Posamema Številka T K. PoitnSna plaftna v gotovini.
• __v LioJiM. v teren nt 15. letali a
Leio XLIX.
»8LOVBNBC« valja
p« polti no »bo stran 1 Jngo-
slavile la t l>fnbl|anl: aa oolo leto napraj. K 24(K» sa pol leta a .. „ 120-— aa eotrl lota „ ... 80-— sa ea meso« a .. „ 28 —
la Inozemstvo oelole.ao K420--
sa Sobotna Izdala: sa
&a oe.o loto ..... K 40 —
aa tnoseniatvo
55 -
Unoatoipoa petltvrata i.otf mm llro*a in J mm visoka ali n|a
prostor) aa entrat . . . po K 8--pualana itd, . , no K 9'—
Pri več|em naročilu popast
Balinanjih onlas >9/9m 11 KIS.
Izba.a vsak dan livcemit
j.onti*« n eva oiuru. ulita 00 8. uit zjutraj.
—. Uredništvo je v Kopitarjevi pilo* itev. 8/111. Bo-ioplal so ae vtačajo; neltantlrana pisma se ne spreiemafo. Dredn te'el. Stv 50, aprava. it*. 328.
Političen lis! za slovenski naroi
Oprava JO v *o>ilarievi ui.ti. — Kacun rtošine uran. l|abl!ai«ke št. 650 2» narjčatu m st. 34j za oglase, avatr. In 6eš'0 24.797 air.2J.j11, bom.-uero. 7ab3-
mM Mlials ustava.
m
Govor narodnega poslanca dr. Janka Š i m r a k a na seji ustavnega odbora dne 9. februarja 1921.
Proti hegemoniji.
Gospodje narodni poslanci! Eden od gospodov predgovornikov je smatral za potrebno, da naglasi tu, da je on nasprotnik slovenskega in hrvatskega separatizma. Ako se mora ta fraza že ponavljati, dovolite, da jo ponovim tudi jaz in v imenu Jugoslovanske ljudske stranke ter v imenu Bunjevsko-šokačke izjavim, da smo mi naivečji nasprotniki slovenskega in pa hrvatskega separatizma: toda istotako mi dovolite, da izjavim popolnoma bratsko in iskreno, da smo pa mi tudi nasprotniki srbskega imperializma in srbske hegemonije. Da se prav razumemo, moram naglasih, da mi ni niti na kraju pameti, da bi pripisoval misel hegemonije in imperializma srbskemu delavcu, revni srbski inteligenci, ki je v tej vojni prelivala kri in ki je ustvarila naše narodno edinstvo in to našo državo. Prepričan sem, da pride do pravega narodnega edinstva še le potem, ko si podajo krvave roke srbski, hrvatski in slovenski kmet, delavec in pa revna inteligenca. Ti trije činitelji bodo zgradili tej državi trdne temelje, čim porušijo sedanji sistem.
Ta sedanji sistem tlači enako hrvatskega, slovenskega in srbskega kmeta in revno ali če hočete reči — proletarsko inteligenco. Prepričan sem, da bo nekoč vstal slovenski in hrvatski Matija Gubec in da bo v Šumadiji vstal voditelj kmetov in delavcev, ki bo končno izvršil naše narodno zedinjenje. To pri nas ne bo Stepan Radič, ker Stepan Radič vodi srbofobsko politiko, ako ne sam osebno, pa njegovi agitatorji in njegovi ljudje, niti ta šuma-dinec ne bo — oprostite, gospodje iz zem-ijoradničke stranke — iz Vaše sredine (Mih. Avramovič: Jako lepo! Bomo videli!), a to enostavno zato ne, ker ste se vi zvezali, tako čuti vsa naša javnost, s stranko, ki hoče danes s pomočjo centralizma v tej državi izvajati hegemonijo in imperializem. (Mih. Avramovič: To ni točno. Zemljoradnička stranka se ni z nikomur zvezala. Ona je samostojna, in taka ostane. — Dr. Laza Markovič: To so same fraze. To je za shod. Povejte nam kaj konkretnega!) Vi, gosp. Markovič, boste kmalu slišali tudi konkretne stvari, ako je to za Vas fraza. Hotel sem naglasiti, da današnjo politiko, ki teži za imperializmom, vodi samo nekoliko ljudi tu v Srbiji, katerim so se pridružili po večini tisti prečani, ki so do zadnjega trenutka —
kakor n. pr. v Hrvatski in Slavoniji vodili madjaionsko politiko ali kakor oni lepo pravijo, opoitunistično politiko.
Zgodovina dokazuje, da Hrvatje in Slovenci niso sužnji.
Gospodje! G. dr. Vošnjak je tu govoril o neki črno-žolti mcntalileti v biove-niji. Naš g. predsednik dr. Vesnič je istotako hotel tolmačiti nezadovo jnost, ki vlada danes na Hrvatskem in v ^loveni;i ter po drugih naših krajih, kot neko posebno zgodovinsko mentalileto, ki je podedovana iz dobe borb lega naioda proti tuji državi. iNeuavno se.n čital v nekem belgrajskem listu — a to se v drugih ni-ansah več ali manj javija v belgrajskem časopisju —, da so iti vati m S.ovenci oziroma hrvatske in slovenske mase suženjske duše, ki niso sposobne za svobodo in ki svobode ne morejo umeti. (Dr L. Markovič: Kateri list je to p.sal?) 'Io je pisal »Beogradski Dnevnik«, gospod minister, (Dr. L. Markovič: to mi nismo odgovorni. — Svetislav i'opovič: On tako pojmuje klerikalno politiko.j Gospoda moja, mislim da se taka pojmovanja nikakor ne strinjajo z zgodovino slovenskega in hrvatskega naioda. io ie najmanj, Kar morem reči. Hrvatski narod je v davnih davn.nah organiziral svojo narodno državo in imel svoje močne naiodne kralje. Hrvatski narod je začei boibo z najmočnejšim romanskim elementom: z Benečani, ki so bili eksponenti romanskega naroda in kulture. Ako premotrile to borbo, ne smete izgubiti iz vida jako važnega dej;lva. V najbolj izpostavi.enih naših Krajih v Istri, kjer je moral naš narod vzciižati valove navalov, tam — in to je velezna ilno — je bil v cerkvi uveden starosiovenski jezik, v glagoljskem pismu. V središču Hrvatske in Slovenije se žal ni mogel obdržati, todaobdržal se je v katoliški cerkvi ravno
v	tistih krajih, kjer jc moral naš narod prestajati najhujše boje z Latinci. Gospoda, naša borba z Benečani ni bila nikak oprtunistični instinkt, bila je marveč narodni ideal. Mi smo s tem pokazali, da smo sposobni za svobodo, ne pa za suženjstvo.
Tega ne govorim v separatističnem hrvatskem smislu, marveč zalo, da zavrnem očitke, ki so se tu izrekli. Hrvatski narod je bil tako močan, tako jak, da je ne samo zavzel dalmatinsko Zagorje, kjer so stanovali rimski in ilirski pastirji, ampak je šel preko trdih zidov Trogira, Spljeta in Zadra in drugih latinskih mest in razširil svoje meje dalje proti zapadu. (Svet. Popovič; To je bilo. pa vendar tudi danes hodite za Rimom.) Gospod doktor,
vi	boste mogli o teh stvareh govoriti v načelni debati. Jaz mislim, da Vaše besede s tem, kar govorim, nimajo nobene zveze.
LISTEK.
Znanost in vera.
Pod tem naslovom je France Wc-b e r priobčil članek v novoustanovljeni reviji »Njiva«. Mimogredč omenjamo, da je »Njive« 1. in 2. številka izšla prejšnji teden; revija se uvaja kot priloga »Jutra«, kajti naročniki »Jutra« jo dobijo mnogo ceneje kot drugi; urednik je dr. V. Knaflič, ki sedi tudi v uredništvu »Jutra«; »Pregled«, ki ga nova revija nudi na svojih zadnjih straneh, pa tudi ni nič drugega kot dostikrat skoraj dobeseden posnetek raznih gospodarskih in političnih notic v »Jutru«. »Njiva« se torej dokumentira kot priloga »Jutra«, Kot smer svojega dela prav konkretno precizira ono smer, ki jo že ima »Jugoslovenska obnova — Njiva« v Zagrebu-Belgradu, kajti ž njo hoče z a -jedno korakati, kakor poudarja uredništvo izrecno na drugi strani platnic. Smer ji je torej svobodomiselno-kulturno-bojna.
Med štirimi članki, ki jih prinašata prvi dve številki, nas posebno zanima Webrov »Znanost in vera«. Članek je težko čitljiv, ker operira pisatelj z neobičajno terminologijo. Zato ga bo najbrž marsikateri pustil ter pogledal samo na konec, da izve, zakaj pravzaprav gre. Tu sklepa pisatelj
»Da vlada in mora vladati med znanostjo in vero sledeče razmerje: 1. Idejni antagonizc m«, iz katerega »je um-ljivo, zakaj sc vsakemu pravemu znanstveniku mora zdeti in se tudi zdi nekako »sumljivo« vse, kar je 1 c »versko«, vsakemu pravemu verniku pa ravno tako »sumljivo« vse, kar je »le« »znanstveno«.« — Potem 2. »Piincipijelna idejna odvisnost vere od znanosti,« glasom katere »je za vsako pravo znanost v načelu vse eno, ali ona nasprotuje kaki ver; ali ne, da pa je naravnost življenjskega pomena za vsako vero vprašanje, aH soglaša z znanostjo ali ne.« — Konečno -3. da je znanost katerikoli veri kulturno nadrejena.«
Citati so dobesedno vzeti iz članka. Tudi podčrtana mesta so v članku podčrtana. Iz njih bi po Webru sledilo, da je tudi katoliška vera pred znanostjo absolutno inferiorna, da, v svoji eksistcnci naravnost ogrožena po znanosti, ako bi morda »znanost« ž njo nc soglašala; da je med znanostjo in vero večni »idejni antagonizem«, to je večno idejno nasprotstvo.
