub vsej izčrpanosti pa je morala med stavkajočimi zelo visoka, kar dokazuje globoko zrelost in zavest našega delavca. Odločnost delavstva pa vpliva tudi na druge sloje. V soboto na primer se je število stavkujočih celo povečalo. Razumljivo je, da krumirstvo povzroča ogorčenje in da je prišlo do nekaterih primerov, ko so stavkajoči cvirall promet cestne železnice. Ta promet je itak postal nevaren za občinstvo, ker ni dovolj tehnične kontrole. Na delo ne gre nihče Včeraj ob 8.30 uri je v pivovarni Dreher intervenirala ameriška vojaška policija ln zahtevala, naj se delavci vrnejo na delo. Spričo negativnega edgovora je to svojo zahtevo opustila. V Miljah je stavka popolna. Ka. kor prejšnje dni so bile zaprte tovarne, delavnice, ladjedelnice, trgovine in uradi. Gospodarska kpw misija in razni odbori, skrbe za delitev živil, delajo zelo požrtvovalno V treh vaseh nad Miljami Je ljudstvo imelo protestna zborovanja zaradi zaplenitve voza živil. Tudi v Miljah Je morala zelo visoka In ljudstvo je odločeno nadaljevati borbo do kraja. V tržiških tovarnah je stavita splošna. V mestu je odprtih le nekaj trgovin. Njihovi lastniki so izjavili, da so jih odprli, ker so jim grozili z odvzemom dovoljenj. Po dogodkih 5. t. m. zvečer, pri kate. rih je policija tako brutalno nastopila proti ljudstvu, so vsi še bolj ogorčeni. Namesto da bi nastop policije upognil delovne množice, so sedaj še bolj strnjene ln nočejo popustitL ..Mi antifašisti - vačl zavezniki moramo krivično trpeti t zaporih11 Tretji dan gladovne stai/ke aretiranih antifašistov V Drotestnem pismu so postavili upravičene zahteve «Da vzdržimo do kraja» Požrtvovalna pomoč kmetov - stavkajočim Ni samo eno-tako pismo: cVai kmetje te vasi Jdarsko na Kobariikem .naprolajo pokrajinski odbor Enotnih Sindikatov v Trstu, da sporoH vsemu poStenemu delavstvu Trsta maše priznanje in pohvalo ea njegovo vztrajnost in požrtvovalnost v tej skupni borbi oa dosego naših pravilnih telenj tn zahtev. Vso pokrajina in svet občudujeta danes tržaško delavstvo. Vsa pokrajina je pripravljena žrtvovati se za našo sveto stvar in ni pripravljena odnehati, dokler ne bosta Trst in oeia pokrajina priključena materi Jugoslaviji. Le tam namreč bo tudi našemu delavstvu zajamčen mir, dejo in kruh zanj in za njegove družine in tam ne bo Čerinov ne fašistov, ki bi terorizirali naše delavstvo. Zato sporočite vsemu deJttvstvu Trsta, naj me odneha pri teh zadnjih juriših, saj ni samo v tem boju, saj ga podpira vse kmečko ljudstvo Julijske krajine. V znak hvatelunosti in solidarnosti so mu naši kmetje iz ldersk’ga nabrali in mu pošiljajo 86 kg moke, 70 jajc, 7.60 kg masti, kg fižola, 10 kg testenin, 3.50 kg ječmena. Svečano obljubljamo, da tudi vnaprej lahko računa na našo moralno in materialno pomol in da me bomo odne- do n ?I'eU,08tl v naših kra-n ‘ ?.ve«a vandalskega « r ° slovanskega ln todst... .Ka demokratlčne- . «>s K St' a’ t® osem dni tra-oS«*a sta kanditia t^V°r stevka edini od- C° ol,l an ‘I0™’ ki jo s vso S?' bruUdstvo co,,*‘ Is. ?°r vse (-n ,1,M .vsega demokratič- •b edinstvenega cmotenem fašističnem 'du na demokratične ustanove in na posamezne antifašiste ter njihovo imovino prisililo delovno ljudstvo k splošni stavki, ki se po osmih dneh še vedno nadaljuje, dokazuje, da je le priključitev Jugoslaviji edina rešitev, ki delovnemu ljudstvu Julijske krajine in Trsta jam. či obrambo njegovih pravic. Na provatku iz Pariza je toV. Kardelj izjavil, da Jugoslavija ne bo podpisala nobene odločitve glede Julijske krajine in Trsta, ki bi jo sprejeli brez nas ali proti nam. Prebivalstvo Julijske krajine in Trsta je tov. Kardelju hvaležno za te njegove besede in obljublja, da ne ho odnehalo s svojo borbo, dokler nas v svoje okrilje ne sprejme naša skupna domovina Jugoslavija. »Čutimo, da vas moramo podpreti Iz Vogrskega, ki Je za časa narodno svobodilne borbe mnogo pretrpelo in vsestransko pomagalo partizanom nam pišejo: tKikor za časa oborožene vstaje tako tudi daniš razumcmio, da je treba upravičeno borbo za dosego naše svobode in svetiih pravic vse-stranko podpreti. Zato darujemo stvukujočim delavcem 135i kg raznega živeža. Nabiralna akcija se nadaljuje in ljudstvo je voljno prispevati po svojih močeh. V Mirnu so nabrali • •• Iz Mirna nam poročajo, da so v dveh dneh nabrali 31.791 lir, v blagu pa 3625 kg krompirja, 271.50 kg koruzo, 338.34 kg koruzne moke, 53.80 kg fižola, 216 kg slanine, večjo količino testenin, zelenjave, kruha, ječmena, vina in 564 jajc In drugod, povsod! V nabiranju in prispevanju so se posebno odlikovale naslednje vasi Sovodnje in Vogrsko v blagu, v denarju pa Sovodnje, Dornbcrg in Miren. Nabiralna akcija se nadaljuje ln ljudstvo zagotavlja, da bo darovalo vae dotlej, dokler se ne bo borba končala z uspehom. Sovode-njčani pa pravijo: vse damo, tudi življenje, samo da bi bili priključeni k materi Jugoslaviji. Tudi po Soški dolini se je zadnje dni življenje razgibalo. Ljudstvo vse bolj ra2umeva, da je borba dosegla svoj vrhunec in da je bližajoča se svoboda lh zmaga pred vra-tml. Po vaseh zborujejo, pišejo protestna pisma ln nabirajo prispevke za stavkujoSe, da bi jih podprli v njih težki in odločni borbi. Protestna demonstracija vč^istnju 6. julija zvečer Je bila protestna demonstracija tudi v Ciginju, Ljudstvo Je prepevalo svobodoljubne partizanske pesmi in protestiralo proti nedemokratičnemu ravna, nju civilne policije. Klicalo je novo Jugoslavijo- Delavstvo v Gorici nadaljuje • stavko; tako tudi mnogo trgovino in obrati Izven mestnega sredičča. Avtobusna podjetja tudi danes mirujejo, izjema je le mestni avtobus, ki vozi z južne na severno postajo, ne deluje pa avtobusna zveza na goriško pokopališče, na mirenski cesti in v Solkan. V tovarni S. A. P. O. G. se je danes skrčilo število stavkokazev, tako