Amerikansko-holandsko ravnanje pri spravljanji sena in otave.
Saksonski poljedelski časnik popisuje ravnanje Ame-rikancev in Holandcev s senom in otavo sledeče: Trava pokošena se mora spraviti kmalu po košnji, in tudi, če bi deževalo.   Spravi se zvela trava v obzidje hiši  po-
326
dobao, pa brez strehe; dno obzidja, katero je se ve da brez oken, je tlak iz cementa. V tako obzidje se zmeče trava, se v njem razdeli čez in čez enakomerno in se sproti dobro tlači in to tako, da vsak delavec nima tlačiti več kakor 2 do 3 štirjaške metre in paziti ima na to, da je vsa trava pohojena enakomerno. Kedar je obzidje napolnjeno s travo do vrha,  nalože se vrh trave
327
deske in naloži se na-nje enakomerno po 500 kil teže na vsak štirjaški meter bodi-si kamenja, bodi-si peska v žakljih ali druzih za to pripravnih težkih reči; Čez vse to pa se napravi streha. Ako je pokošena trava zelo bilkasta, da se ne da koj surova dobro stlačiti, treba je čakati, da zvene in se potem bolj poleže.
Obtežila travo še bolj stlačijo, tako, da se ves zrak odmakne iz nje in potem trava ne more ne plesnovati, ne gnjiti, tudi ne zgreje se ne, kakor tako zvano „ru-javo seno^S temveč ohrani prvotno barvo, postane samo malo kiselkasto, kar pa daje za živino prijeten okus. Taka krma ne zgubi skoraj nič svojih prvotnih redivnih delov, kakor se to zgodi pri suhem senu, in živina jo povživa slastno.
Na Holandskem napravijo to še z veliko prvotno pripravo s tem, da v zemljo zabijejo krog suhega prostora v tla 6 kolov, te zvežejo na sredi in pri vrhu, tako, da jih teža ne razžene, vmes pa natlačijo vrh 6 centimetrov debele podlage surovo travo, katero stlačijo in obteže, pa pokrijejo, kakor to store Amerikanci.