Webrov članek šleje devet strani. Zaključki, ki jih Webcr kliče nasproti katoliški veri, so naravnost vničevalni! Nas jc pričelo strašno zanimati, kako je prišel na podlagi šc ne osmih strani do svojih kričečih zaključkov na deveti strani. Potrudili smo se v njegovo terminologijo in njegov članek.
On analizira spoznavanje. Misel oziro-
Natflašam, da se je naš n?rod proti gotovi latinski r/.nski pc itiki, . t c 1 i sta-roslovenski jezik v cerkvi ni bil drag, vedno boril, ker je v tem jeziku videl največje jamstvo narodne zavednosti. On v tej borbi ni niti danes popustil, (Dr. Svet. Popovič: Boril se je, to pravim tudi jaz.)
Slovenski nnrod, naše slovensko pleme je organiziralo s Slovani, ki so st. 110- : vali v bližini, svojo narodno državo in to s'ovensko pleme se je borilo za svoje svoboščine od prvega svojega kneza, pa do smrti Janeza Kreka in nadaljevalo bo ta boj tudi poslej. Vi vsi veste, kako je bilo naše slovensko pleme izpostavljeno navalu Germanov, in kako junaško je to borbo vzdržalo do današnjega dne.
Gospoda moja, prišla je naša borba z Madjari. Mi smo to botbo žilavo vodili in naše bratske mase, in sicer tudi tiste, ki gredo danes za Rad čem, nc morejo zaslužiti pridevek; črno-žolte mcntalilete.
Vraz in Gaj sta dvigni'a idejo ilirizma. iuvati in Slovenci niso b li bolj Hrvati in Slovenci, nego so bili Iliri. Juraj Slross-mayer je dvignil idejo jugos'ovnnstva in Hrvati in Slovenc: niso b;li ne Hrvati in ne S!o\ e:-ci an pok Jugoslovani, Vse naše ustanov.. ki so se osnovale v tej dobi, so bile jugoslovanske. Imeli smo jugoslovansko akademijo in vse ostalo. Borba s Khuen-Hedervaryem je trajala polnih 20 'et. Rekel sem, da hočem biti iskren, pa mi dovolile, da sem tudi tukaj iskren. Za-časa, ko so Madjari preko Khuen-Hedcr-varya hoteli popolnoma uničiti hrvatsko svobodo, je v hrvatskem saboru na našo veliko žalost podpiral Khuen-Hedervarya srbski del našega naroda v Hrvatski in Sloveniji. (Dr. Laza Markovič: Tako je, toda povejte potem, kaj je bilo v Bosni. Bodite objektivni, — Podpredsednik dr. Tomljenovič: Kdo ga je vrgel?) Vrgel ga je upor v Hrvatskem Zagorju, vi ga gotovo niste.
Prišli smo v zadnjo fazo boja z Madjari in Nemci. In tu nismo zaslužili pridevka, da smo sužnji, ki se ne znamo boriti za svobodo. (Klic: Kdo je to rekel?) To je rekel Cicvarič, pa ludi vse bclgraj-sko časopisje piše v podobnem tonu. In ravno ljudje, ki vodijo danes politiko Jugoslovanske pučke stranke in Bunjevsko-šokačke stranke so vsikdar pokazali, da jim je naše narodno in državno edinstvo prvo. Ti ljudje so bojevali veliki boj proti nemškemu in madžarskemu imperializmu. V istem času, gospoda — dovolite mi, da samo še to povem, ker ne bi rad navajal mnogih inkriminacij — v istem času je srbsko-hrvatska koalicija vodila na Hrvatskem, kakor sem bil že naglasil, oportuni-stično politiko. (Dr. Svet. Popovič: A kaj pravi na to Evetovič?) Češki politiki so
smatrali, da je začasa vojne bilo potrebno, da se vodi odkrita opozlcionalna politika proti Nemcem. Oni so hoteli s to politik o dati svojim kmetom in delavcem, ki so šli v voino, urpotek, da ne streljajo na svojega biala Slovana, da ne streljajo na svojega brata Rusa in Srba. In vi ste vide'i, kolik uspeh je ime'a ta češka politika. V Hrvatski sc je pa srbsko-hrvatska koalicija sklicevala na neke raz'oge, češ, da je boljša opoi tunislična politika, ki je moiia našemu narodu obvarovati nekoliko volov in nekoliko meterskih stotov žita pred reXvi/.ici|0 in ki je mogla ohraniti doma nekoliko tisoč vojakov. To so bi1! edini raz ogi za to politiko, Pri tem je hrvatsko-sibska korl cija pozabila, da ona n t rodu n! do'a jasne in bistre direktive, ua se ne sme bor,ti proti svojemu bralu Srbu in proli svojemu bratu Rusu.
Gospo !a moja! Jaz moram iskreno priznali in to sem kot uredn;k »Novin« v Zagrebu začasa večne vedno priznaval, da se ve ".ni mož iz srbsko-hrvatske koalicije ne sme o<rrc:l: ;li nato.'nega čuvstvovanja, toda istočasno sem vec!no pob ial njihovo oporlunisi..eno pevlko, ki nam je povzročila s:lr.o škoco. (Dr. Sv. Popovič: Pa vendar sedite skupaj z Lorkovičcm in Šurmi-nom!) Oni so radi te opoi turistične politike zstopi i iz koalicije. (Dr. Svet. Popovič: Lorkovir po osvobo^nju, a Evetovič jc vzdržal do kor :a kot č'an iste stranke. V njegovem imenu govorite')
Agitacija slovenske samostojne Kmetijske stranke.
G. dr. Vošnjak jc rekel in mislil, da
bo s tem vzbudil veliko senzacijo, pred ustavotvornim odborom, cla jc neki duhovnik, a menim, da je pri tem mislil na SLS, ag llral proti njemu, češ da jc vzel za ženo neko Srbkm.o, Ne vem, kakšen neumen človek je to bil, a z druge strani za gotovo vem, da so prijatelji g. dr. Voš-njaka in agitatorji hodi'i okolu po Sloveniji tn agitirali proli slovenski ljudski stranki, da je Korošec prodal Slovence Srbom, cla jih jc prodal kralju Petru, cla je Korošec izdal avtonomijo Slovenije. Taisti gospod veli danes po volilvi pred tem slavnim odborom, da mrzi sam pojem avtonomije.	(Dalje sledi).
Srateia Mm,cm mm m L
Slovenija in ž njo naša cela država obhaja te dni velepomenlliv dogodek velike kulturne važnosti za celo Jugoslavijo. Z začetkom drugega tečaja šolskega leta 192021. se spremeni ime Državna obrtna šola« v »Srednjo tehnično šolo v Ljub-
ma spoznavanje, ki vzbuja v človeku prepričanje, da je resnično, na podlagi faktorjev, izvirajočih iz misli same ali iz činite-ljcv, ki stoje v nujni zvezi z njo, imenuje on avtonomno (k prvi vrsti spada n. pr. »2 X 2 =3 4«; k drugi vrsti »toplota razteza kovino«). Taka spoznavanja se goje le v znanosti, zato je Webru znanost *or-ganičen sestav avtonomnih prepričanj«. —■ Poleg avtonomnih misli oziroma spoznavanj pa sc dobe tudi taka, ki rodž v človeku prepričanje, da so resnična, na podlagi činiteljev, ki niso z mislijo samo v nobeni zvezi, ampak so zunaj nje; taki činitelji so trije: opetovano ponavljanje dotične misli; lastna čustvena stran, ki bi misel videla rada resnično; sugestivni vpliv drugih oseb. Te vrste spoznavanj povzročajo torej v človeku prepričanje, da so resnična, nc iz samih sebe, temveč iz drugotnih virov; Weber imenuje taka spoznavanja hetero-nomna. Sem šteje tudi verovanje ter pravi, »da je vsako verovanje po svojem bistvu le heteronomno prepričanje«, vera torej le »organičen sestav verovanj, to je hetero-nomnih prepričanj«.«
Po vsem tem bi torej po Webru znanost prihajala do svojih spoznavanj ali na podlagi logičnega sklepanja, ki vedno garantira resničnost, ali pa na podlagi eksperimenta, ki ima isto lastnost. Vera pa jemlje zopet — po Webru — podlago za resničnost svojih trditev ali v okolnosti, ker je človek stvar, ki jo veruje, slišal n.
pr. v mladosti vedno krog sebe ponavljati, ali v tem, ker jc bil zanjo čuvstveno razpoložen, ali pa v okolnosti, ker so v človeku druge osebe s svojo sugestivnostjo rodile vero v resničnost kake trditve. Tam jc torej znanost, tu pa vera. Tako \Vcber. Wc-brova teorija ni nič novega. To smo slišali že pred več leti od raznih nemških profesorjev, katerih trditve so nasprotnomi-sleči nemški profesorji temeljito ovrgli.