tudi v pr “-Unici v Podgori. Slovenske šole v Gorici ln po deželi nimajo pouka, ker učiteljstvo stavka, solidarno z delavstvom. Vse stavkujoče ljudstvo Je zelo disciplinirano. Nikjer ni prišlo do nobenih incidentov. Ljudstvo z veliko simpatijo spremlja stavko, posebno pa, ker je kmečko ljudstvo tako enotno ln strnjeno ter vsestransko podpira delavce z živežem in denarnimi sredstvi. Tudi razne menze odstopajo nekaj obrokov v prid stavkujočim. Antifašisti, ki jih je civilna in vojaška policija v zadnjem tednu aretirala in odpeljala v zapore v ulici Tigor, so zaradi krivice, ki se jim dogaja, poslali v soboto polltovni-ku Bowmanu pismo. V . pismu postavljajo svoje zahteve in napovedujejo gladovno stavko: »Podpisani antifašisti v zaporih v ulici Tigor formalno protestiramo proti vsem pro-tiljudskim dejanjem, izvršenim po tukajšnjih profašistih z namenom, terorizirati delovne množice vse pokrajine. Protestiramo tudi proti pristranosti, ki j£ je ]4>kazala civilna palicija Julijske krajine. Medtem ko so antifašisti branili svoje , organizacije, svoj časopis «11 La^oratore* in svoje pravice pred šovinističnimi tolpami, policija ni intervenirala, temVeč je zaščitila tiste, ki so pustošili... Potrebno je pojasniti, da smo mi antifašisti po veliki večini sami borci iz partizanskih formacij ali pa bivši interniranci iz nacističnih in fašističnih koncentracijskih taborišč; torej vaši zavezniki v vojni. Mi moramo krivično trpeti v zaporih, medtem ko oni, ki so se še včeraj borili proti nam, nekaznovano nadaljujejo svoje zločine. Zaradi tega zahtevamo: 1. tskojšno izpustitev iz zaporov vseh priprtih antifašistov, ki so v zaporu samo zato, ker so brauili svoje ljudske organizacije; 2. kaznovanje vseh onih, ki so opustošili prostore ljudskih organizacij; 3. razpust civilne policije Julijske krajine; red naj vzdržujejo samo zavezniške vojaške sile. V znak protesta bo pričelo ob 24. uri dne 6. 7. 1946, nad 100 delavcev ln družinskih o- četov v zaporih v ulici Tigor gladovno stavko in jo nadaljevalo, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve. . ★ Vlogo na polkovnika Bow-mana je podpisalo nad 100 zaprtih antifašistov. Brzojavka Molotovu Hkrati pa so zaprti antifašisti poslali brzojavko zunanjemu ministru Sovjetske zveze Molotovu v Pariz. Brzojavka se glasi: «V tržaških zaporih priprti antifašisti Vas prosijo, da Intervenirate v obrambo demokratičnih ustanov*. Tudi to brzojavko so podpisali vsi priporniki. Bilten št. I gladovne Me v zaporih v ulici Tigor Danes se je začela gladov. na stavka. Vsi politični priporniki se je udeležujejo, to je 107. Samo eden se je je! vzdržal. Stavka se nadaljuje. Smrt fašizmu! svobodo narodu! Trst, 7. julija 1946. Proti nasilju in krivici Veliko protestno zborovanje v Gorici V Gorici je bilo 7. t. m. protestno zborovanje, kjer Je dalo ljudstvo duška svoji ogorčenosti nad zadnjimi fašističnimi izgredi v svoji odločnosti, da nadaljuje borbe za svojo svobodo ne glede na sklepe ministrov, ki ne bi bili v skladu z ljudsko voljo ln dejanskim stanjem. Zbranim sta z-tc spregovorila tov. Gašperini ln tov. Beltram. Tov. Gašperini je začel takole: »Partizani so se večkrat borili v nalivu. To pa jih ni oviralo, da ne bi trgali vas za vasjo iz sovražnikovih pok. Tudi antifašistično ljudstvo se danes ne straši, ho gre za dokončno pribo-ritev njegovih pravic. Se enkrat Je analiziral vse vzroke ln povod, ki so privedli do sedanjega stanja, ko je vse ljudstvo enotno in neomajno stopilo v splošno stavko, ki traja že ves teden. Obsodil je vodje CLN-a, ki so odgovorni za pogrome in kri, prelito v tem tednu. Brezbrižnost in nerazumevanje za novo nastali položaj pa še enkrat kaže ZVU s tem, da namesto da bi kaznovala kolovodje CLN, kliče na odgovor pred sodišče stavkovni odbor. Besede tov. Gasperl-r.ija so neštetokrat pretrgali z medklici in odobrovanjem. Med tem časom se Je vreme spre. menilo. Posijalo je sonce In zopet so oživele goričke ulice. Ljudstvo S krvjo smo začrtali meje za zeleno mizo jih ne morejo spreminjati J E SC N I C C LJU6UANA VI DE »GORIC A\ KAMI GRAD T«Z peviN “AZlN REKA 15 TRA ^VOPNJAN Debela črta predstavlja narodnostno mejo, Črtkana pa mejo, ki jo Je predložila francoska delegacija. Pikčasto polje naj bi spadalo pod mednarodno upravo (na severu črtkasta Unija ni točna; ne konča se na avstrijski meji, temveč zavije proti vzhodu na Mangart, na staro italljanskc-jugoslovansko mejo). Predložena mejna črta nikakor'ne zadovoljuje našega ljudstva niti z narodnostnega niti z gospodarskega vt-dika. Številni slovenski kraji, ki so v vojni žrtvovali vse v za osvoboditev in skupno zavezniško stvar, naj bi prišli zopet pod starega zatiralca slovenskega naroda, pod italijansko državo. Požiganje slovenskih knjig na tržaških ulicah, napadi na naše ustanove v Trstu »n Gorici so najboljši opomin primorskemu ljudstvu tn dokaz, da take meje ne popravljajo starih krivic, temveč povzročajo nove. Primorsko ljudstvo se hoče enkrat za vselej združiti z ostalimi brati v Jugoslaviji in takih mej ne more se je začelo zbirati na Travniku in pričakovalo svoje govornike. Z majhne tribune se Je oglasil ravnatelj delavskega lista «11 Lavora-tore», tov. Gašperini ln dejal, da se danes borba, ki smo Jo začeli v hribih, nadaljuje za iste cilje. Tudi sovražnik ji isti, samo da je sedaj bolj razkačen kot kdaj koli, to pa vsled zadnjih dogodkov v Parizu. Dasiravno ni v Parizu še nič odločenega, Je vendar ljudstvo, ki se je borilo, doseglo nekaj u-spehov. Tega se zaveda tudi reakcija. Kot smo se borili do danes ln preprečili najslabšo rešitev, tako se bomo borili še nadalje, da dosežemo vse naše pravice. Borba se nadaljuje proti na novo porajajočemu se fašizmu, t. J. proti fašizmu tipa 1946, ki se je te dni o-pogumil ln začel s terorističnim