Tudi Wcber jc tukaj znanstveno lemeljito in usodno spodrsnil. On operira s pojmi »vere« in »verovanja«; prav tako s pojmi »znanosti« in »spoznavanja«. Ostanimo za sedaj pri prvih dveh. Ta dva pojma, »vero« namreč in »verovanje«, definira najprej tako, kakor sc njemu prav zdi, potem pa podtakne svojo definicijo istim besedam, s katerimi družijo kitoli-čatii čisto drurte pojme ter proglaša zmagoslavno kot sklep svojih premis zgorajšnjc kričave zak'jučke. Webcr operira torej z najbolj banalnim sofizmom, ki se mu latinsko pravi »aequivocatio« in je popolnoma enakovreden n. pr sledečemu: Slovenski narod izhaja iz Narodne tiskarne; mi smo slovenski narod, torej mi izhajamo iz Narodne tiskarne . . .
Piše o veri in verovanju, pa se ni potrudil, da bi za te bcr^dc dobil definicije oziroma pojme, ki jih katoličan i družimo ž njimi. V vsakem katekizmu se dobe, Vsak katehei bi mu jih obrazložil; ne, s popolno ignoranco o njih piše članek
ljani«. Slovensko občinstvo bo vprašalo: No, ali je ta sprememba imena zares tolike važnosti, da se mora slovenski in jugoslovanska javnost na to izpremembo še posebej opozarjati. Et meminisse juvat.
Ker je jugoslovanska javnost o obstoju, pomenu in organizaciji višjih obrtnih šol oziroma srednjih tehničnih šol, kakor se zdi, mnogo premalo poučena in orientirana, zato ob tem kulturno-zgodovinskcm momentu ne bo odveč, če zapišemo par besedi o postanku in ustroju bivše državne obrtne šole v Ljubljani.
Dosedanja državna obrtna šola v Ljubljani je nastala iz strokovne šole za lesno industrijo in strokovne šole za umetno vezenje in živanje čipk.
Bivša avstrijska vlada je šele po dolgih bojih dovolila omenjeni dve strokovni Šoli 1. 1888. Zavod se je pozneje pod spretnim vodstvom ravnatelja dr. J. Šubica krepko in čilo ter s smotrenim ciljem razvijal dalje in po hudih, trdih bojih in mnogih ovirah in zaprekah od strani bivše av-stijske vlade se je končno dovolila in otvo-rila državna obrtna šola šele 1. 1911., višja drž. obrtna šola (novi oddelek) pa se ie otvorila med vojno 1. 1917.
Sedanja državna obrtna obrtna šola, ki se bo z drugim tečajem naprej nazivala: »Srednja tehnična šola«, je sledeče organizirana:
I.	višja stavbna šola in
II.	višja strojna šola.
Vsaka od teh dveh ima zopet štiri letnike. Dalje obstojajo:
III.	strojna delovodska šola;
IV.	elektrotehniška delovodska šola;
V.	stavbna rokodelska šola;
VI.	mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo;
VIL strokovna šola za lesno in kameno kiparstvo;
VIII.	specialni tečaji za obrtnike;
IX.	javna risarska in modelirska šola;
X.	ženska obrtna šola za šivanje perila, izdelovanje oblek in vezenje;
XI.	strokovni tečaj za izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Iz podanega kratkega pregleda ustroja nove Srednje tehnične šole v Ljubljani si slovenska javnost lahko sama napravi približno sliko, kako velikanskega pomena je nova Srednja tehnična šola v kulturnem, narodnem in gospodarskem oziru za razvoj naše mlade države. — Srednja tehnična šola ima nalogo vzgojiti samostojen industrijski in obrtni naraščaj, potreben za razvoj industrije in obrti v naši agrarni državi. Na zavodu deluje okrog 50 učnih moči: strpkovnih inženerjev in profesorjev ter "sPfi&kbvnih učiteljic na ženskem oddelku. Srednjo tehnično šolo vodita ravnatelj vladni svetnik dr. Šubic in ing. g. Foerster kot njegov namestnik.
Slovensko občinstvo in cela jugoslovanska javnost kakor tudi država — vlada sama naj pa v vsakem oziru podpira in skrbi za krepek razmah Srednje tehnične šole v Ljubljani, kajti razvita obrt in industrija sta glavni opori narodne obrane. — Nova academia technicorum operoso-rum practicorum vivat, crescat, foreat!
M ašsramBso tiržasMIls Sko^ceu.
Poslanec dr. H o h n je c je dne 11. februarja na ministrskega predsednika Pašiča stavil ta-le upit:
»Kakor poročajo časniki, so fašisti v Trstu dne 8. februarja okoli pol tretje ure zjutraj vdrli v tiskarno »Edinosti«. Prišed-ši v prvo nadstropje, so 3 črkostavce zaprli v uredniško sobo, kjer jih je eden izmed napadalcev stražil z napetim revolverjem, drugi pa je jednega izmed črko-stavcev udaril po glavi. Razgrajali so po
o »Znanosti in veri«, da potem vero ubija. Seveda, to je znanstveno .,,
Fr, Webru pa povemo, da to, kar on šteje za »verovanje«, je čisto navadno do-mišljanje (meinen, einbilden, opinari, ima-ginari). Nam je verovanje (credere) čin razuma, s katerim sprejemamo svedoč-bo kake priče za resnično. To je isti čin, s katerim operira zgodovinar na vseuči-liški stolici, ko n. pr. tolmači peloponeško vojsko po Tukididu ali judovsko vstajo po Jožefu Flaviju ali prvo stoletje principata po Tacitu itd.; z istim činom operira geograf in več ali manj vsak naravoslovec. Zato je tudi Webrov pojem o znanosti in spoznavanju povsem napačen, kajti on izključuje vse vede, ki temelje na verovanju, kakor zgodovino in tudi geografijo, naravoslovje itd.
Tako vidimo vse zaključke, ki jih jc Weber na podlagi osmih strani napravil, sesute v prazen nič. Če bo znanost tako operirala kakor on, bo slabo uspevala. Z ignoranco in s sofizmi nikar v av-nost! Katoliška vera se pa znanosti ne boji; ona j vsakdar znanost ljubila kot svojo hčerko; tudi ji prava znanost nikdar ni sumljiva; suvereno se zaveda svoje resničnosti; zato je bila in bo znanosti vedno kulturno nadrejena,
j prostorih uredništva in upravništva, kjer i so raztrgali papirje, razmetali knjige ter ! napravili dosti škode. Nato so šli v spodnje prostore. Tukaj so z orodjem, ki so ga imeli s seboj, s kladivi, sekirami in železnimi drogovi močno poškodovali mali stroj in oba velika stroja, ki so postali vsled teh poškodb nerabni. Poškodovali so tudi eno polovico velikega rotacijskega stroja. Škoda, ki so jo razbijaški fašisti napravili v tiskarni, je velika ter se ceni na približno 800.000 lir. Napad se ni izvršil iznenada, marveč so ga pred nekaj dnevi napovedali potom glasila fašistov »II Popolo di Trieste«, in tudi drugi listi, kakor »Era Nuo\a«, so grozdi s maščevanjem. Policija je bila torej obveščena, pa je namenoma med krajem svoje prisotnosti in med poslopjem, kjer je tiskarna, stvo-rila tako razdaljo, da so razbijalci mogli nemoteno vršiti svoj posel.
Dan na dan se torej množe dokazi, da so Slovenci v Trstu brezpravni ter da se hoče slovensko narodnost s terorjem in surovo silo uničiti. Napad na tiskarno se je izvršil iz sovraštva do slovenske narodnosti, koje obrambo in organizacijo tu spretno in požrtvovalno vodi »Edinost«. Tiskarna »Edinosti« je zdaj napadena že tretj ič, in goli in začrneli zidovi Narodnega doma, ki ga je od fašistov in nacionalistov nahujskana tolpa zapalila in razdejala, ji napovedujejo lastno usodo in usodo vsega slovenstva na Tržaškem.
Naša država kot nacionalna država Srbov, Hrvatov in Slovencev ima nalogo, koje nikdar ne sme puščati v nemar, da brani stotisoče naših jugoslovanskih rojakov, ki se nahajajo pod italijansko oblastjo, V izvrševanju te svoje naloge pa naša država ni pokazala do sedaj nobene odločnosti in doslednosti. Njeno držanje ob napadu tržaške tolpe na naše poslaništvo in Narodni dom je bilo jako slabotno. Ako se ne bo naša vlada povzpela do večje energije v obrambi naših jugoslovanskih rojakov, se bo sistem italiiansko-naciona-listične nasilnosti zoper jugoslovansko narodnost ojačil in razširil in naši rojaki bedo ostali brez vsake zaščite.
Vprašam torej g. ministrskega predsednika:
Ali je voljan brez odlaganja energično podvzeti vse mere, da se zavaruje osebna svoboda in imetje po nesrečni rapalski pogodbi v Italiji ostalih Slovencev, Hrvatov in Srbov pred nasiljem in izgredi italijanskih šovinistov, ter o tem obvestiti tudi našo javnost?«
Beograd, 11. februarja 1921,
Dr, Seneš © ciljih „masie ezifente.
LDU Belgrad, 13. febr. (ZNU) Pres-biro javlja iz Londona: Pod naslovom »Mala enteta« objavlja včerajšnja izdaja »Dai-ly Telegrapha« razgovor svojega rimskega dopisnika s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, Minister je izjavil, da je prišel v Rim z namenom, da izmenja misli z italijanskim ministrom za zunanje stvari grofom Sforzo in da sklene trgovinski dogovor. V London namerava potovati zato, da prisostvuje konferenci in da razpravlja o obnovi osrednje Evrope. Na vprašanje dopisnika, ali bi Italija pristopila k mali ententi, je dr, Beneš odgovoril: Mala ententa je zamišljena kot zveza držav s približno enakim številom prebivalcev in z enakimi interesi. Malo entento je rodila želja, da se koordinira enakost interesov med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Kasneje je bila pozvana Rumunija, naj vstopi v malo entento. Po razpadu Avstro-Ogrske je bila novonastalim državam vsiliena potreba, da uredijo odnošaje s svojimi sosedi. Tako je nastala mala ententa. Razen tega je potrebna zveza med Jugoslavijo in Češkoslovaško, da se ti državi branita proti boliševizmu v slučaju napada, zakaj mala ententa nima agresivnih in imperialističnih r? "enov, A':o bi bila povabljena kaka velesla, naj vstopi v malo en*ento, bi le-ta s tem izgubila svoj značaj rrc^e entente. Postala bi velika ententa z veli-mi problemi zunaj svojih mej. To je tudi razlog, da Poljske niso pozvali, naj vstopi v malo entento, ker ona stremi za tem, da postane velesila. Isto velia tudi za Italijo. — Na vprašanje dopisnika, ali zastopata to stališče tudi Belgrad in Bukarešta, je minister odgovoril, da ti dve mesti za sedaj v tem soglašata in da delita niegovo mišljenje. Glavni cilj male ent^nte je borba proti ustanovitvi podonavske federacije, ki bi bila slična bivši Avstro-ogrski monarhiji. Mala ententa ie odločno proti temu; za to govorilo polit'čni, gospodarski in zgodovinski ozi.ri, ker bi v nasprotnem slueaiu to pomenilo, da so narodi, ki so vod:lf boj zoper Avstro Odrsko, za sonetno zedin-enje z njo. V taki federaciji bi se podpirali Avstriia in Madžarska in Dunai
' bi zopet stremil za tem, da podane sre-
, dišče tc nove federacije, ki bi bila edinole
i Avstriji v korist. 7ato taka federacija niti sedaj, niti v bodočnosti nima upanja, da
r» I co n i-1n'rl«.!t~
j %Ji ».V, nuL^i vii3.
i Prispdjlc za £H S. L S.!
C. Kemperle:
Vprašani® gasiisSva v L ubliani.
To vprašanje je sicer v preteklem letu dvignilo obilo prahu — vendar po nepotrebnem, ker je vihar prišel od strani, ki ima za razvoj gasilstva v Ljubljani jako malo smisla.
Z vednim širjenjem Ljubljane in s pred-stoječo spojitvijo občin Vič-Glince in Moste se bo umevno razširil tudi delokrog »Ljublj. prost, gasiln. društva«.
Nemogoče pa bo temu društvu v sedanjem pomanjkljivem sestavu nositi odgovornost za event. slučaje.
»Ljublj. prost, gasilno društvo« Ima danes 70—80 izvršujočih članov. Razen stalne straže v Mestnem domu, ki šteje 7 članov, so vsi drugi razkropljeni po vsem mestu in jih je v slučaju požara vsled nezadostnega alarmiranja mogoče le polagoma zbirati. Od sedmih članov stalne straže gredo 3 čez dan po svoji službi, 2 sta bolna (pri službi nakopani rev-matizem jih dela nesposobne za službo pri požarih), ostala dva sta pa, prvi že 36 drugI pa 31 let pri gasilstvu in je jasno, da dolgo ne bosta več vzdržala. Iz slike je razvidno, da je odvisno le od slučaja, da je dovolj gasilcev na razpolago, zgoditi pa se zna, da jih ne bo — posledice tega bodo za vse prizadete jako neljube.
Ker je Mestni dom (zidan za gasilce) po večini zaseden od raznih drugih uradov in skladišč, je nemogoče v teh razmerah okrepiti stalno stražo z novimi močmi. Pritegniti zunaj Mestnega doma stanujoče gasilce k deljeni stražni službi tudi ne gre, ker jim nihče ne bo hotel povrniti škode, ki bi jim nastala radi tega pri njih tedenskem zaslužku. Saj razni podjetniki nočejo svojim uslužbencem-gasilcem plačati niti časa, ki ga zamude pri požarih.
Da bi se zaposlilo pri stražni službi v Mestnem domu mestne nižje uslužbence, je tudi eksperiment dvomljivega uspeha, ker bi ti gotovo ne hoteli opravljati te službe brezplačno. Odškodnine, ki bi jih pa mestna občina iztirjala za požare, pa bi gotovo ne dosegle izdatkov za te posili gasilce.
Orodje, ki ga ima danes društvo na razpolago, že davno ne odgovarja več zahtevam časa in razvoju. Vsled starosti je že vse pre-perelo in po večini za Ljubljano nerabno. Kaj rabi Ljubljana troje brizgaln, ko stoji skoro na vsakem vogalu vodovodna naprava, ki deluje neprimerno boljše, ko vse brizgalne vkup. Naj bi se to orodje prodalo in za izkupiček nabavilo kaj boljšega in potrebnejsega.
Treba bo izprazniti Mestni dom omenjenih uradov in skladišč in dati te prostore na razpolago gasilcem. Gasilno društvo naj ustanovi v izpraznjenih prostorih čevljarsko, mizarsko in ključavničarsko delavnico, v kateri bi se zaposlili mladi neoženjeni člani. Imeli bi skupne spalnice. S tem pa bi bili noč in dan na razpolago za eventuelne požare. Gasilno društvo, ki bi vodilo vso stvar, bi imelo od dohodkov teh delavnic gotove odstotke, ki bi v celoti bili precejšnji, vsekakor pa bi bili toliki, da mestni občini ne bi bilo treba v toliki meri v finančnem oziru podpirati društva kot sedaj. Mestna občina pa bi mizarska in ključavničarska dela lahko oddajala v te delavnice, kar bi bilo zanjo gotovo ceneje kot sedaj. Cela stvar bi se izvedla z jako majhnimi stroški — treba je le volje. Mestni občini pa bi še dolgo vrsto let ne bilo treba misliti na kako poklicno gasilstvo, katerega ustanovitev je vsled prevelikih stroškov danes skoro nemogoča.
Za izvedbo lega načrta in nakupa novega nujno potrebnega orodja, voz in obleke naj bi mestna občina najela posojilo, ki bi ga potem krila s požarnim davkom, ki je po drugih mestih že davno uveden, le Ljubljana izhaja še brez njega — če pa ji je okolnost, ki nastaja iz te popustljivosti, v čast, o tem jako dvomim.
V občinah Sp. Šiška, Vič-Glince, in Moste t. j. v novih delili Ljubljane, pa bi se preosno-vala ondotna gasilna društva v podružnice »Ljublj. gasilnega društva«, zaenkrat v dosedanjem obsegu — le s skupno upravo. Tudi orodje teh prihodnjih podružnic se bo moralo prenoviti, ker je tudi že zastarelo.
Pri vsem nabavljanju novega orodja pa naj bi se gledalo na avtomobil zacijo vse naprave. Če se enkrat ta izvede, se bo šele videlo, koliko cenejše se bo v tem oziru prišlo iz letnega proračuna kot dandanes.
Vse to so seveda le površni obrisi celotne preosnove gasilne straže v Ljubljani. Treba bo razmišljati in v doglednem času izvesti to pre- j osnovo, pa najsi bo že na ta ali oni način. Za napredek gasilstva vnetih ljudi ima občina ljubljanska dovolj na razpolago — m s tem je že pol dela izvršenega.
PoMllnt novice.
-j- Samostojna laž. Muslimanski poslanec Korkut so je v skupščini priložil, da so I nekje v Makedoniji silili muslimanske otroke moliti srbski Očenaš ter zalile val, da se to za-branl. Mesar-dopisnik »Kmetijskega lista« obvešča svoj list popolnoma krivo ter zamenja Očenaš s križem, ker piše, da je Turek »zahteval odstranitev »Cčenaša«, t. j. (sic!) križa il šole.« Nato pa še priuoua naslednjo laž t »Ko je Korkut stopil z govorniške tribune in šel ni'ino dr. Korošca lia svoje mesto, mu je t.". — dr. Korošec — prijateljsko stisnil roko
in časti tal h govoru.« Samostojni dopisnik se je iz celega zlagal, kajti dr. Korošca pri govoru Korkuta niti v zbornici ni bilo. Kaj vse vidijo samostojni politični abecedarji! Ni čudo, da je samostojni dopisnik naštel 28 muslimanov, ko jih je samo 24, kar zna vsak sluga v parlamentu. Resnica in pamet sta se skregali s samostojneži.
+ Vojna posojila. Novi demokratski finančni minister Kumanudi je dal razglasiti, da ne priznava vojnih posojil. Poslanec Kmečke Zveze g. Klekl je v finančnem ministrstvu interveniral radi tega, toda demokrati so ostali trdi. Sedaj so izmecl vseh slovenskih strank edino demokrati v vladi, zato nosijo pri nas tudi vso odgovornost za neljudsko držanje demokratskega finančnega ministra.