delovanjem. Tov. Gašperini Je o-pozoril na resen incident, ki se je v Trstu pripetil med neko fašistično tolpo ln zavezniškimi vojaki. Vendar so glavni napadi fašistov še vedno naperjeni proti delavstvu ln kmetom. Fašistična reakcija brani pod krinko «italljanstva» svoje stare privilegije. Tega pa se dobro zaveda slovensko, italijansko ln fuplansko antifašistično ljudstvo. Furlanski kolonfc se vztrajno bore na strani Slovenskih kmetov, dobro vedoč, da se reakcija bori pod krinko «italijanstva» za tistih 75% pridelkov, do katerih je imela pravioo na podlagi fašističnih kolonskih zakonov. Zato ljudstvo ne bo prenehalo z borbo, do. kler ne bo samo gospodar na svojih tleh, ker sl je to pravico priborilo v lastnimi silami v Štiriletni -domovinski vojni. Ne bomo se pustili izzivati od elementov, ki nosijo orožje. Vam tudi m treba rabiti orožje, ker Irno-mo na naši strani dovolj drugih močnih argumentov. Na Travniku je zalgr&ia godba In Prvačlne, medtem ko se je ljudstvo začelo razvijati v povorko, ki je krenila iz trga na korzo in od tu obšla vse glavne ulice po mestu. Nad nepregledno povorko so se vile jugoslovanske zastave in italijanske z zvezdo. Številne so bile tudi delavske. Slovenci, Italijani ln Furlani so prepevali svoje borbene pesmi ln odločno Izjavljali zahtevo po priključitvi Gorice Jugoslaviji. Ra)e v smrt - kot v novo suženlstvo ! Na tem zborovanju so navzoči odposlali tudi resolucijo štirim zunanjim ministrom in resolucijo tov. Kardelju. V prvi resoluciji pišejo razen drugega: »Internacionalizacija Tri sta pomeni legalno odobrenj« tega, kar se sedaj v Trstu dogaja in kar se tam razvija: fašističnih izgredov in zločinov. Prepuščanje Gorice in drugih predelov Julijske krajine Italiji, pa pomeni za te kraje obnavljanj« sovražne raznarodovalne politike napram Slovencem In gospodarsko smrt za vse prebivalstvo. Izjavljamo, da ne bomo nikdar usvojili niti priznali sklepov, ki nam jemljejo naše pravice, ki trgajo našo zimljo od rejene naravne celota — Jugoslavije.* PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 9. julija IM Francoski list o tržaški stavki B daultov pred 03 ni v skladu s prav^č-nos’jo do žrtev slovenskeoa naroda Pariz, 8. — Pod naslovom »Splošna stavka v Trstu, kjer postaja življenje nevzdržno za vse demokrate*, obsoja marsejski list «L’Aurore du sud» zadnje provokacije, nerede in krvoprelitja v Trstu, katere so izzvali italijanski rasistični šovinisti. List pravi o njih, da so jih organizirale oborožene tolpe. Le te povzročajo vedno več incidentov in napadajo sedeže sindikatov in demokratičnih ustanov. Policijo, ki jo Je ustanovila ZVU, sestavljajo v glavnem bivši fašistični policaji in pripadniki »črnih srajc*. Prihod ameriških vojnih ladij v Trst Je še bolj ojunačil te tolpe. Tako stanje povzroča reakcijo delovnega ln demokratičnega ljudstva, ki je objavilo splošno stavko. Za demokrate postaja življenje neznosno. Računajo na solidarnost demokratov vsega sveta. Govoreč o kompromisni rešitvi, ki so jo sklenili na konferenci zunanjih ministrov glede Trsta in JK, pravi člankar, da je to posledica pritiska mednarodnih sil in agentov raznih trustov, ki prepogosto navdihavajo angleške in ameriške predstavnike. Bidaultov kompromis ne predstavlja rešitev, ki bi bila v skladu s pravičnostjo. To reženje ne računa z borbo in žrtvami slovenskega prebivalstva, ki se je Ubiralo skozi 25 let italijanski vladavini in fašizmu in v zadnji vojni zaznamovalo 42.800 mrtvih in 19.000 uničenih hiš. Peta obletrVca ljudske vstaje v Srbiji Jugoslovansko ljudstvo na delu za srečnejšo bodočnost Govor marSala Tita v Užlcah Beograd, 8. Tanjug. — Maršal Ti- to je priiel v soboto dopoldne v Utice, kjer prisostvoval proslavi pi tč obletnice vstaje. Na poli iz Beograda je maršala Tita pozdravljalo veliko Število kmetov in meščanov. Marial je spregovoril veliki množici. Poudaril je, da se je borba proti mnogo močnejšemu sovražniku zaključila z zmago, ker jo bila globoko zakoreninjena v jugoslovanskih narodih. Govoreč o onih iibkih ljudeh, ki so se dali zavesti in prevarati zaradi tehnične nadmoči sovražnika in reakcionarne propagande ter postaji izdajalci lastnega naroda; je marial Tito izjavil: »V oni zgodovinski dobi ste lahko ugotovili znake izdajstva nad našim narodom. Izdajale so neke vojaške formacije pod poveljstvom generala Mihailoviča. To izdajstvo se ni začelo jele na Ravni gori ali v kakem drugem delu Jugoslavije, ampak so ga pripravili pri begunski vladi, ki je bila v Londonu. Prav tam so zasnovali to izdajstvo in danes morajo tisti, ki so odgovorni za to izdajstvo, odgovarjati pred ljudskim sodi jčem; če no vsi pa*vsaj mnogi izmed njih. Ta proces je razkril vse mračne spletke in tako dokazal, da ni lio samo za svobodo in neodvisnost naje dežele ampak tudi za obstoj naših narodov, ko so zasovralene oku. jpacijske čete gazile našo zemljo in jo napadale z vseh strani, da bi nas uničile in ustvarile nov prostor za obsoivaženi Hitlerjevi rod. Marial Tito je nato poudaril, da smo le v začetku borbe proti okupatorju v Jugoslaviji v Ulicah ustanovili prva jedra ljudske oblasti, pri čemer nas je vodila edina misel, da čim bolj organiziramo odpor nojih narodov proti okupacijskim silam, ki jih moramo popolnoma pregnati. Naje izdajalce pa je vodila misel, da preprečijo vzpostavitev nove o-blasii, katere prve učinke so čutili v Ulicah zato so prelH na stran sovražnika. Ker so vedoR. da je ta borba neizprosna, da ne bo ostala neznana v svetu in da jo bo svet priznal, so nas začeli klevetati in širiti glasove, da imamo mračne cilje. Toda stva- ri so s s drugače razvijale, in kljub njihovi obrekovatni gonji so junaško borbo naših svobodoljubnih narodov proslavljali po vsem svet«. sToda takrat», je nadaljt-val mar• jal Tito, »so ti izdajalci začeli