-f Občinske volitve v Celovcu. LDU Celovec, 14. febr. (Dun. KU) Včerajšnjih občinskih volitev se je udeležilo približno 75 odstotkov volilnih upravičencev. Po dosedanjem štetju okrajnih volivnih vodstev je bilo oddanih: za velenemško ljudsko stranko 4009, za socialno-demokrat-sko stranko 3334, za krščansko-socia'no stranko 3218, za narodno-socialno stranko 476, za svobodno udruženje srednjega stanu 408 in za komunistično stranko 297 glasov. Na en mandat pride po 300 glasov. Potemtakem dobe od 36 občinskih mandatov Velenemci 13 mandatov, socialni de-mokratje 11, krščanski socialci 10, narodni socialisti in svobodno udruženje srednjega stanu po 1 mandat. V prejšnjem občinskem svetu, ki je imel samo 23 mandatov, so bili ti razdeljeni tako-le: Velenemci so dobili 16 mandatov, socialni demo-kratje 8 in krščanski socialci 4' mandate,
+ Sestanek dr, Beneša s knezom Sa-picho. Iz Pariza se poroča, da se snide češkoslovaški minister za zunanje posle dr, Beneš s poljskim zunanjim ministrom knezom Sapicho,
+ Avstrijsko vprašanje. LDU Pariz, 14. februarja. (Havas) Neka agentura je objavila dunajsko brzojavko, po kateri se je v porazgovorih ministra dr. Beneša z italijanskimi politiki v Rimu resno razmo-trivala eventualnost razdelitve Avstrije med sosednje države. Taka trditev je samo poizkus razširiti v Avstvriji mnenje, da bi bili zavezniki pripravljeni, izpre-meniti saintgermainsko pogodbo. Vse to pa docela nasprotuje resnici. Zavezniki hočejo pogodbe, katere so podpisali, spoštovati in jim pridobiti spoštovanje. Glede tega med kabineti v Rimu, Parizu in Londonu ni nobenega nesoglasja. Praška vlada ni nikdar mislila na to, da bi pospeševala politike razdelitve Avstrije; to bi nasprotovalo njenim očitnim interesom in lastni varnosti.
-f Sklepi francoskih socialistov. LDU Pariz, 13. febr. (Havas)) Izvrševalni odbor socialistične stranke je odločil, da ima Albert Thomas izbirati med vodstvom mednarodnega delavskega urada in med poslanskim mandatom. Dalje je bil sprejet sklep, ki ga je predložil Grumbach, po katerem se jemlje na znanje manifest neodvisne socialistične stranke Nemčije, ki na eni strani protestira proti gospodarskim zahtevam pariškim, na drugi strani pa po-zivlje Nemčijo, naj prizna svojo dolžnost glede obnovitve, ter se odposlancem za dunajsko konferenco naroča, delati na skupno zborovanje s političnimi in go-gosoodarskimi organizacijami Francije, Anglije in Nemčije in se baviti z rešitvijo obnovitvenega vprašanja. Paul Faure je prečital od komisije sestavljeni manifest, ki trdi, da bo socialistična stranka Nemčije še nadalje sledila naukom Jauresa, Guesdesa in Vaillanta in se ravnala po amsterdamski pogodbi. Glede internacio-nale se je določilo, da je trmoglavost in robatost Moskve onemogočila vsakršno sku;pl j en je mednarodnih strank, dalje da se vzpostavitvena pogajanja na Dunaju merajo na vsak način končati prihodnji teden.
-f- Zveza narodov. LDU Pariz, 14. februarja. (Brezži čno.) Prihodnja seia zveze narodov se bo vršila dne 21, t, m, v Parizu,
Dnevna novice.
— Iz Domžal se nam poroča: Velika, prebritka izguba nas je zadela, V nedelo, dne 13. februarja zjutraj ob pol 2, uri je v deželni bclnišivci v Ljubljani umrl vsled zapnenja žil tukajšnji ključavničarski mojster Franc Končan. Pred tremi tedni so ga si'no hudo napadli srčni krči. Od 'aj se ni več opomogel navzlic vsej zdravniški pomoči. Pokojnik je bil soustanovitelj lu-kaišme hranilnice in posojilnice in :kozi 23 let n;e neumorni delavni tnmik, blagajnik — 18 let — tukaj, katol, izobraževalnega in podpornega društva, član krajne-ga šolskega sveta. Vsa vo:skina leta ie vodil kot občirski svetovalec kra;evno občinsko aprovizacijo in de^l prošnje za voj-skine podpore, s čimur je ljudem silno veliko koristil. Pri vsem zadružnem, gospodarskem, kulturnem in političnem delu je vsa leta deloval z izrecno vnemo. In to brezplačno, zgolj iz ljubezni do dobre stvari. Bil je tudi odbornik obrtnorospe-šcva'ncga zavoda v Ljubljani. Kako narodno zaveden je bil poko^n.k, priča to, da

so štirje njegovi sinovi na prvi klic hiteli kot prostovoljci na Koroško, da jo osvobodijo, prav tako tudi na dan plebiscita. Sin njegov Franc jc načelnik tukajšnjih Orlov in hči Antonija načclnica Orlic, Pokojnik pa je bil pred vsem vzor odločnega, vernega, krščanskega moža. Vera je bila temu možu značaju zvezda vodnica pri vsem njegovem delovanju. Takih mož nam Bog dajl Prcblagi, težko preizkušeni rodbini naše najgloblje sožalje! Ti pa, ljubljeni prijatelj, uživaj v nebes.h plačilo, katero si s svojim prelepim življenjem in delovanjem tako obilno zaslužil!
—	Iz sodne službe. Gcsp. Milan To-minec, avskultant deželnega sodišča v Ljubljani, jc imenovan za sodnika in dodeljen okrajnemu sodišču v Škofji Loki.
—	Občni zbor »Pevske zvsze« bu re-preklicno v ponedeljek ob pol ireh v Ljudskem domu v pevski sobi »Liub'jane«. Pred občnim zborom bo predaval skladatelj Kogoj o slov. narodni pesmi. Vse prijatelje naše pesmi vabimo k predavan'u in občnemu zboru. Zvečer bo posebni^ koncert »Ljubljane« v »Unionu«. Vstopnice so v predpredau v trafiki v »Unionu«.
—	Uredništvo »Slovenca« potrjuje, da učiteljiščnik Ivan H a r t m a n , ni indentičen s piscem članka v našem listu »Pribičevičejada na sred. šolah.«
—	Ukinjanje sprejemanja 20 dinarskih bankovcev pri poštnih uradih. Poštno ravnateljstvo poroča: Po razpisu kr. ministrstva za pošto in brzojav od 11. t. m. štev. 6709 smo sprejemanje 20 dinarskih bankovcev pri podrejenih uradih danes ukinili. Uradi imajo nalog, da napotijo občinstvo podružnicam »Narodne banke« v Ljubljani in Mariboru v zamenjavo takih bankovcev.
—	Kamna gorica. Delavsko bralno društvo uprizori v nedeljo 20. t. ni. ob 3. uri pop. v zadružnem skladišču narodno igro >Krivo-prisežnik« v treh dejanjih in 7 slikah (k)
—	Kranjska podružnica SPD ima redni občni zbor dne 26. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih Narodne Čitalnice v Kranju z običajnim dnevnim redom. Če bi zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje občni zbor ob vsakem številu članov,	(k)
—	Tunjice. Mrtvega so našli Janeza Kerta, posestnika. Zapustil je veliko posestvo ter nad stotisoč kron denarja.
—	Silovit človek je Alojzij Grošelj. Dne 13. marca 1918 je ubil svojo ljubimko Marijo Maselj iz Znojil, s katero je imel dva otroka in je bil zato obsojen na tri leta ječe. Zdaj pa preganja svojo ženo in otrolfe." "Nekega dne je grozil, da jih bo s sekiro pobil, rekoč: »Nič mi ni za to, če tudi dva ali tri ubijem; enega sem že, dva bom pa še. Ne bojim se ne briča, ne h... in ne sodnika in tudi Boga ne!« Orožniki so Grošlja zaprli.
—	S strehe je padel 18 letni lesni delavec pri družbi >Sava« na Rečici, ko je popravljal streho na lopi in se je nevarno poškodoval.
m novsce«
lj Ljudsko štetje v Ljubljani. Mestni magistrat objavlja nastopne številke ljudskega štetja v mestni občini Ljubljani brez predmestij: Prebivalcev 53.072, moških 26.268, žensk 26.804. Državljanov kraljevine SHS je 48.246, tujih državljanov 1611, neodločenih 3215. Po veroizpovedi je pravoslavnih 2046, rimsko-katoliških 50.323, grško-katoliških 38, evangeljskih 264, muslimanov 236, izraelitov 91, drugih 15, brez koufesije 59. Po materinskem jeziku je Slovencev, oziroma Srbohrva-tov 50.275, drugih Slovanov 760, Romunov 13, Italijanov 175, Nemcev 1690, Madžarov 65, Ar-navtov 3, drugih naroduostij 91. Sedaj se vrši revizija ljudskega štetja, ki pa v glavnem ne bo mnogo vplivala na objavljeni izid.
lj Zasega bančnih poslovnih prostorov. Dopisni urad deželne vlade poroča: V soboto dne 12. t. m. je naročil poverjenik za socialno skrbstvo g, Adolf Ribnikar stanovanjskemu uradu v Ljubljani, naj zaseže v javni prid za urade poslovne prostore onih bank, ki doslej še niso smatrale za potrebno, za svoje uslužbence graditi nove hiše. Zaseči se imajo Slovenska banka, Slovenska eskomptna banka, Prometna banka, Češka industrialna banka, Gospodarska banka in Kreditni zavod.
lj Poročil se jc prošlo nedeljo v tukajšnji frančiškanski cerkvi knjigovez in zz. ožnik ljudskih knjig gospod Anton Turk z gdč. Rozo Bcvc. Obilo sreče!
lj Sodalitas ss. Cordis za Ljubljano ima seslanek v sredo, 16. februarja, ločno ob peti uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red: Logika slabega dejanja v svoji aplikaciji na človeško družbo. Poroča univ. prof. dr. .Jos. Srebrnič. — Duhovska knjižnica iu čitalnica v Ljubljani. Poroča prof. dr. Fr. Perne.
lj Seja krajevnega političnega odbora SLS za frančiškanski in koiizeojski okraj bo danes ob pol 8. uri zvečer v Jugoslov. tiskarni, I. nadstropje.
lj Predavanje SKSZ bo danes v torek zvečer ob pol 8. liri v Ljudskem domu. Predaval bo urednik g. Franc Terseglav.
lj Vstopnice za koncert »Ljubljane« bodo v predprodaji šele od srede dalje v »Unionovi« trafiki	(K)
lj Gostovanje g. Rijavca v naši c^eri. Jutri v torek, dne 15. febr. 1921 se vprizo-
rijo izven abonnementa Offenbachove »Hoffmannove pripovedke«. Hoffmanna bo pel gospod Josip R i j a v e c.
lj Glasbena Matica. V torek 22. t. m, pevska vaja. Ženski zbor ob 6., moški ob 8. uri.
lj Odlikovanje. Odlikovani so: Z redom sv. Save III, r. Matej Hubad, ravnatelj Glasbene Matice, z redom sv. S-ve IV. r. Risto Savln in Anton Lajovic, z redom sv. Save V. razreda Stanko Premrl in ravnatelj opere Miroslav Rukavina.
lj Vojak (rekrut) nstreljen? V Ljubljani se trdovratno vzdržuje ta-le vest; Nek orožnik je privedel 12. t, m. novinca z dežele v Ljubljano, ker se ni odzval vpoklicu. Dne 13. t. m. zjutraj je hotel vojaški patrulji ubežati. Patrulja je streljala, bilo je v vojašnici kralja Petra I. Novinec je bil težko ranjen. Prepeljan v vojno bolnico je 13. t, m. zjutraj umrl, — Kaj je na stvari resnice?
Dijaški vrstnik.
d Dramatski odsek Ž. O. ima danes ob 17. uri svoj reden sestanek v sobi S. D. Z, Prosim da se tega važnega sestanka udeleži čim več tovarišic, četudi niso članice odseka, — I, P,, vodja.
d Važno sejo ima osrednji odbor S. D. Z, jutri v sredo, točno ob 17, uri v Ljudskem domu. Tovariši odborniki podružnic dobrodošli. — Predsednik S. D. Z.
Orlovski vestnSk.
Seja ljubljanskega okrožja se vrši v četrtek, dne 17. t. m. ob 8 uri v tiskarni. Udeleže naj se iste vsi odsekovi predsedniki in načelniki. — Tajnik.
Fantovski večer šentjakobskega Orla bo danes ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Bratje člani se naprošajo, da se gotovo in zanesljivo udeleže.	(K)
Kiaiisoueiia poročila*
ŠKOFJE IZROČE SPOMENICO.
Belgrad, 14, febr. (Izv.)Danes so nadškof dr. Bauer, škofa Aksamovič in dr. Jeglič posetili mk:b're za nclranje zadeve, prosveto in vere ter pozneje tudi regenta prestolonaslednika Aleksandra. Ob tej priliki so ministrom kakor regentu izročili skupno spomenico,
SEJA USTAVNEGA ODBORA.
Belgrad, 14, februarja. (Izvirno) Današnja seja.ustavnega odbora se je pričela ob 9. uri dopoldne. — Pred prehodom na dnevni red se je oglasil k besedi zastopnik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Janko Simrak, ki je stavil na predsednika ustavnega odbora vprašanje, ali hoče posredovati predsedništvo konstituante, da se skliče seja skupščine v svrho razprave o prehodnih naredbah, ki jih je vlada predložila ustavnemu odboru. Ustavni odbor ima od ustavotvorne skupščine mandat, da predloži ustavni načrt in da predloži prehodne naredbe, ki tvorijo pravzaprav novo ustavo. Razen tega je vprašal podpredsednika dr. Tomljenoviča, ali hoče vlada predložiti ustavnemu odboru vse podatke o dosedanji kompetenci pokrajinskih vlad. Istotako je protestiral proti temu, ker niso vladnim prehodnim nared-bam priložena nobena pojasnila, dasi to izrecno poslovnik predpisuje. — Podpredsednik dr. T o m 1 j e n o v i č je odgovarjal, da radi prehodnih naredb ni treba sklicevati seje konstituante. — Kot prvi govornik v načelni debati je nato govoril dr. Žarko Miladinovič, ki je v daljšem govoru navajal zasluge dinastije za narodno ujedinjenje. Izjavil se je proti dvodomnemu sistemu, se obregnil ob govor poslanca Sušnika in ob opozicijo, o kateri je trdil, da ima v sebi subverzivne elemente. V svojem govoru je nadalje trdil, da je večina Hrvatov miselnosti črno-rumenega režima. Izjavil se je kot najodločnejši centralist. Jugoslov, klub v svojem ustavnem načrtu ne omenja Srema kot zapadnega dela Srbije, dasi bi to bilo samoposebi umevno. — Za njim je govoril dr. Tomljenovič, ki se je izjavil za centralizem. Napadel jc Hrvate in Slovence, češ da vodita Narodni in Jugoslovanski klub neiskreno politiko in da zasledujeta vedno protidržavne tendence. O Ljudski stranki je izjavil, da je bila v zvezi z Avstrijo, sedaj pa je v zvezi z italijansko ljudsko stranko. — Pri teh besedah je došlo do burnih protestov od strani Jugoslovanskega kluba. Dr. Tomljenovič je čul medklice, da jc bil avstrijski veliki župan in da je bil predsednik odbora za spomenik cesarju Francu Jožefu. V splošnem pa je bil govor dr, Tomljenoviča brez vsake prave vsebine, izvzemši nekaj infam-nih napadov. Vse kar je navedel za centralizem, jc dokazovalo ravno nasprotno. Njegov govor jc napravil na vladne stranke sam«. slab vtis. — Zu tem se jc pričela razprava, ali sc naj ua^cina razprava o ustavnem načrtu nadaljuje ali pa naj sc zaključi. Medtem se jc to vprašanje odgo-dilo na popoldansko sejo, ki sc jc pričela ob 4. popoldne. — Na popoldanski seji jc
početkom poslanec DuHbič ponovno predlagal, da se nadaljuje načelna debata o prehodnem stanju. Po daljši diskusiji o tem vprašanju se je razprava nadaljevala, dasi je dr. Tomljenovič nasprotoval.
V imenu Jugoslovanskega kluba je posl. Sušnik izjavil, da je ujedinjenje našega naroda prešlo tri glavne etape. Prva je bila 1, 1848,, druga majska deklaracija, tretja pa krfska delkaracija, v kateri sc je postavil temelj ujedinjenju, ravnopravnosti vseh treh plemen. Toda ta ravnopravnost se sedaj ne upošteva. Ono navdušenje, ki je vladalo prve dni našega ujedinjenja, se pretvarja danes v nezaupanje in celo v medsebojno mržnjo. Temu ni kriva črno-rmena miselnost, kakor hočejo to dokazati naši ccntralisti, pač pa centralizem. Dokler smo imeli avtonomijo, je bilo dobro. Danes jc na žalost radi demokratske in radikalne hegemonije drugo razpoloženje. Govoril je nato o naredbah ministrstva za prosveto, ki zahteva, naj sc mladina odgaja v protikrščanslcem sokelskem duhu. Sokol je danes v glavnem protikrščanski ter organizacija ene same stranke. Uvajanje so-kolskega duha v naše šole pomenja boj. Nadalje je govoril o tem, kako so se pravila liberalne dijaške organizacijo takoj odobrila, pravila Jugoslovenske dijaške lige pa še do danes niso potrjena. Katoliška semenišča ne dobivajo nobenih podpor ter ne morejo odgajali katoliškega du-hovništva. V Sloveniji je minister' Pribičevič postavil samovoljno šolske nadzornike, V Bosni so še danes prepovedane v šolah kongregacije. Nadalje je govoril o neznosnih razmerah v Vojvodini, o kateri je izjavil, da jc postala podobna afriški koloniji, v kateri se vodi kampanja najslabše vrste. Davki se tamkaj sploh nc pobirajo, ker so za davčne uradnike prišli samo belgrajski pisarčki, ki ne poznajo niti zakona, niti poslovanja, in ki uganjajo samo skrajno korupcijo. Pribičevič postopa v Vojvodini na žalost skrajno samovoljno. Te dni je dal zapreti redovniško šolo v Suho Lici. Demokratska vlada hoče iztrebiti Bunjev-ce, dasi so oni kvas našega naroda v Vojvodini. Govoril je nadalje o preganjanju lista Nevena po cenzuri. Navajal je slučaj, kako je cenzor zahteval od uredništva »Nevena«, naj se mu plača za izvrševanje cenzure lista. Katoliško duhovništvo se preganja brez vsakega razloga. Orožniki postopajo samovoljno,, kmete silijo, naj kupijo orožje, potem pa ga jim odvzemajo in za-plenjujejo. Pribičevič napoveduje kulturni boj. Mi se tega kulturnega boja nc bojimo, toda opozarjamo, da bi bilo v interesu države, če ne pride do tega boja. Mi smo za sporazum, toda od svojih glavnih zahtev nočemo in ne bomo odstopili. — Govor posl. Sušnika je napravil na vse velik vtis, — Za njim je govoril posl. Šefim Kur-b e g o v i č (musliman), ki je zagovarjal avtonomijo. Odklanjal je federalizem ter je izjavil, da se mu zdi, da obstojajo razlike v mišljenju samo glede velikosti pokrajin in vprašanja zakonodajne oblasti, ki jo je treba dati pokrajinam. Nimamo nikakih centrifugalnih tendenc. Država bo zadovoljna samo tedaj, ako bo zadovoljen tudi narod. Napadal jc nadalje demokrate radi izvaja-janja agrarne reforme, pri čemer so došli mnogi muslimani na berasko palico. Nadalje je povedal, da je neki poslanec izgnal vdovo z njene posesti brez vsakega vzroka, Kmetstvo naj se ukine, agrarna reforma se ne sme rešiti v interesu ene same stranke. Govornik se je nadalje izjavil, naj se država imenuje »Jugoslavija«. Nadalje je slikal grozne razmere v Macedoniji. Govoril je nadalje o korupciji, ki obstoja v tem, da morejo ministri odpustiti uradnike, kadar hočejo. — Za njim jc govoril posl! dr. Žerjav, ki jc nastopil zelo nesigurno. Izrazil je svoje veselje, da so v volivnem boju v skupni fronti demokrati, socialisti, samostojni in komunisti zmagali ljudsko stranko. Izjavil je, da je njegova stranka proti avtonomiji in oroH edinstveni Sloveniji, ki naj se razdeli na \ cč pokrajin. Samo močna centralistična država je zmožna, da odreši naše okupirane kraje. Nadalje je zagovarjal protikatoliški sokolski duh. — Izvajanja dr. Žerjava niso napravila nobenega učinka, ker jc to bilo samo premlevanje praznih fraz. — Seia sc je nato zaključila ter sc bo nadaljevala jutri ob 9. zjutraj.