izjavljali, da je ta borba partizanskih odrtdov in pozneje narodno o-svobodilne vojske, borba pokreta, ki so ga skušali prikazati svojega. Seveda so v začetku imeli nekaj uspeha zaradi dobrih zvez, ki so se odkrile na beograjskem procesu. Stiskali smo zobe, ko smo poslušali, kako so po radiu proslavljali tiste, lei so naperili lastno orožje pro. ti nam skupno z okupacijskimi silami, in ko smo morali pogosto poslušati, kako hvalijo izdajalce koi borce za svobodo proti okupacijski vojski. Toda naša volja Je postala le bolj nezlomljiva, da smo nadaljevali odločno borbo proti okupatorjem in njihovim pomagačem. Fašistične okupacijske vojske »o znale dobro izkoristiti sadove tega semena, ki so ga zasejali po dileh it pred vojno. Oni so se posluževali najslabših izdajalcev naše dežele, med katerimi je najbolj osovražen v zgodovini Balkana Pavelič .Tukaj v Srbiji se Je okupacijski vojski posrečilo najti izdajalca, s čigar pomočjo so skušali izkortniniti najboljše čustvo srbskega naroda. Toda naš pokret se je širil iz dežele v deželo z oboroženim uporom vseh, ki so bili pošteni, in visoko dvigal prapor z našim geslom: iBratstvo tn edinost naših narodov! Smrt fašizmu, svodobo narodu!*. S tem geslom smo zmagali. V najbolj oddaljenih pokrajinah nas je narod povsod nax;dušeno spreje mat, odobraval misel, ki smo jo nosili, in se oklenil naših praporov. Po petih letih od vstaje v Srbiji imamo danes novo državo FLRJ ki si je priborila vojaško in politično zmago, ki si pa mora priboriti še važno gospodarsko zmago. Borba za obnovo države je v polnem razvoju in vss ljudske napredne sile so sedaj na delu, da ustvarijo boljšo in srečnejšo bodočnost zase in za bodoča pokolenja. Samo li mesecev je preteklo od izgona okupacijske vojske iz dežele, in so doseženi veliki uspehi. Se lani je bilo stanje naše prehrane zaradi velike suše zelo težavno toda kljub temu je vsak v Jugoslaviji dobil svoj košček kruha. Delitev živil je bila v vseh okrajih tako organizirana, da je ljudstvo lahko čutilo, kateri ljudje so bili izbrani za vodstvo nove države m kateri ljudje so na važnih mestih. Maršal Tito je zaključil svoj govor z vzpodbujanjem k bratstvu in edinosti jugoslovanskih narodov, ki je najboljše jamstvo za skorajšnjo srečno bodočnost FLRJ. Predstavniki Julijske krajine obiskali zavezniške delegacije Pariz, 8. Delegacija JK je obiskala prejšnji teden gospoda Mosley-a, člana ameriške delegacije, g. Goulet-a, člana francoske delegacije in g. Wal-dock-a, člana angleške delegacije. Tržič hoče k Jugosiaviji Ko so se začele širiti vesti, po katerih naj bi se Tržič z okolico dodelil Italiji, je ljudstvo okrasilo svoja okna z italijanskimi in slovenskimi zastavami z rdečo zvezdo. To je bil jasen in odločen odgovor onim maloštevilnim agitatorjem CLN-a, ki je pozval ljudstvo, naj v znak veselja izobesi italijanske zastave. Poziv se je popolnoma izjalovil, videti ni bilo niti ene italijanske zastave brez rdeče zvezde. Tržič pa je še enkrat pokazal, kam hoče — k Jugoslaviji. To naj bo v opomin gospodom v Parizu, ki nikakor ne smejo mimo ljudske volje odločati o pripadnosti teh krajev. češkoslovaške ozemeljske zahteve Praga, 8. AFP — O zahtevah, ki jih bo Čehoslovaška slavila na mirovni konferenci je govoril včeraj general narodne obrambe Svoboda ob priliki letalske manifestacije. Te zahteve se nanašajo na ozemlja okoli Ratibora, Hlubiči-čka, Kladna in dela visoke Slezije Brezposelnost v ZDA Washington, 8. - AFP — Odbor bivSih bojevnikov pričakuje, da bo meseca avgusta okoli '3 milijone demobiliziranih vojakov v ZDA brez posla. Število brezposelnih med bivšimi bojevniki je že preseglo milijon in ponudbe službe postajajo vsak dan bolj redke. Kaznujte krivce! POLKOVNIKU BOWMANU Višjemu častniku za civilne zadeve v coni A TRST Mi podpisani, aretirani v dneh 30. junija, 1., 2., in 3 julija, medtem ko je neofašistična reakcija zaži. gala prestore nas^h organizacij: Zveze primorskih partizanov, SIAU-ja itd., ogorčeno protestiramo zaradi mučenja in pretepanja, ki smo ga pretrpeli na kvesturi v ulici XXX Oktobra po agentih civilne policije, to je po dveh znanih pretepačih: poročniku Marconu in brigadirju Cescia. Te zlorabe čisto fašističnega kova nas ne bi presenečale, če ne bi čuli Vačih izjav, po katerih je treba izključevati, da bi jih mogli vršiti agenti civilne policije Julijske krajine, ker so nasprotne najosnovnejšim načelom demokracije. Zato zahtevamo, da se ta policija, vpričo katere je bilo v teh dneh izvršenih toliko zlih dejanj, razpusti in se omenjena pretepača pravično kaznujeta. Pretepeni priporniki Proces proti cdnovonim za prelitje krvi v Skednju -odgoden Včeraj bi se moral pred Višjim zavezniškim vojaškim sodiščem vršiti proces proti civilnim policistom, ki so streljali v množico in ubili in ranili nekaj desetin ljudi. Od sedmih pozvanih se jih je javilo šest. Na predlog obrambe je bil proceB odločen. Moral bi se vršiti 17. julija, ako ga ne bodo vnovič odložili. Proces se vrši brez pripu-ščanja javnosti, za zaprtimi vrati Dokumenti za m rovno konferenco, človeštvo In Margolli-Santmove Nočemo yec krivk Kmetje v borbi za delavstvo VOJAŠKA POLICIJA POSKUŠALA ZAPLENITI MOKO ZA STA VKUJ OCE Včeraj okrog 11 upe dopoldne je skušala zavezniška policija zapleniti sedem kamionov z okrog 100 q moke, katero je pcdeZelje poslalo stavkujočim tovarišem. Goloroko kmečko prebivalstvo Loga pri Dcljni se Je ogorčeno uprlo oboroženi zavezniški policiji in jih odvrnilo od zasege. Prebivalstvo Brega je spričo tega poiskusa zaplembe hrane za itak Ze gladujoče ljudstvo vložilo protest pri Z.V.U.. Spremembe nemških vzhodnih mej smatra Sovjetska zveza za izvršeno dejstvo Izključena mora biti vsaka možnost novega nemškega napada Moskva, 8. - Tass — Posebni do. pisnik »Tassa* iz Pariza pise, da se vršijo pogajanja o nekaterih nemških vprašanjih med predstavniki treh ostalih velesil a izjemo ZSSR. »Možno je», piše dopisnik, »da Je neka zveza med temi pogajanji in dejstvom, da so te vlade še pred kratkim kazale veliko nestrpnost v pogledu nemškega vprašanja. Sedaj pa ne kažejo nobenega navdušenja, da bi to zadevo preučil Svet zunanjih ministrov; kar Je popolnoma nerazumljivo. Sovj;tska vlada je sedaj pripravljena vzeti to vprašanje v pretres. Kakšno rešitev predlagajo ostali? Doslej ne najdemo v izjavah ZDA o nemškem vprašanju, nobenih važnih načel, ki jih ne bi ugotovili še pred Hitlerjevim porazom. Prvo teh načel proglaša, da se ne uniči nemška narodnost in da se suve. rena nemška država ne razkosa, pač pa da se ohrani njena moralno politična tn gospodarska enotnost. Francija, ki je bila žrtev treh invazij v manj kot 100 letih, ima nesporno pravico do jamstva za svojo varnost. V Rusiji dobro razumejo, da Porurje ne sme biti več središče vojske in gospodarstva, ki bi ga uporabili predvsem proti Franciji, Vidi se, da nočejo, da bi se isto dogodilo » Rusijo. Vsekakor ne najdemo nobenega sledu, da bi Moskva zavzela kako konkretno in praktično stališče o bodočem statutu zapadne Nemčije. Ker je sovjetska delegacija pripravljena razpravljati o nemškem vprašanju, je verjetno, da hoče tudi to točko vzeti v pretres. Skratka, nemški narod mora videti v sovjetskem mnenju možnost za svoj narodni obstanek, čeprav nekateri tega še ne vidijo jasno. Mora pa biti izključena vsaka možnost novega imperialističnega Mirorna konferenca mora imeti v skladu z moskovskimi sklepi odločilno besedo Pariz, 8. . Tass — Dne 5. Julija Je Svet zunanjih ministrov dal nalog namestnikom, naj izdelajo predloge za organiziranje mirovne konference in se sporazumejo e predpisih postopka in o besedilu povabil. Na geji 8. Julija sta bila na dnevnem redu dva osnutka pravilnika mirovne konference ln sicer francoski osnutek, ki sta ga podpirala tudi ZDA in Velika Britanija in osnutek sovjetske delegacije, ki se je močno razločeval od francoskega. Najvažnejša razlika v načelih je bila sledeča: Sovjetski predlog predvideva ustanovitev pet komisij za ofenut-ke mirovnih pogodb in še nekatere druge komisije kakor tudi splošno komisijo, ki bi koordinirala delovanje različnih komisij. Po sovjetskem predlogu bi moralo glavno komisijo sestavljati pet namestnikov, ki se bodo udeležili mirovne konference. Glavna komisija bi morala biti podrejena plenemu konference, kar ustreza moskovskim sklepom, na podlagi katerih mora izdelati priporočila o osnutku mirovnih pogodb konferenca sama in ne kaka komisija. Po francoskem načrtu, ki ga zagovarjajo Angleži in Amerikancl, pa Ima glavna komisija povsrm drugo vlogo. Po tem predlogu bi bila glavna komisija sestavljena iz voditelj vseh delegacij ln bi tvorila organizem, ki bi bil nad mirovno konferenco in bi Jo nadomestil. Po francoskem načrtu odloča o vseh važnih zadevah predhodno glavna komisija, tako da postaja mirovna konferenca ustanova, ki •amo mehanično potrjuje sklepe glavne komisije. V nasprotju z zasedanji konference bi imčla glavna komisija na zasedanju popolno svobodo za sporazume in kombinacije Sefov delegacij za kulisami same konference. Na zasedanju 6. julija je stavil Molotov odkrito svoj veto in izjavil med drugim: »Ce mora glavna komisija rešiti vsa vprašanja, potem mirovna konferenca samo‘po-trdi sklepe in se drži njihove oblike. Med osnutki pravilnika mirovne konference, so še druge razlike, toda razpravljanja 6. julija so se sukala ekrog glavnih vprašanj o vlogi mirovne konference in okrog vprašanj o značaju ln funkcijah glavne komisije. Sovjetska delegacija je zago. varjala sklepe zunanjih ministrov v Moskvi in se izrekla proti vsaki težnji, da se mirovna konferenca spremeni v neko vrsto mehanizma, ki bi samo avtomatično odobrila sklepe glavne komisije. Pri tem Je delegacija pripomnila, da so te težnje v nasprotju s sklepi moskovske konference. Taka jjrganizacija mirovne konferenc« bi silno škodovala njenemu ugiedu ln važnosti. »Svet zunanjih ministrov, ki ima nalogo, sklicati mirovno konferenco, ima polno odgovornost za to konferenco in ne more ostati ravnodušen, kadar je ugled te konference v nevarnosti. Ne moremo dopustiti, da bi glavna komisija nadomestila mirovno konferenco 21 narodov. Prav mirovna konferenca mora imeti vodilno in odločilno vlogo točno v skladu s sklepi, ki so jih sprejeli na moskovski konferenci. .Pbpolnoma nedopustno je, zmanjšati to vlogo s tem, da se preroga. tiv mirovne konference polasti ožji organizem, ki bi bil izven nadzorstva Javnega mnenja. Nemogoče Je oddaljiti se od predpisov postopka, ki zagotavljajo Izvajanje moskovskih sklepov, ki so določili vlogo in kraj mirovne konference. Upati moramo, da bodo tudi ostale delegacije razumele to preprosto potrebo, da premostimo vse težave pri sestavljanju pravilnika mirovne konference, ki jo željno pričakujejo vsi narodi, ki so se udeležili vojne. Omeniti moramo tudi vlogo, ki jo igra senzacij želih tisk, in ki že trobi na vse štiri strani sveta o mrtvi točki na konferenci štirih ministrov. Tako «Le Monde* pravi, da mora mirovna konferenca na novo preučiti in v osnovi spremeniti sporazume Sveta zunanjih minisrov. Očivldno je, da svetovni reakciji bolj prija tak način dela, ki nima nič skupnega z delovanjem, ki je bil določen na moskovski konferenci. Odložitev rešitve o vprašanjih pravilnika mirovne konference je imel za posledico odložitsv nemškega vprašanja, čeprav Je sovjetska delegacija zahtevala, nai o tem vprašanju razpravljajo nemudoma. Tisk opozarja na začetek pogajanj med predstavniki treh vlad, ZDA, Velike Britanije in Franclje o nemškem vprašanju. Sovjetskega predstavnika pa niso povabili iz neznanega vzroka, kar je še bolj začudilo ves svet. Uradno so javili, da gre za gospodarska vprašanja v zapadnih nemških pokrajinah, toda razgovori ab tako tajni, da mislijo lokalni krogi, da se za ekonorAskiml vprašanji skrivajo tudi druga. Zelo verjetno je, da je med temi razgovori in okoliščinami neka zveza, da so vlade, kt so pred kratkim kazale veliko skrb in bile očividno nestrpne, da se lotjo nemškega vprašanja, izgubile sedaj iz neznanega razloga vsako zanimanje za to diskusijo na Svetu zunanjih ministrov. nemškega napada, kakor moramo tudi izključiti vsak poskus, razkosati nemško ozemlje v male države, ki ti bile samo središča, napro. daj katerim koli podjetnikom za novo vojno. Ni dovolj, da Nemčiji vsilimo mirovno pogodbo, da pojde vSe bolje. Čistka nacistov, dgmokrati-začija ln pomirjevanje duhov v Nemčiji bo zahtevalo dolgega dela in okupacija Nemčije, vsaj delna, bo potrebna še za daljšo dobo. Jasno je, da niso Rusi, ki so se borili več kot tri leta za uničenje hitlerjeve vojske v svoji državi, pripravljeni na kako neprevidno popuščanje v tem pogledu. Ostro Je treba ožigosati reakcionarne elemente, ki so od vsega zar1 četka z visokimi frazami napovedali neizbežen polom konference zunanjih ministrov v Parizu. Ti pre. roki nesreče so se ponovno ušteli. Sedanji položaj m?d okupacijskimi conami v Nemčiji je zelo težaven in mnogo zaprek ovira trgovski in industrijski razvoj v škodo nemškega gospodarstva. ZSSR je predvsem na tem, ta bodoča Nemčija ne bi več ogražala miru in svobod® drugih narodov in da bi se takoj izvedla čistka nacistov ln demokratična vzgoja nemškega naroda. Povsod v Nemčiji lahko ugotovimo resno nevarnost, da bi se združile reakcionarno sile okrog oporišč, ki jih tvorijo industrijski trusti. Z mednarodno političnega stališča skušajo Nemčijo razkosati v ločene držav«, kar ne bi povzročilo splošnega miru, saj bi te države predstavljale samo stebre, s katerimi bi manevrirale druge države. Nedvomno je Nemija odgovorna za vojno, vendar nemški narod ne sme biti zaradi tega obsojen in kazno- van brez razlike. Glavni krivci so nacisti, ki morajo biti neusmiljeno sojeni in katerim je treba vzeti vsa. ko možnost, da še škodujejo. Priznati. pa je tudi treba, da Je nemški narod v celoti pokazal nezadosten odpor proti nacistom in da mora zato v merah možnosti trpeti materialne posledice, katerih ga ne moremo oprostiti in jih naložiti na ramena narodov, ki jih je Hitler napadal in ki so se borili zato, da osvobodijo sebe kakor tudi Nemčijo izpod nacističnega jarma. Tako mora nemški narod pristati ne samo na reparacije, am-bo nemški roparski imperializem bo nemški oparski imperializem brez moči in njegov povratek nemogoč. Pred kratkim je bila prestolnica vzhodne Prusije Koenigsberg pre. imenovana v Kaliningrad. Jasno je, da ima Sovjetska zveza spremembe nemške mej?, ki so bile Iz- vršene v njeno korist in korist zaveznikov, za izvršeno dejstvo in za nepreklicne. KRATKE VESTI TVASHINGTON. Vojno. ministr. stvo javlja, da bo zadnjih 8.000 nemških ujetnikov odpotovalo v sredo iz New Yorka v Evropo. Celotno število ujetnikov v Ameriki je znašalo med vojno 379 000 ljudi Zadnjih 51.000 Italijanskih ujetnikov so odposlali v Evropo meseca marca. LONDON. Več tisoč Zidov je Slo v povorkah po londonskih ulicah in protestiralo proti delovanju britanske vlade v Palestini. Manifestacijo je vodil neki mornariški podčastnik, odlikovan z »Victoria Cross*. Italijansko delovno ljudstvo za ukinitev brezposelnosti in zboijšanie gmotnih razmer Rim, 8. Tass — Neredi zavzemajo po vsej Italiji med delavci, vedno večjo razmah. Delavci zah. tevajo dela, zvišanje mezd ln zboljšanje prehrane. Delegacija delavske zbornice mesta Taranto je prispela v Rim in predala De Gaspe-riju spomenico, v kateri zahteva takojšen razpis Javnih del, da se odpravi brezposelnost. De Gaspert je odgovoril, da bo to vprašanje preučila vlada na prihodnjih sejfth. Notranji minister in minister za javna dela sta taran-skl ppcvlnci dala na razpolago 150 milijonov lir za javna dela. Mornariški minister je preklical odpust 800 delavcev iz taranake ladjadelnice. Poštno telegrafski sindikati so izdali resolucijo, v kateri zahteva, jo, da se takoj ustreže zahtevi te u-stanove, ki deluje že od meseca oktobra. Delavci plinarne v Florenci so prtpravljenl stopiti v stavko, če italijanska plinska industrija ne bo upoštevala njihovih zahtev po zvišanju mezd. Delavci štirih velikih kovinskih podjetij v Torinu že stavkajo. Italijanska kovinska federacija Je objavila resolucijo, v kateri zahteva takojšnjo Izboljšanje prehrambenega položaja za svoje delavce ln njihove družine. V Parmi se je splošna stavka končala potem ko so ponovno sprejeli v službo 4.000 brezposelnih. V Bologni zahteva delavska zbornica takojšnje zvišanje delavskih mezd, vseh strok. Tovarniški odbor vseh podjetij mesta Brescia Je prav tako zahteval zvišanje žlvcžnih o-brokov ln po vzgled ukrepov izvršnega odbora delavske zbornice v Florenci vzbodbuja splošno italijansko konfederacijo dela, naj v izdela konkretni načrt in ukrepe, ki bi odpravile brezposelnost ln izboljšale materialni položaj delavcev. Ta načrt naj predloži vladi v odobritev nemudoma. Mons. Tarlao, kanonik goriške stolnice, je pri procesiji Rešnje-ga telesa prebral v obrambo nadškofa Margotti-ja pismo naslovljeno na zavezniško vojaško oblast. O tem je poročal «Giorna-le Alleatc* 21. t. m. Prav Mons. Tarlao, človek, ki je pod Avstrijo tožil nadškofa Sedeja, da ni dovoli avstrijski, k; je istega škofa tožil pod Italijo, da Je avstri-jakant. Pustimo ob strani Mons. Tarlao. V imenu našega časopisja in v imenu slovenskega ljudstva smo dolžni pribiti sledeče: 1. Ne gre nam za- boj proti katoliškim škofom. Pač gre za boj proti italijansko fašistični politiki škofov, ki je stremela za tem, da pomaga poitalijančiti slovensko ln hrvaško ljudstvo Primorja. ZA NAS NISTA NA9LA BESEDE 2. Ni res, da bi se v dobi fašizma sploh kateri koli cerkveni knez kedaj oglasil v prid Jugoslovanom, ki so izgubili vse pravice pod fašistično Italijo. Pregledali smo vse uradne liste, Bollettine primorskih škofov po smrti nadškofa Sedeja ;n odstavitvi škofa Fogarja, ki sta edini častni izjemi v naših krajih. Niti besedice, da bi Margotti ali Sanlin sploh beda] dvgnila svoj glas proti poitalijančevanju naših ljudstev, nismo našli. Prav tako smo govorili z neštetim; duhovniki Istre in Trsta in Gcrrice; vsi ti priznavajo, da Margotti in Santin nista nikdar dvignila glasu za Sloven ce in Hrvate. Nikdar nista ob. sodila nasilnega poitalijančevanja. In vendar je to proti pri-rodnemu pravu, ki ga tudi krščanstvo priznava. Nihče od Primorcev ni slišal, da bi kateri teh cerkvenih knezov priznal, da i-mamo Jugoslovani pod Italijo pravico do svoiega jezika, do svciih šol in društev. To vsaj do leta" 1943. Taka so dejstva: 3. So pa še druga dejstva. In proti dejstvom ne pomagajo nič vse obrambe monsignorja Tarlao in obrambe »Slovenskega Primorca*, poluradnega Margot-tljevega Usta. «Contra faeta non valent argumenta* so zapisali že stari Latinci. In ta. dejstva so strnjena v enem srmem: Celo v cerkvi se je vrš lo poitalijančevanje tn fašistizacija pod Margot-tijem in Santinom. O tem govore dolgi članki naših listov. Preglejmo številni material na krat. ko, po točkah: Italijanizirala sta semenišča I. Oba škofa sta poitalijančila svoja semeniJoa. V koprskem, Santinovem semenišču so bili Slovenci in Hrvati bezpravna raja Prepovedovali so jim materini jezik celo v privatnem občevanju. Predstojniki so bili Italijani. Margotti je poitaliančil svoje semenišče (gimnazijo in lecej) prepovedal vse kar je bilo slovenskega po volji ustanovitelja pokojnega nadčkofa Sedeja. Poitalijančil je goriško bogoslovje: vpeljal italijanščino mesto latinščine. Predstojniki so bili zagrizeni Italijani in fašisti: Butto, Valdemarin, Agostini, Soranzo, itd. Medtem ko je porival v kot Slovence in Furlane. — Kje je potem fašistični disciplini podoben red in vzgoja, ki ga j® uvedel! ...stolni kapitelj... II. Oba škofa sta italijanizirala vedno bolj svoj stolni kapitelj. ...škofijske pisarne... III. Oba škofa sta italijanizirala svoje č,iofijske pisarne. Prednost in pretežno oblast so Imeli zagrizeni fašisti in fašistofili. Poitalijančila sta škofijski uradni li3t. ...poskušala verouk... IV. Oba »kofa sta silila skoven. ske duhovnike, da bi šli poučevat krščanski nauk V šole v italijanščini, da-si hoče tudi rimska cerkev, da se ta vrši v materinščini. ...uklanjala sta se fašizmu... V. Oba škofa sta se uklanjala fašialovskemu pritisku pri imenovanju župnikov. Najbolj Santin, ki je to vršil brez fašističnega pritiska. Koliko Italijanov je prišlo na hrvaške župnije Istre! Koliko hrvaških . pridig je bilo prepovedanih! ...zahtevala pridige v italijanščini... VI. Oba sta izvajala pritisk na slovenske župnike za italijanske pridige tudi tam in takrat, kjer Jih ni bilo potreba. ..dopuščala sramotenje vernikov itd.... IX. Oba škofa sta dopuščala, da so razne cerkvene institucije, samostani in zavodi kazali bolj fašistično kot krščansko barvo; posledica je bila zasramovanje, poniževanje in celo preganjanje Slovencev. Naštevanja bi bilo pre. več. Ravno Margotti, katerega toliko branijo, je n. pr. dopustil izgon slovenskih lazaristov iz Mirnega pri Gorici. Kako so se potem obnašali tam italijanski doseljenci, vprašajte le tamkajšnje ljudi. — >Kaj vse se je dogajalo proti Slovencem po raznih vzgojnih hiJah, mogoče še ve ne- Kdo mu je pač hotel povedati, ko se za slovenske zadeve sploh ni brigal. Molčal je, če mu je kdo kaj potožil. Kp.J bi povedale n. pr. gojenke zavoda Notre Dame v Gorici ali salezijancev? In on kot nadškof je odgovoren za-to, kar se godi v njegovi nadškofiji. To pa zato, ker nr hotel sploh sprejemati pritožb slovenskih duhovnikov. ničtvo med slovenskim in i " skim ljudstvom. Zakaj P» jima' fašizem poklonil svojs kovanja. KDO LAHKO ZANIHA 4. — Lahko bi navedli*■ . ali to so glavna dejstva. ® branilci Margotti-ja in ^ morejo zanikatit Mons. in »Slovenski Primorec*. reči, da to ni res? Odgov°®* stvar! Odgovorite na t01 Leto smo jih navedli! «NASVETI», KI NISO 1 SADU »Slovenski 5. — »OIUVCiiOAi .i.{j že nekajkrat pisal, da bi 1 Zavirala sta slovensko bogoslužje... X. Oba škofa sta zlasti v glavnih mestih v Trstu in v Gorici ovirala slovensko bogoslužje in slovenske pridige. ...zapostavljala slovenske duhovnike... ba take pritožbe poslati n* cerkvene oblasti. Torej v Vatikan. Govoril smo l M mi duhovniki slovenskega vaškega in celo furl3nS,„a Dovgdati, » pri«01' rekla. Vsi znajo po pač ve tudi »Slovenski koliko korakov je napraV'*‘, __________________________ -J„hnvscl0,j vensko - hrvaška duhovsi’1' W XI. Oba čkefa sta zapostavljala na celi črti slovenske duhovnike. Mnoge sta šikanirala na vse načine. ...dopuščala preganjanje slovenske duhovščine... XII. . Oba škofa sta dopustila, brez proUstov — javnega ni bilo nikdar ,— preganjanja slovenske duhovščine samo zato, ker je branila slovenske pravice in pravice hrvač.»ega ljudstva. Imena Mila-novič, Piščanc, Gabrovšek, Požar, itd bodo pač škofu Santinu zna. na. In Margotti-ju imena Premrla, ki ga ni hotel več sprejeti v goričko nadškofijo, ko je moral zapustiti videmsko, dasi je po rodu Goričan. In kje ostali mnogi: Rejc Srečko, Rutar, Tul, Mussi-za, Pavlica, itd. ...«politika»... XIII. Nasprotno: Oba škpfa sta vsako obrambo slovenskih pravic tudi v cerkvi imenovala »politiko, ki jo je treba obsojati*. Slovenski zavedni duhovniki, ki so branili pravice Slovencev v cerkvi, so bili zanje »politikanti*. ...poveličevala sta fašizem... XIV. Oba škofa sta neštetokrat hvalila in poveličevala fašizem in njih vodjo. Prvenstvo ima v tem nadškof Margotti, pa naj si Je bil fašizem tudi s cerkvenih vidikov obsodbe vr:den, obsodbe vreden vsaj zato, ker je oviral dušebriž- Iiongregacijah v RimU B spomenic je romalo teko® tja doli! Koliko intt) Pred krivičnimi napadi ^ li vsi, celo- cerkveni V1.‘^ v Rimu, pred prevični® ^ ^ vitvami se zgražajo in • jj ne jo. To so dejstva! ^ centra non valent arg®® Krivec naj In višek vsega so M®r^ ekskomunikacije! Sod®', __________________ I®** causa propria — sodnik ________P®*) biti on,, ki je krivec. iu $ zadevi je po M&1U g prava, in to načelo se \jj** stranski. Sodba in ob9^ velja. bo: hic I 1 bil Ga sta ta 2bi SVi *Vl tli Sv bi la be te' Pi Jo t ic Je Solidarni z - Za plačilo Jerivično jj globe so prispevali: tr ton 100 lir, Smuč Ro»“ jooP vec, Trst, 500 lir, N. N-Koblar Andrej, čevljar, lir, Jurca Jože 300 lir> Jr Roman 200 lir, Tonte ® 1 500 lir. Osebne izkazni^ - prizivne komisij ...nastavljala Italijanske kaplane... VII. Oba sta nastavljala ita. lijanake kaplane za italijanske manjšine, kjer Italijani fe v cečkev niso hodili. Ti kaplani niso bili nič drugega kot fašistični hlapci, kaplani Balille, Itd., ki so izvajali pritisk pod okriljem vere na slovensko mladino tn ljudstvo in na same slovenske duhovnike. In kako Jih je fašizem plačeval, medtem ko ni slovenskim duhovnikom nakazal tega, kar Jim gre. ...«romanizirala» sta... VIII. Margotti je še prav posebno skušal italljanizirati slovenski del goriške škofije. Priča zato so njegovi cerkveni ukrepi, s katerimi Je pripovedoval cerkvene šege ln navade, ki-so tesno povezane s slovenskim duhom, Priča o tem Je zlasti njegov sinoda iz leta 1940. Skrival je vse to za »romanizacijo*, v resnici je bila le gola Italijanizacija: n. pr. oviranje cerkvenega petja In cerkvenih obredov v slovenščini. Pri tisk za italijansko nošo pri duhovnikih. (Nadaljevanje) Ce primerjamo vsebino Devinskega dogovora z one ukaza št. 14, zapazimo takoj sledečo karakteristiko, ki je skupna obema, tako Devinskemu dogovoru kakor ukazu št. 14 in sicer: a) izkaznice se lidajo samo zaradi kontrole kretanja to je iz policijsko varnosthih razlogov, brez kake politične tendence; b) izkaznice št. 1 se izdajo vsem ,osebam, ki stalno bivajo v Julijski Benečiji ne glede na državno pripadnost. Izkaznice vrste št. 1, t. J. za one osebe s stalnim bivališčem, imajo gotove prednosti pred Izkaznicami št. 2 in št. 3, v pogledu kretanja med cono »A* ln cono «B» in za potovanje v Jugoslovljo ln Italijo. Drugih prednosti v smislu in v duhu Devinskega dogovora te izkaznice nimajo oziroma ne bi smele imeti. Ukaz št. 14 predvideva izdajo začasnih »potrdil o vpisu* (ccrtifica-ti dl registrazione), ki se izdajo o-la o vpisu se ne ematrajo kot stalne sebam, ki ne morejo takoj dokazati pravice do izkaznice St. 1. Ta potrdi-osebne izkaznice. Prizadete osebe lahko prinesejo naknadno manjkajoči dokaz o stalnem bivanju ln zahtevajo tedaj izdajo izkaznice St. 1. B’stvena zahteva za dosego osebne izkaznice št. 1 je dokaz stalnega bivanja v Julijski Benečiji v mejah okupiranega ozemlja. V smislu ln po duhu Devinskega dogovora bi morala policijska oblast tako v coni «A» kakor v coni «B» izdati prosilcu osebno izkaznico št. 1, če dokaze v trenutku zaprosila za Izdajo osebne izkaznice št. 1 ali takrat, ko zaprosi za spremembo izkaznice št. 2 ali Izkaznice St, 3 v izkaznico št. 1, svoje stalno bivališče v dotičnem kraju, kjer prosi za Izkaznico. Ukaz t. 14 pa vsebuje, kar so tl. če roka stalnega bivanja nekaj novega kar ni v skladu z Devinskim dogovorom. Ukaz št. 14 predpisuje v členu 3 namreč, da Je moral prosilec, ki zahteva izkaznico št. 1, imeti stalno bivališče v Julijski Benečiji pred 1. majem 1*945. Ta predpis, kakor gori povedano, je v nasprotju z Devinskim dogovorom ln tu. dl v nasprotju s čl. 1 istega ukaza. Ta člen naipreč predvideva samo dvoje vrsto ljudi lz Julijske Benečije, ki Imajo pravico do osebnih izkaznio in sicer stalno bivajoče in nestalno bivajoče (jugoslovanske ali italijanske državljane). Tisti ljudje, ki stalno prebivajo, bi morali imati v vsakem primeru' pravico do izkaznice št. 1. Naravnost nelogično ln protislovno je, če uradi Z. V. U. vsiljujejo »tatno bi- vajočim Osebam v Ju!ljsl{1 ji, konkretno n. pr. v nice št 2 ali št 3, ki mo tu nestalno bivajoči®1 , vanom ali Italijanom. ia na podlagi čl. 1 Pr0 ^pil čl. 3 ukaza št 14, ki stalno bivališče pred 1945; in tako se dogaja, g). , di, ki s? po 1. maju 194® jjn) stavili staro svojčas stalno bivališče v Trstu so stalno bivališče na ®° p( bili, potisnili v kategorij0 bivajočih Jugoslovanov nov. To je absurdno, saj prebivam ne morem hkr® no prebivati in narobe^ Z. V. U., ki izdaja oseton®r0ti*L* ce skuša premagati to P^ o Toda ravno v tej Prls ,,e ® liči nesmišelno protislo' > , grajamo. _nijj\f (se Prehran* ju Mleko. Od šrede 10’ Sl t. m. se bo delilo 1,1 ,et®! u** sledi: 1. otrckom do 1- 1 ^ tel Izhlapelega ameri:6* j. in 7 Škatel mleka »Id° ^jtl1. kom od 1 do 4 let: 2 385 (' 500. denziranega mleka P® trošnikom od 9 4® 6 jjjOlf.J mleka v prahu; 4. P0*'!?* •ms r ~ tf 85 let: pol utra razr0^'" d^'(S kega mleka vsak dr i bolnikom: 4 škatle k°nvCe®1’ ■ mleka po 385 g; 6. de a ; 1 v nevarnosti zhstrupU01 razredčenega sladkeg8 . f® 15. dr.l, kt se dobi v 10. ; ■ Odg. urednik M A L I Og riSALNI STROJ avdrK°oV^&v Ski in prenosljivega ; J s slovenVko in ****?.% ugodno pi-odam. Ma* ii-gna 33/1 nad. od 9-14 RADIO 7 fi romofo®*14^leiijti I i i. KI*11«* t>£W farni (ruski zbori I® plo^j venske in razne dr®8 ft 33 dam. Mayer, via C® od 9-12 fn 14-19. AVTO GUME 110° t vl* Pojasnila Brešani, . ,tica_l. tel. 9t04n. HIŠO z zemljiščeni^,. ? j. Trstu v coni A Trstu v coni A P* »jaril Samec, Trst, Cors®