GENERAL KUROPATKIN UMRL.
LDU Moskva, 14. februarja. (Brezžično) Umrl jc general Kuropatkin,
RADIČ GRE V BELGRAD.
LDU Zagreb, 14. febr. (ZNU) »Jutarnji list* javlja, da so se v soboto vrnili delegati srbske republikanske stranke iz Zagreba, kjer so prisostvovali zborovanju HRSS, v Belgrad. Od njih sc jc doznalo, da bo prišel Radič s štirimi svojimi poslanci v Belgrad, kjer bo izročil regentu obsežno spomenico z desetimi tiskanimi polarni. Pravijo, da bo Radič v spomuniči zahteval, da regent odpokliče vosko iz Hrvatske, ki je zapreka ujedinjenju in pravilnemu razvoju. Delegati srbske republikanske stranke so svetovali Radiču, naj izpusii la pasus iz spomenice,
PRED NOVO VOJNO!
LDU Berlin, 14. febr. (Brezžično.) Listi
javljajo iz Washinglona: Dejstvo, da se japonska zbornica brani znižati oboroževanje, jc povzročilo v Ameriki globok vtia. Sklepi japonske zbornice se spravljajo v zvezo z izjavo amerikanskega mornariškega komisarja, da Zedinjene države ne smejo imeti manjše mornarice, kakor kaka druga velesila. Senator Borsh je v petek v senatu izrecno izjavil: »Jaz sem si gotov, da bo dejstvo, da sq ne bi sklenil med velesilami ^ dogovor v vprašanju mornarice, gotovo dovcdlo do vojne. To je tako jasno, kakor beli dan.«
BORZA.
LDU Zagreb, 14. febr. (ZNU) Dev{*e$
Berlin 248—255, Bukarešta 198—0, Italija 534—536, London 560—565, Newyork (ček) 144—145, Pariz 1050—0, Praga 189 do 190. Sofija 164—0, Švica 2325—2375, Dunaj 21.50—21.60. Valute: Dolarji 142 do 142.75, avstrijske krone 24—25, bolgarski levi 160—0, carski rublji 55—60, češkoslovaške krone 180—183, napoleondori 468—472, nemške marke 238—241, italijanske lire 51S—520,
pr Koncert Ršjavec-Ličar. V razprodanem opernem gledališču sta sinoči žela pravi triurni naša rojaka umetnika Josip Rijavec in Ciril Ličar. Občinstvo je umetnika prisrčno pozdravilo. Zaveda se, da sta se vrnila v svojo ožjo domovino dv« velika domača umetnika, toda žal samo mimogrede, samo na poti svoje svetovne turneje. Navdušenje občinstva je raslo od točke do točke in je doseglo vrhunec ob' Lajovčcvi »Serenadi«. Umetnikoma so bili podarjeni štirje venci. Strokovno poročilo objavimo jutri.
pr >Čas«, štev. 1. in 2. (1. 1921.) Je v močnem zvezku strani 144 pravkar izžel. Naročnikom se bo razposlal prihodnji teden. Tu hočemo za danes navesti samo pregled bojjate in aktualne mu vsebine: I. Razprave in članki: Ob smrti biskupa dr. Ant. MahniČa. Uredništvo > Časa c. Znanstvene osnove katoliški dogmi. Vseučiliščni hon. liast. dr. Janez Fabijan Ljubljana. Oskrba vojn. oškodovancev v Sloveniji. Sestavil dr. A. Brecelj, načelnik invalidskega oddelka — Ljubljana. — Uzroci reform-nog pokreta u Hrvatakoj. Ivrešimir Pečnjak — Zagreb. — Narodnostno vprašanje. Dr. A. Go-sar, narodni poslanec v konstituanti. — Goriški ■ memenlo. Kulturnozgodovinski pregled. Dr. Jo/,a Lovrenčič. — Razmerje cerkve °<fo države v Jugoslaviji. Dr. P. Angolik Ttriuinee O. F. M. — Ljubljana. — Usoda slovenskega jezika. Bivši profesor E. Rakovec, sedaj župnik
—	Bošlauj na Dolenjskem. — II. Iz našega kulturnega življenja: Evropski jezikovni problem. Prof. dr. Fr. Kovačič — Maribor. — Koroški plebiscit. Prof. dr. Gregor Rožman —* Ljubljana. — Narodovo zdravje v Sloveniji. Družabno-zdravstvena študija. Napisal A. B.
—	Nešlo k reformi srednjih škola. Prof. o. Bernardo Brixy, franjevac. — Zagreb. — Visokošolski študij v Italiji. Poroča Alojzij Res —. Trst. — Pojasnilo: Dr. Josip Mal (k dr. Fr» Kosovemu >Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku< IV. zv.). — Jezikoslovje: Francoska slovnica, spisal prof. dr. Pavel V» Breznik (Ivan Gruden). — literarna zgodovina slovenskega slovstva. II. izdaja. (c^j. Iv. Pregelj). — Časopisi iu revije; Život?*— IIL Kronika: Žalna seja Leonove družbe. — Opomba uredništva. — Natančnejši vpogled v posamezne deloma zelo obširno razprave in članke, katerih ni nič manj kakor trinajst, bomo čilateljem >Slo'venca< tokom prihodnjega tedna poskrbeli. Toplo pa priporočamo, da m vsak naroči na >Čas«. Saj moremo naročnino, ki znaša le K 40., za dijake celo le K 25, le toliko razumeti, da mora >L. D.c, ki >Časc zalaga, občutno dc.plačevati, da se stroški v tiskarni poravnajo. — >Čas< izhaja v 1. 1921 kot dvtv mesečnik na štirih tiskanih polah (64 strani) ter slane K 40.—. Ustanovniki (K 200.—) doplačajo sa isto leto še K 35.— ; dijaki pa dobe list, ako .se jih najmanj 15 pod skupnim naslovom naroči, po K 25.— za ipto leto 1921. Naročnino je treba poravnati naprej bodisi s položnicami bodisi s poštnimi nakaznicami pri upravi »Časac, Ljubljane, prodajalna Katol. tisk. društva (prej Ničmen), Kopitarjeva uliea štev. 2. Zvezek (št. 1 .in 2. !. 1021), ki je izšel stane v prosti razprodaji K 22.—.
Oržaitna
Dobitki drugega razreda: Štev. 98284 dobi 70.000.— Din. 23367 „ 30.000,— „ 60188 „ 20-000.— , ,, 70759 „ 10.000.— ' 22555 „ 2.000.— „ 48370 „ 2.000— „ 6210 ., 1.000.— „ 1.000.— „ „ 1.000.— „ „ 76576 , 1.000 „ Ostalih izžrebanih 2490 številk j® izločenih v izložol, Gajeva ulica flt 8.
Nrtslednje žrebanje 7. In o. marca t.L Srečke so dobivajo pri Državni glavni Uolcktnrl, Medjunarodna banka d. d. Zagreb, Gajeva ul. 8.
I 10158 25763
t
Stefifi« mesta vajenca za3S°o'
■11 mizarsko obrt. Naslov pove uprava lista pod St 541.
sa sprejme proti dobri plati pri Betonska tvornica Clhlaf, Vodovodna c. 1. Ljubljana.	542
mmiRi
Huperčvrh nt
prvovrstno sllvovko proda Upravn'Stvo grajščlne iuperCrrh pošta Novo mesto.
Mesečno sobo
išče soliden gospod. Ponudbe pod >Ue-eečna soba 550.« na upravo tega lista.
ntratti vnrifplfza leia"]c. gumi-ko-
Ul! UMI VUtillbl lesn, bele barve dobro ohranjen — naorodaj, Naslov pove uprava lista pod št, 631.
Dfnila s« v sredo 16. t. m. med 10—12 H UUU uro na Sv. Petra cesti St. 24. 16 kom. dobro ohranjenih dvojnih oken I* kom. dobro ohranjenih sobnih vrat ft kom. vzidanih Štedilnikov 4 kom. lončenih peCi.
Bukova drva
foitnj predat lit.
npLIp ' dežele, poštena in pridna, vešča U&RIti Kuhe ter drugih gospodinsklh del IKe služb«, nsjraie pri Šivilji, gre p i tudi drugam. Zna tudi nekaj Šivati. Ponudbe z navedbo plače na upravo -Slovenca" pod »Slavica 528.«
PozorI Samo 56 kron Pozor! kg sladkorja v kockah
pri večjem odjema indi ceaeje
se dobi pri tvrdki E. Fremrov, Moste 64 pri Ljubljani, nasproti gost. pod ..Lipo',
Kazat deli Diesel-ovega moloria
30 HP se prodajo kot staro železo. Naslov pove uprava .Slovenca" pod St. 476.
Df>nip laško, prvovrstno ima v zelogi III iUjG, tvrdka Kmet Komp., Ljubljana Gosposvetska cesta. Zahtevajte ponudbe.
Prodajam franke jjjjjg ^ l.aRSO
I. a 7. — K kg lepe
14. 30 K kg. NaroČila pod »Priložnost 543 na upravo Slovenca,
LJubljana navadne
Vanrflflai' 2 pisalni mizi, 1 nastavek lllljll UUU) • od kredence, pripraven za
?wtilno, in več zabojev. Erjavec & bi"	*
Pnrk, Valvasorjev trg 7.	493
I dha nncpcfvn na prodai. ki obstoji
LCjiO ISUjCoIIU it hiSe, hleva, kozolca Ur dobrih njiv in travnikov. Naslov yovs is prijaznosti uprava lista pod štav. Mt. Za odgovor znamka.
DPkllri reTnlh staršev ali brez starSev, llbRIllB stara 12 do 16 let, se sprejme sa svojo k meSčanski rodbini. Pouudbe na uprava lista pod Zvesta 506.
v naj bol i romantični legi s 30 najmoder-neje opremljenimi sobami, po železnici poi ure oddaljen od Dunaja se proda. K hotelu spada velik vrt za goste, sadovnjak in vinograd. Odda se za dva milijona Jugoslovanskih kron in tudi za tujo valuto. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca" pod Šifro hoiel 496.
v oskrbo več krav se sprejme kateri bi imel veselje do molže, Vojaščine mora biti prost, a je lahko vojni Invalid. Fantje z dobrimi spričevali se * "p Obrniti na Kart. samostan, Ple-e, p. St. Jernej.	351
Stev. 251.
Razpis službe
občinskega tajnika.
Pri mestni občini Kranj se odda služba občinskega tajnika. Zahteva s» znanje slovenskega in deloma srbohrvat-skega jezika ter po možnosti strojepisj.
Pravilno opremljene proSnje i dokazili dosedan ega službovanja je vložit do 25. februarja 1921. Plača po dogovoru nastop službe takoj.
Mestno županstvo v Kranju,
dne 10. februarja 1921.
______ Župan: F. Polak, s. r.
4 izložbena okna
komplet z roleti in brušenimi stekli, velikost 140 290 cm ima na prodaj
Obrtna centrala v Ljubljani,
Pražakova ulica 5.
Večja množina dobro ohranjenih
lesenih in železnih, se proda po ugodni ceni. — GOLO d & Ko., tovarna kemičnih izdelkov, Vič.
Večja množina
M Dele čevljev Sli r
uaiskem kron, strokovno delo, izdeluje Blatnik Karel Skofja ul. 13., Ljubljana. Cevlj. mojstri in njih zadruge, kateri se zanimajo za boljSe delo, naj zahtevajo vzorce. Cene dnevne.
Proda se
1 vagon lepih Jesenov za kolarje, 38 m zloe (Draht-aeile) kompletno z gonilnimi kolesi in tečaji, 2 lepi popolnoma novi prsni opremi (Brustgeechirr), lsesalko (tJum-pe) in razno železje za mlinsko porabo. Naslov: iv. Knrait, valčnl mlin, Domžale.
Hov moderno nre]eni fotografičnl atelje
Franjo MM, Cele
Cankarjeva ulica štev. 9
izvršuje slike vseh vrst v najmodernejši izpeljavi ter po zelo zmernih cenah.
po nizki ceni se proda pri L PODBOJU, Sv. Petra čes a 95. i
■	£ ■■ a ■■«••«■ b o n • r: s f e ]
Konkurence - zmožen -
je samo oni trgovec, ki dobi blago iz prve roke. Koruzo, oves, pšenico itd. dobite najceneje franko vsaka želez, postaja v Sloveniji pri
B. ŠURJAK I MUSi
ZAGREB, Guaduličeva ulica 58.
illiieiiiiiiinaitnnH],,,
v dobrem stanju, samo noveiši Typ. ter prvovrstne znamke se kupi. — Ponudbe z navedbo cene, moči m sistema ie poslati na upravn Stvo Slovenca" pod šifro »AUTU« 300 472.
.,•*..■>•.• •.; .-■>.-,. •;>': ■:> •• -v.. ,<>>v . »..••t:..
Brez posebnega obvestila.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš preljubljeni soprog in oče, gospod
Ignacij
posestnik in trgovec
po dolgi in mučni bolezni danes mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokoinika se vrši v sredo 16. februarja ob 11. uri dopoldne na domače pokopališče. Priporočamo ga v blag spomin!
Sv. Martin ob Paki, 14. februarja 1921.
Marija Mikuš roj. Pož
soproga
Vladko, Slavka, Marjan, Boris
otroci.
Globoko potrti naznau amo vsem sorodnikom, orljateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati v bolišo življenje uaSeg i nad vse ljubljenega soproga, oz. oCeta, starega očeta in tasta, gospoda
Franc Končan
ključavničarski mojster, posestnik 1.1, d.
v starosti 62 let.
Pogreb dragega nepozabnega se vrši v torek 15- t. m. iz IvSe žalosti na župno pokopališče v Dom alth.
Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Domžalah. Domžale, dne 13. svečana 1921.
Antonija Končan
soorogo.
Franc, Janko, Zvonko, Ciril, Metod, Vinko
sinovi.
Mlci, Tončka, Anica
h* ere.
Fanl Končan roj. Zaje, Tončka Končan roj. Habjan
binahi.
Francka Končan
v-ukine.
Krasni iolskl s ve i v DomZalah naznanja, da je njega večletni član, gospod
Franc Končan
ključavničarski mojster in posestnik
dne 13. februarja zjutraj ob pol 2. uri no kratki, mučni noleznl, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 62. letu staro ti mimo v Gosoodu zaspal.
Pogreb preblagegn poko > ika se vrši v torek, 15. febr., dop. ob 10. uri iz hiše žalosti, Sp Domžale 41, na zupno pokopališče v Domžalah. Domžale, 13. februarja 1921.
Karol Flerln, predsednik.
Hraniln.ca In posojilnica v Damtaiah nn ■•auia,
da se le nie soustanov telj in 23 letni prezaslužni tajnik,
gospo
arsanc
kijniavniiars i mo step in pes
sfntk
dne 13. februarja zjutraj ob pol 2. uri po kratki, mučn; bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 62. le I u starost, reselh v bolišt življenje.
Po reb nepoz bnegi pokojn ka se vrsi v torek j5. ftbr, dop. ob 10. uri iz hiše ž lost-, Sp. D.> i.žak- 41, a žup<o pokopališče v Domžalah. Časten, hvaležon mu spomini Domžale, 13. feoruaria lv2l.
Franc Bernlk, načelnik.
Pofrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in svak, gospod
Matija Kune
kr. strokovni učitelj in posestnik
v pondeljek dne 14. februarja 1921, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega ookojnika bo v sredo dne 16. februarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta štev. 45 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu blag spomin!
V Ljubljani, dne 15. februarja 1921.
Globoko žalujoče rodbine:
Kune, Toraažič, Juvanc.
Mestni pogrebni zavod v Liubljani
in 8. mm t.
t	ftet. Izobraževalno in podporno društvo v
Dom?ažah javi pritužno vest, da ie njega požrtvovalni,
'M	vneti 18 lemi blagajnik, gospod
1 Franc Honlan
k!jU.a»ni{ar»l( mojitar in po>esinlk
dne 13. februaria zjutrai ob po! 2. uri do kratki mučni bolezni, pre.iden s sv. zakramenti za umirajoče, v 62. letu starost, odšel po večno plačilo.
Pogreb predolgega pokojnika :>e vršt v torek, 15. febr., dop. ob 10 uri iz h se žalosti, Sp. Domžale 41, na župrio pokopališče v Domžalah. Vsemogočni mu bo li o ilen uiačnikl D o inž u le, 13. februarju 1921.
Franc Bernlk, predsednik.
^aoruziia Zvezdi v L.uoijaiu
razpisuje službo
knjigovodskega uradnika,
ki ima trgovsko izobrazbo.
Lastnoročno pisane prošnje s spričevali in zahtevki o plači je do 23. febr uar a t. t. predložiti ravnateljstvu (Dunajska cesta št. 38, I. nadstr.)
liiii
;
• •
hdaja konzorcij >Sloveocac
Odgovorni urednik Mihael MuSkore v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani