99. it. - 5.
Naročnina za kraljevino SHS
M«sečno 15 D. Letno ISO D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 2*10 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
Poštnina ^avšaSIrana. Posamezne številke 1 Din.
¥ Ljubljani, v soboto 29. aprila 1922.
p/aea«o
^,Cea/na l .
nj,žnica
Uredništvo r
\Volfova ulica 1/1. Telefon 3G&
ni fr*nk0. ; Uprava:
rijin trg 8. Telefon 44,
Ljub]j9l,a	/ Rokopisi se ne vračajo.
prašanjem je priložiti znamk* za odgovor.
jcazisiiarsas
GENOVSKA KONFERENCA.
Nasprotja med Anglijo in Franciio.
SEJA PODKOMISIJE PRVE POL. KOMISIJE. — ODGOVOR RUSIJI. FRANCOSKI DELEGAT BARTHOU ODPOTUJE V PARIZ.
Genova 28. aprila. (Izv.) Popoldne se je sestala podkomisija prve politične Komisije, da se posvetuje o spomenici, ki naj se pošlje ruski delegaciji. Zastopanih je bilo pet sklicujočih držav ter vica, Švedska, Poljska in Romunija. ■Kakor se doznava, obstoja gotovo nasprotje med zavezniki glede spomenice Ker sta bili Anglija in Francija v vprašanju vrnitve imovine v Rusiji formalno pripravljeni glasovati za vrnitev. Francozi in Belgijci so zahtevali, naj se miovina vrne brez vsakh pridržkov. Angleška spomenica obstoja iz dveh delov. Doznava se, da so Angleži naklonjeni Rusom tudi v vprašanju vojnih dolgov.
Genova, 28. aprila. (Izv.) Na današnji seji podkomisije prve politične komisije se je začetkom seje kazalo na-sprotstvo med angleškim in francoskim naziranjem glede rešitve ruskega Vprašanja. V debati pa je zunanji minister Schanzer izjavil, da namerava ‘talija vzpostaviti z narodi predvojne odanošaje, zlasti z Rusijo, brez katere hi mogoče obnoviti Evrope. — Nato se Je prečitalo francosko besedilo spomenice. Lloyd George je omenil, da ima ta nota krasen slog, vendar pa se mu ne zdi pripravna ugladiti pot miru, ker
žali v svojem uvodu čustva Rusije. Nota govori uvodoma o tem, da je Rusija upropaščena in da se ne more obnoviti brez zunanje pomoči. Angleško besedilo Lloyd Georgevo je bolj zmerno, zdi se mu, da je bolj pripravna pot. Švicarski delegat Motta je predlagal, naj se skuša najti srednjo pot in naj se predvsem izločijo napadi na Rusijo, ki jih je grajal Lloyd George. Komisija je sklenila v tem zmislu in je izvolila komite, ki naj se takoj sestane in še danes izpolni svojo nalogo. — Na koncu seje je naznanil francoski delegat Barthou, da mora odpotovati za štiri do pet dni. Vendar pa naj se v tem ne vidi kaka namera, da se hoče odstraniti s konference. Nasprotno, interesi Francije zahtevajo, da ostane v Genovi. Francoska bo za njegove kratke odsotnosti funkcionirala kakor doslej.
Genova, 28. aprila. (Izv.) Francoski delegat je davi odpotoval v Pariz, kjer ostane le par dni. Za njegove odsotnosti načeluje francoski delegaciji državni podtajnik Colrath. Barthou se povrne v Genovo v sredo ob ^šestih zjutraj. Plenarna seja konference, ki bi se imela vršiti v ponedeljek, bo, kakor se govori, preložena do srede ali četrtka.
Vrhovni zavezniški sv©£ na konferenci
Pariz, 28. aprila. (Izv.) Agence Ha-yas javlja: Po nagibu angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea je bil francoski kabinet vprašan, ali naj se pozove h genovski konferenci vrhovni zavezniški svet. Kabinetni svet je privolil v stališče angleškega ministrskega predsednika, ki bo nastopno: Posvetovanja vrhovnega zavezniškega sveta se ne bodo nanašala na vpra-Sanja, s katerimi se ravno sedaj bavi reparacijska komisija. Kar se tiče revizije nemško-ruskega dogovora z ozirom na obstoječe pogodbe, bi je angle-
ški ministrski predsednik brezdvomno ne zavrnil, ako bi ostala edini predmet posvetovanj in ako bi se vrhovni svet sklical v takem kraju in ob takem času, da bi mogel prisostvovati tudi francoski ministrski predsednik Poincare. Z zadoščenjem bi pristal tudi na sodelovanje male antante in Poljske, toda nemški zastopniki bi morali biti po njegovem mnenju od razprav popolnoma izključeni. Francoski ministrski predsednik doslej še ni prejel osebnega vabila Lloyd Georgea, naj pride v Genovo.
Sela narodne skupifine.
OPOLDANSKA SEJA. — GOVORNIKI GOVORE PRAZNIM KLOPEM.
Beograd, 28. aprila. (Izv.) Današnja dopoldanska seja narodne skupščine se ie otvorila ob enajstih. — Pred preho-
dom na dnevni red vpraša zemljorad-»iški poslanec Franič predsednika skupščine, zakaj ministri ne odgovarjajo na interpelacije. Predsednik odgovarja, da je že enkrat ministre na to opozoril, da pa so mu odgovorili, da nimajo zadostnih podatkov. Poslanec Franič zahteva, naj se v poslovnik sprejme določba, po kateri se ministri Kaznujejo, ako ne odgovarjajo na predložene interpelacije. — Govori še zem-
POPOLDANSKA SEJA. - ZAKONSKA PREDLOGA O DVANAJSTINAH JE SPREJETA. — NESOGLASJA MED DEMOKRATI IN RADIKALCI. — KER NI KVORUMA, SE SEJA MED BURNIM PREREKAJVA,.', >	NJEM	ZAKLJUČI.
posledice. — Nato preide zbornica na
Ijoradniški desident dr. Momčilo Ivanič, nakar preide zbornica na dnevni red: razprava o proračunskih dvanajstinah.
— Posl. dr. Ivanič kritizira delovanje vlade in zlasti politiko finančnega ministra dr. Kumanudjja. Govori pred skoraj prazno hišo in zahteva zaradi tega na koncu svojega govora, naj se seja prekine. Predsednik odredi zaradi tega, da se seja prekine za pet minut. Po odmoru nadaljuje dr. Ivanič svoj govor.
— Seja se je zaključila ob J2.30, prihodnja ob štirih popoldne.
Beograd, 28. aprila. (Izv.) Popoldanska seja narodne skupščine se je Otvorila ob 4.05. — Posl. Vlada Savič obžaluje, da se proračunske dvanajstine ne ozirajo na srbske kmetovalce, ki so v vojni največ trpeli. Zaradi tega bo glasoval proti dvanajstinam. — Muslimanski desničar dr. Karamehmedovič izjavi: Proračun za vse leto, ki pride V par dneh na dnevni red narodne skupščne, bomo podvrgli strogi, toda objektivni in dobrohotni kritiki. Pri tej Priliki izjavljam, da bomo jaz in moji tovariši glasovali za proračun, da se z zakonsko predlogo o proračunskih dvanajstinah za maj in junij da državnemu aparatu možnost za redno funkcioniranje. Stranke vladne koalicije so v tej zakonski predlogi zopet nedvomno pokazale svojo lojalnost do jugoslovanske muslimanske organizacije s tem, da so vstavile vanjo znesek 90 milijonov dinarjev za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Z ozirom na to lojalnost bom jaz in inoji tovariši glasoval za to zakonsko predlogo, dasi smo v zmislu znanega glasovanja v centralnem odboru naše stranke odpoklicali svoja eksponenta iz vlade. — Demokrat dr. Milan Rojc izjavi, da bo glasoval za predlog o proračunskih dvanajstinah, akoravno so Pomisleki predgovornikov iz opozicije večinoma utemeljeni. Vendar pa smatra, da sedaj, dva dni pred uveljavljenem teh državnih potrebščin, ni čas toi da iz tega z uspehom izvajam
splošno glasovanje. Oddanih je 185 glasov, in sicer 129 za, 56 pa proti. Predsednik izjavlja, da je zakonska predloga o proračunskih dvanajstinah za maj in junij 1922 v splošnem sprejeta. — Nato se začne podrobna debata, zlasti o členih 61 in 64. Pri členu 61 predlaga poročevalec amendement finančnega ministra v znesku 90 milijonov dinarjev za likvidacijo kmetskih odnošajev v Bosni in Hercegovini. — Dr. Vasilij Popovič predlaga v imenu zemljorad-nikov, da se temu paragrafu doda novi, ki pooblašča finančnega ministra, da stavi ministru za agrarno reformo na razpolago vsoto 20 milijonov dinarjev, iz katere naj se dovolijo kmetovalcem omejeni predujmi. — Ta predlog propade, sprejet pa je amendement poročevalca, oziroma finančnega ministra. Pri členu 64 pride do nesoglasja med radikalci in demokrati. Po tem členu preide finančna straža iz področja vojnega v kompetenco ministrstva za finance. Proti tej izpremembi so radikalci. Seja se ob 7 in pol prekine. Radikalci se umaknejo v svojo klubovo sobo. Ob devetih zvečer namerava predsednik zopet otvoriti sejo, radikalci pa niso navzoči. Zaradi tega pride do burnega prerekanja v zbornici. Predsednik ugotavlja, da zbornica nima kvoruma, demokrati, zemljoradniki in ostali pa kričijo, da je kvorum. Nastane velik hrup. Demokrati zahtevajo, naj se Čitajo imena poslancev, da se na ta
Kralj Aleksander v Zagrebu.
Zagreb, 28. aprila. (Izv.) Danes ob enajstih dopoldne je dospel semkaj kralj Aleksander na svojem potovanju iz Bukarešte v Pariz. V njegovem spremstvu se nahaja princ Pavle ter maršal dvora Jankovič s soprogo. Romunska princezinja Marija je svojega zaročenca spremila do Sinaje. Na kolodvoru je vladarja pozdravil namestnik Demetrovič ter armijski poveljnik s častniki. Pric Pavle se je medtem odpeljal z avtomobilom v mesto, kjer si je ogledal jugoslovansko akademijo in Strossmayerjevo galerijo. Princ Pavle je dejal, da mu Zagreb zelo dopadc in da namerava ostati tukaj delj časa, čim mu bo to mogoče. Kralj je rekel namestniku Demetroviču, da poseti Zagreb v septembru. Pred kolodvorom se je zbrala velika množica prebivalstva, ki je kralja navdušeno pozdravljala, ko je z orientnim ekspresom nadaljeval svojo vožnjo v Pariz.
Jugoslovansko posolilo v Ameriki.
Beograd, 28. aprila. (Izv.) V vladnih krogih zatrjujejo, da bo novo inozemsko posojlo v kratkem sklenjeno. Da-nesje dospela v Beograd vest, da finančni minister dr. Kumanudi nadaljuje pogajanja z ameriškimi finančnimi krogi o sklenitvi posojila v znesku 100 milijonov dolarjev. Do danes pa še ni prejel odgovora na zahtevo naše vlade, naj bi se emisijski tečaj posojila zvišal na 88. Zatrjuje se tudi, da je dobil dr. Kumanudi še eno ponudbo za sklenitev posojila od neke belgijske finančne skupine, o čemur je poročal vladi. Kakor se doznava, so ponudili posojilo naši državi tudi švicarski bančniki.
PROSLAVA PRVEGA MAJA.
Beograd, 28. aprila. (Izv.) Socialistični poslanci Etbin Kristan in tovariši so predložili ministru za notranje stvari interpelacijo, v kateri protestirajo proti odloku notranjega ministrstva, ki je prepovedalo, da se 1. maj ne sme proslavljati z manifestacijami na cesti in pod milna nebom.
PRORAČUN MIN. ZA SOCIJALNO POLITIKO.
Beograd, 28. aprila. (Izv.) Finančni odbor je imel danes dopoldne sejo, na kateri je sprejel poročilo pododbora za razpravo o proračunu ministrstva za socijalno politiko.
ŠKODA V BITOLJU.
Beograd, 28. aprila. (Izv.) Iz Bitolja poročajo, da se stvarna škoda prebivalcev vsled eksplozije razstreliva in požara ceni na 50 do 60 milijonov dinarjev, vrednost uničene municije pa na 150 milijonov dinarjev.
PAŠIČEVO ZDRAVSTVENO STANJE.
Beograd, 28. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič se danes ni počutil dobro. Zaradi tega ni danes nikogar sprejel in ni poslušal poročil.
RAZMEJITEV Z MADŽARSKO.
Beograd, 28. aprila. (Izv.) Včeraj dopoldne je g. Čolak Antič, predsednik jugoslovanske delegacije razmejitvene komisije z Madžarsko, poročal ministru Trifkoviču o poteku delovanja razmejitvene komisije. Zaradi tega je bila danes dopoldne seja ministrskega sveta, na kateri so ministri sklenili dati naši delegaciji nova navodila za njeno delovanje v razmejitveni komisiji.
GARANCIJSKA POGODBA O MIRU MED ITALIJO IN MALO ANTANTO.
Genova, 28. aprila (Izv.) Danes ob desetih dopoldne je bila konferenca med italijanskim zunanjim minstrom Schanzerjem in češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Be-nešem, na kateri sta skušala doseči spraviti v sklad stališči Italije in male antante v pogledu garancijske pogodbe o miru, vendar konferenca ni imela uspeha.
način ugotovi kvorum. Predsednik ugotavlja ponovno, da narodna skupščina nima kvoruma, nakar zaključi sejo ob 9.05. Prihodnja seja jutri ob desetih dopoldne z istim dnevnim redom.
Beograd, 28. aprila. (Izv.) Kakor se doznava, se bo narodna skupščina po glasovanju o proračunskih dvanajstinah za meseca maj in junij odgodila do 3. ali 4. maja.
Med dvema steEcsna.
V Angliji je danes iri milijone delavcev raznih strok brez posla. Z današnjim dnem so namreč lastniki obratov za mehanične konstrukcije izprli do 600.000 delavcev, ker so se medsebojna pogajanja za zvišanje mezde razbila. Brezposelnost je danes za veliko Britanijo najtežje in najnevarnejše vprašanje.
Razumljivo je, da v teh okoliščinah Lloyd George najenergičneje nastopa na genovski konferenci za mir in delo. Nemalo vplivajo na zunanje politično smer angleške vlade tudi ogromni načrti, ki jih pripravlja Rusija vsepovsod. Medlem ko širi francosko časopisje kot strašilo za Angleže in Italijane n. pr. vesti, da pošdja Moskva na stotisoče zlata rubljev v svet med inozemske komunistične organizacije in da ustanavlja sovjetska vlada po Aziji — zlasti V Afganistanu posebne šole, kjer naj bi se vežbali v propagandnem delu spretni agitatorji za boljševizem, pa dela Rusija v resnici vse kaj mogočnejšega in za zapadni kapitlizem daleč nevarnejšega, kakor bi bilo par učilnic za komuni-stično propagando.
Ruska vlada sklepa s svojimi azijskimi sosedi trgovske pogodbe in vojaške konvencije. Po raznih zanesljivih vesteh je sedaj v delu načrt za razširitev nemško-ruske zveze v nemški-turški blok in kemalisti delujejo na to, da bi se v ta blok piitegnila na Balkanu še Bolgarija, moskovska »Izvestija« pa pozivajo k sodelovanju tudi Zedinjene države ter povdarjajo popolno miroljubnost ruske republike kažoč na razorožitveni govor Cičerinov v Genovi in na francoski mi-, litarizem, ki edino tišči Evropo k tlom.
V Zedinjenih državah samih se pojavlja močna agitacija za posojilo Netnr čiji in Rusiji. Pierpont Morgan se je v principu pravzaprav že izrekel za to, da da Nemčiji posojilo in se menda že v kratkem sestane komisija za izvedbo tega Morganovega posojila. Anglija bi seveda gledala, da se pridruži temu bloka dela in miru.
Francosko časopisje postaja od dne do dne nervoznejše. Napadi na Lloy4 Georgeja postajajo v francoskem časopisju vedno strastnejši, celo umerjeni Gauvain gre v tem oziru precej daleč. Dosedaj je irancosfca žurnalistika pardo-nirala še precej obzirno Italijo. Sedaj pa je tudi italijanska diplomacija prišla pod oster časnikarski nož. zlasti zunanji minister Schanzer, kateremu Francozi ne zaupajo že radi njegovega nemškega pokolenja in o katerem pišejo, da nič več ne skriva svojih velikih simpatij za Nemčijo. Publicist Alexis Caille postavlja tezo, da se vstvarja ameriško-nemški blok, ki dela na to, da dobi v svojo oblast svetovno produkcijo, politično pa stremi za vzpostavitvijo srednje Evrope.
Ob teh velevažnih dogodkih ne more ostati mirna in neinteresirana seveA niti mala antanta, ki se nahaja zunnjepolitično momentano med dvema stoloma in si ne upa odločno prisesti nikamor. Češki ministrski predsednik dr. Beneš, ki je danes vodilni državnik male antante, se trudi v Genovi, da bi pomiril med seboj obe nasprotni skupini Francijo in Belgijo na eni in Anglijo in Italijo na drugi strani. Dr. Beneš seveda tudi uvideva, da gre pot do miru in dela skozi Rusijo in se zato trudi, da bi intransigentno Francijo spravil v tem oziru z Anglijo in izgladil mednarodna nasprotstva s posebnimi garancijskimi pogod* bami. Izgleda, da ne brez uspeha.
Toda za resničen in trajen uspeh bo treba po vsem, kot se kaže, tudi mati antanti, predvsem Češki in Jugoslaviji iz sedanje situacije med dvema stoloma odločno na to ali ono stran; katero, o tem smo že često govorili — skozi Bol* gorijo k Rusiji.
ReikS fašist ©ripravlE®*© sossad na Kraljevič©«
OBSOJENI FAŠISTI, KI SO SVOJČAS NAMERAVALI IZVRŠITI NA* PAD NA DR. ZANELLA, POGNANI ČEZ MEJO.
Sušak, 28. aprila. (Izv.) Naša vlada je izdala naredbo, po kateri morajo odslej oblasti na Sušaku ali v Bakru vi-dirati potne liste za Kraljevico. Ta na-redba se je izdala zaradi tega, ker se je izvedelo, da pripravljajo reški faš:'!' napad na Kraljevico, da strahujejo večino reške konstituante.
Zagreb, 28. aprila. (Izv.) Kakor znano, je približno pred enim mesecem vdrlo pet italijanskih fašistov z Reke na naše ozemlje pri Kraljeviči, kjer so
nameravali Izvršiti napad na predsežl" nika reške vlade dr. Zanello. Tu so jih naši orožniki prijeli in odvedli v Zagreb v zapor. Trije so bili takoj obsojeni na en mesec zapora in na 10Q dinarjev globe. Ker so to kazen že prestali, so jih te dni pod močnim spremstvom spravili čez mejo. Ostala dva sta bila izročena sodnemu stolu v Zagrebu, ki bo nadalje proti njima postopal	, A
• 	•	•••	'.'K.
P©jalass2a za izvedb© rapallskega
dogovora.
NINČIČ V NERODNI SITUACIJI. - VLADA ZA TAKOJŠNJO IZVEDBO RAPALLSKEGA DOGOVORA.
Genova, 28. aprila. (Izv.) Po vesteh, ki so došle danes, jugoslovanski ministrski predsednik Pašič zaradi svoje avtomobilske nezgode ne pride v Genovo k zaključnim pogajanjem med Jugoslavijo in Italijo. Nasprotno odpotuje v Beograd minister zunanjih poslov dr. Ninčič, da dobi od svoje vlade navodil, ki se jih ima držati pri teli razgovorih.
Beograd, 28. aprila. (Izv.) Kakor znano, je vlada poslala našemu zunanjemu ministru dr. Ninčiču navodila, po katerih naj ne nadaljuje pogajanj z Italijani, ampak naj zahteva takojšnjo in
striktno izvedbo rapallskega dogovoru, oziroma naj vso zadevo predloži zvezi narodov. Nekateri ministri so mnenja, da bi se rapallski dogovor že zdavna; moral registrirati pri zvezi narodov, kei drugače ne more veljati kot mednarodna pogodba. Ker dr. Ninčič ni dobi' drugih navodil in je hotel s svojim di-plomatičnim delovanjem pokazati, da more dovesti pogajanja z Italijani do konca, se sedaj nahaja v zelo neugodnem položaju, vsled česar se povrne v Beograd, da osebno poroča vladi, preden nadaljuje pogajanja z Italijo.
OMEJITEV IZVOZA IN UVOZA.
Genova, 28. aprila. (Izv.) Na včerajšnji seji gospodarske podkomisije je bilo v zmislu zakona Anglije in male antante rešeno vprašanje omejitve uvoza in izvoza. Debata je trajala dolgo in je bila mestoma precej ostra. Seja je sklenila predlog italijanske delegacije, naj se dovoli svoboda uvoza v duhu portoroške konference le neobvezno priporočati Zaradi tega ostane to vprašanje no-tranj^ problem prizadetih držav
AMERIKA PRIZNALA NEODVISNOST EGIPTA.	,(k.
London, 28. aprila. (Izv.) Zedinjene države ameriške so priznale neodvisnost Egipta.
Vsi na majski mar f@£taeiiski shod NSS, se vrši v pondeljek c 10- tiri dojj, na vrtu hi tela v Tivoli.
Italijansko šikaniranje
naših železničarjev.
Vprašanje posl. Ivana Deržiča iia gosp. ministra saobračaja.
Dne 1. aprila 1922. je prispelo z vlakom št. 4284 iz Jesenic naše vlakovno osobje v Podbrdo (Piedicolle), da prevzame nazaj vlak 4255. Stroj vlaka je bil za čas postanka zastražen po stražniku italijanske finančne straže, nekem Gaiotti Carlo. Pred odhodom vlaka .4255 je kurjač Manfreda Ivan mazal stroj, strojevodja Birsa Peter je popravljal desno' sipalo za pesek, a drugi kurjač Stoje Jakob je pripravljal premog na tenderju. Pri tem delu je padlo, kar je običajno, par kosov premoga raz tender. Ali je to zadelo ob tenderju stoječega finančnega stražnika Gaiottia ni mogoče utrditi. Slednji je pričel kričati italijanski na kurjača Stojca. Ta sa ni razumel in je zato poklical strojevodjo na stroj. Strojevodja Birsa, za-znavši za vzrok, je vprašal stražo, kaj se je zgodilo, na kar je Gaiotti odgovoril, da kurjač namenoma meče nanj premog. Strojevodja je finančnemu stražniku pojasnil, da pri takemu delu vedno pade kak drobec premoga raz tender. Nato je financar pričel vpiti in zahteval, da kurjač Stoje ne sme več pripravljati premoga. Strojevodja se je tej zahtevi uprl, s povdarkom, da je za stroj on kot strojevodja odgovoren, in da mora kurjač premog pripraviti, ker ga za vožnjo potrebuje. Ko je nato strojevodja Birsa stopil iz lokomotive, ga je Gaiotti z levo roko prijel za prša, z desno potegnil bajonet in ga hotel zabosti kričeč: »Tukaj zaukazujem jaz več, kakor Vi, tu sem jaz komandant, ne pa Ti, lakota jugoslovanska!« Medtem je zamahnil z bajonetom in hotel strojevodjo zabosti. Ta dogodek sta opazila dva druga blizu stoječa italijanska finančna stražnika in sta v kritičnem momentu Gaiottija opozorila z besedami: »Metti via il baionetto«, na kar je Gaiotti odstopil. Strojevodja Birsa je takoj poklical našega delegata.
Drugi dan dne 2. aprila je prišlo Isto strojno osobje, kot priprega z vlakom 4216, da bi prevzelo vlak št. 4293. Italijanska straža je osobje takoj spoznala in je eden stražnik zaukazal našemu osobju, da mora zapustiti stroj, ki je stal pri južnem napajalniku. Strojevodja se je skliceval na predpise, po katerih opremljen in zakurjen stroj ne sme ostati brez nadzorstva, vendar to ni nič pomagalo. Osobje je bilo odpeljano k Commandante della Tenneza. Naš delegat, revident državne železnice Bizjak Franc je vložil dne 2. aprila pismeni protest, ker se osobje in straža niso pravilno in nepristransko za-sliiali. Italijani so zvalili krivdo na nato državno železniško osobje, ki pa je popolnoma nedolžno in je direktno izpostavljeno šikanam italijanske straže ST Podbrdu.
Ta incident vsebuje direkten dejanski napad na naše osobje, krši od obeh ▼Iad pripoznan dogovor za vršenje prometa, žali naša oblastva in naš nahoditi čut. Pripominjam, da italijanska »traža v Trbižu in tudi v Postojni korektno nastopa, edino straža v Podbrdu sl lasti razne pravice, kakor vožnjo na »troju, kar je proti predpisom in direktno nevarno za promet
Radi tega vprašam gospoda Ministra saobračaja:
1. Ali je voljan podvzetl vse korake, da se opisana incidenta nepristransko po posebni komisiji nujno preiščeta in da našemu napadenemu osobju polna satisf akcija?
2. Ali je voljan podvzeti vse korake, da bodejo italijanske oblasti v obmejnih skupnih postajah nastopale nepristransko in spoštovale skupne predpise?
3. Ali je voljan izposlovati takojšno premestitev krivcev iz postaje Podbrdo?
Prosim, da mi gospod minister odgovori ustmeno.
Beograd, dne 26. aprila 1922.
Ivan Deržič, nar. poslanec.
\SsBk po svoje.
Na genovski konferenci je prišlo do zastoja. Po hudem spopadu, ki je sledil objavi nemškoruske pogodbe, se iz-lnščajo velika vprašanja, ki bodo končno odločila o usodi in uspehu tega veličastnega zbora evropske diplomacije. Anglija deluje z vsemi sredstvi. Lloyd George postavlja retorične programe vseevroske gospodarske obnove, splošnega sporazuma in garancijski pakt kot vrhunec njegovega dozdevnega delovanja za človeške ideje. V resnici pa tiči za vso njegovo politiko gospodarski interes Anglije, ki je bitno navezana na obnovo mednarodnih trgovinskih odnošajev z ekonomsko ozdravljenimi državami in narodi. Pri današnji politični neurejenosti medsebojnih zvez je vsaka misel na redno trgovanje, na zdrava tržišča in na povečano industrijsko produkcijo odveč. To je angle-Ska stališče; ono odgovarja z redko
jasnostjo in doslednostjo sedanjemu gosp oda r&ketnu položaju angleškega otoka. Drugačno je stališče Francije.
Francoska republika ne pripada industrijsko aktivnim deželam Evrope, njeno gospodarstvo ni navezano na veliko trgovinsko ekspanzijo v inozemstvu. V gospodarskem oziru Francija ne potrebuje mednarodne trgovine in kolonijalnih težišč. Pač pa je njen gospodarski obnovitveni načrt navezan na velike reparacijske dajatve od strani Nemčije. Nemčija ie za časa svetovne vojne opustošila dobro tretjino francoskega ozemlja. Da se to'ozemlje vzpostavi, je potrebna ogromna gospodarska moč, ki jo Francija sama ne zn ore. Zaradi tega je francoska republika postavila v določbe versajske mirovne pogodbe odškodninske zahteve s katerimi upravičeno upa na gospodarsko obnovo svojih pokrajin in cele države. V teh zahtevah so zapopadene tudi določbe, ki se nanašajo na vojaško silo Nemčije in ki preprečujejo ponovni spopad med Francijo In Nemčijo. 2. drugimi besedami, Francija zahteva danes točno oddajo reparacijskih odškodnin in pa izvršitev vojaških omejitev nemške države. V teh točkah vidi Francija rešitev svojega sedanjega gospodarskega stanja in pa politično varnost v bodočih desetletjih. Iz tega stališča je posmatrala vso genovsko konferenco, od katere se je bala, da bo načela ta vprašanja na korist Nemčije.
Nemčija zopet je prišla v Genovo s povsem drugimi pričakovanji. Vsa njena poltika se giblje za tem, da pokaže celemu svetu, kako so reparacijske dajatve glavni vrok, da Evropa ne more priti do gospodarske konsolidacije. Ta dokaz se doslej ni izvršil s pomočjo točnih podatkov in stvarnih zvez, ampak samo čustveno, na temelju ogromne čustvene propagande po vseh evropskih državah.
Rusija je končno zagledala v Genovi rešilno postajo svojega gospodarskega poloma, v katerega jo je spravila sovjetska komunistična politika. Zgodovinsko naravnost veličasten poizkus komunističnega gospodarstva se je izjalovil. Povrnila se je nazaj h kapitalističnemu gospodarskemu redu. Spoznala je, da je kapital in njegova zasebna uporaba glavno gibalo gospodarskega razvoja. Te kapitale išče so-
daj Rusija po Evropi in svetu. Zato je na genovski konferenci postavila svojo poglavitno zahtevo: veliko inostransko finančno pomoč, s katero bo v stanu dvigniti propadlo rusko narodno gospodarstvo. Za to ceno je sovjetska Rusija pripravljena priznati predvojne dolgove in obresti ter žrtvovati osnovne socijalistične misli o zasebni lastnini, ki jih je bila uvedla v Rusijo. Priznanje sovjetske vladavine je prav postranskega pomena, kajti od te vladavine bodo ostali tako brezpomembni in neznantni deli, da se sovjetska Rusija ne bo veliko razlikovala od zapadnih kapitalističnih držav. Priznanje sovjetske vladavine je zaradi tega stopilo v ozadje, ali pravzprav, danes ni več posebno vprašanje. Rusiji in sovjetskim finančnikom in ekonomom gre za veliko finančno pomoč, katero pričakujejo od inostranstva.
Reči moramo, da nastopa Nemčija na genovski konferenci kaj srečno in uspešno. Z ruskonemško pogodbo ji ni šlo za gospodarske koncesije. Njen glavni povdarek je obtičal pri točki, v kateri si Rusija in Nemčija medsebojno odpuščati prevojne dolgove in kakorš-nekoll odškodninske zahteve za ravnokar minulo svetovno vojno. S to točko je hotela Nemčija pokazati na reparacijske dolgove, na mirovne odškodnine, ki jih bo oddati Franciji
Sedanji položaj ne samo v Genovi, temveč v celi Evropi najboljše označimo z nastopnimi stavki. Francija sabotira delo, ki stremi za gospodarsko konsolidacijo evropskega kontinenta, obnovo mednarodnih gospodarskih stikov in mednarodno trgovino, iz bojazni, da se bodo njene reparacijske zahteve morebiti en ali drugi dan na splošen pritisk evropskih držav zmanjšale ali pa sploh črtale. Nemčija pa sabotira ravno tako delo za gospodarsko vzpostavitev Evrope, češ, brez njenega gospodarstva ni mogoč napredek evropskih držav, ki so trgovinsko in industrijsko navezane na nemške proizvode in da to njeno gospodarstvo in industrija ne more priti do pravilnega in zdravega razmaha, dokler bo Nemčija ječala pod neznosnimi reparacijskimi dajatvami, ki ji nalaga versajska mirovna pogodba. To je bistvo sedanje evropske politike.
HaHnadnn zatrosasnnjBiije žgsnjo, sinita-nega za dumnea porabo.
Kdor mora oddati izvesten del žganja, ki ga je skuhal trošarine prosto za domačo potrebo, lastniku žgalne priprave kot plačilo zato, ker mu je posodil kotel, mora po določilih točke 78. čl. 116. trošarinskega pravilnika predhodno prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole in plačati odpadajočo trošarino.
Prijava se mora vložiti pismeno (na navadnem papirju). V njej je navesti, koliko litrov žganja se bo lastniku žgalne priprave oddalo.
Izrecno se povdarja, da mora vložiti prijavo in plačati trošarino tisti, ki je žganje proizvedel in oddal, in ne oni, komur se je žganje oddalo.
Ker se mora vložiti prijava in vplačati trošarina vnaprej, ko se še ne ve, kolika bo dejanska jakost izdelanega žganja, se vzame po odredbi generalne direkcije posrednih davkov za podlago odmere trošarine povprečna jakost tega žganja s 25 odstotki.
Za vsak liter žganja, ki se da lastniku žgalne priprave, kot plačilo za po-soditev kotla, se plača torej ne glede na dejansko alkoholnost oddanega žganja do 31. maja 1922 po 3 Din. 75 para, a izza 1. junija 1922 po 5 Din. trošarine.
Za žganje* ki se je skuhalo trošarine prosto za domačo potrebo, a se potem proda, to določilo ne velja, zato se mora plačati trošarina za to, žganje vedno le po dejanski jakosti.
»Vlnaria«, delniška družba vinogradnikov v Ptuju se je ustanovila na ustanovnem občnem zboru dne 2. aprila 1922. S tem se je končno izvršila nacionalizacija podjetja »Weinbaugenos-senschaft in Pettau, Genossenschaft mit unbeschrSnkter Haftung«. Nova delniška družba ima namen, da izvede organizacijo vseh domačih vinogradnikov. Da se ji bo to nedvomno posrečilo, je pokazal že ustanovni občni zbor, na katerem se je zbralo skoro sto najodličnejših vinogradnikov ptujskega, ormoškega in ljutomerskega okraja. Kot delničarji so pristopili v velikem
številu zlasti tudi naši kmetje ta s tem pokazali, da imajo razumevanje *<*■ skupno delo. Nova delniška družba no» če biti navadno špekulativno podjetje, temveč hoče tvoriti zdravo podlago za razvoj vinogradništva, skoraj najvaž-nejše gospodarske panoge v Sloveniji V velikih kleteh se naj zbira najboljše vino ljutomerskih, ormoških, haloških in drugih slovenskih goric, tu se nai goji umno kletarstvo in se domače vino v najboljši obliki spravi na trg. Le potom močne organizacije vinogradnikov bo mogoče pridobiti izvrstnemu vinskemu pridelku še vedno premalo znanih vinorodnih krajev Slovenije veljavo, ki jo v resnici zasluži. Samo potom te organizacije je mogoče delovati za izvoz našega vina v inozemstvo. Jugoslavija pridela mnogo več vina, kakor se ga more in kakor bi se ga smelo porabiti doma. Vino mora postati naS važni izvozni predmet. Ti razlogi so bili merodajni za ustanovitev družbe. Zadružna zveza v Celju ter Hranilno in posojilno društvo v Ptuju ste akcijo iz teh splošnih gospodarskih vidikov krepko podpirali. Delniška glavnica znaša začasno samo 3,000.000 K, a se poviša v kratkem na 5,000.000 K ter stopnjema do K 10,000.000. Na občnem zboru so bili izvoljeni v upravni svet sledeči gospodje:	dr. Bela Štuhec,
zdravnik in posestnik v Ptuju (predsednik), Fran Majcen, upravitelj vinogradniških posestev štajerske hranilnice v Podlehniku (podpredsednik), dr. Anton Božič, odvetnik in posestnik V Celju kot zastopnik Zadružne zveze, Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanj-kovcih, Anton Jurca, veletrgovec V Ptuju, dr. Ivan Fermevc, odvetnik ia posestnik v Ptuju, Ignac Vindiš, veleposestnik na Bregu pri Ptuju, Jakob Zadravec, veleposestnik v Središču, Ivan Perko, posestnik v Ptuju. V nadzorstvo so se izvolili gospodje: dr. Fr. Jurtela, odvetnik in načelnik Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju, Janko Lesničar, ravnatelj Zadružne zveze v Celju, Ivan Steudte star, posestnik v Ptuju, Anton Puklavec, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru, Jakob Klemenčič, posestnik v Ptuju. —* Upravni svet in nadzorstvo je vsestransko tako sestavljeno, da smemo upravičeno prerokovati družbi najlepšo bodočnost
Politične vesti.
Angleška Javnost o genovski konferenci Lord Birkenhead, predsednik angleške zgornje zbornice, Je imel z angleškimi in amerikanskimi časnikarji razgovor o genovski konferenci, v katerem Je razložil stališče angleške Javnosti. Gotovo je, da ta konferenca ne prinese popolne rešitve današnjega zla. kajti gospodarska obnova sveta ni izvedljiva z eno samo potezo. Toda mogoče Je ublažiti obstoječe nezdrave razmere. Dejstvo je, da živi ves svet, z malimi izjemami, kakor na pr. Francija, ki se gospodarsko sama sebe zadovoljuje, od trgovine. Posebno pa je za Anglijo mednarodna trgovina življenjsko vprašanje. V tem oziru primanjkuje Angliji odjemalcev. Zaradi tega je vzpostavitev evropskih tržišč njena najnujnejša zadeva. Pri vseh evropskih narodih, posebno pa v Rusiji, je delovna volja prebivalstva velika. Glede Rusije je povdarjal Birkenhead, da ima vsak narod pravico, Izbirati si vladavinsko obliko, ki mu najbolj prija, najsi ta inozemstvu ugaja ali pa ne. Rusija potrebuje Evrope ravno tako, kakor Evropa Rusije. Z Rusijo Je sporazum koj mogoč, ko ta zajamči osebno varnost in lastnino inozemcev. Morebiti se bo genovski konferenci posrečilo, osvoboditi evropske narode od bojazni novih sovražnih spopadov. Ako bi se Rusija in njeni sosedi ne morali bati medsebojnih napadov, tedaj bi se prav lahko posvetili delom miru. Temelj splošnega sporazuma je že položen. Evropski javnosti pripada velika naloga, da mu pomaga in da omogoči njegovo uresničenje. Nasprotniki sporazuma jemljejo narodom vsako upanje na boljše čase. Neuspeh genovske konference bi pomenil naravnost tragedijo. Svetovni položaj je bil v srednjem veku podoben sedanjemu. Kljub vladajoči zmedi so narodi pohiteli v Genovo, da bi nekaj dosegli. Genovska
konferenca je najbrž pomembnejša kakor versaljska. Tam je odločeval nespravljivi glas, med tem ko so se sedaj pripustile bivše sovražne sile in nevtralci
Angleško stališče v vprašanju sankcij se označuje takole: O odredbah in sankcijah ne sme ukrepati le Francija, temveč vse države, ki so podpisane na versaillski mirovni pogodbi. Ker so vse te na genovski gospodarski konferenci zastopane s svojimi izvedenci, bi bilo najbolje, da bi se pri tej priliki razpravljalo tudi o sankcijah. V splošnem velesile ne nameravajo sprožiti vprašanja reparacij. Francosko stališče je, da spada posvetovanje o sankcijah pred veleposlaniško konferenco v Parizu, kateri bi se eventualno priključili zastopniki držav male antante.
Zveza narodnih socljallstov s klerikalci Ko so bili demokrati v Beogradu skupaj s klerikalci na vladi in ko so se tudi v Ljubljani mastili in porazdeljevali poverjeniška mesta, takrat je bilo vse dobro, takrat so demokrati zagovarjali stališče, da »brez kompromisa ni življenja«. Danes pa, očividno iz nevoščljivosti, ker oni ne morejo zavzemati v mestni občini ljubljanski iste pozicije, ki jo zavzemajo narodni soci-jalisti, noč in dan vpijejo in očitajo izdajstvo napredne stvari. In končno, zakaj ne očitajo izdajstva češkim narodnim socijalistom, na katere se tako radi sklicujejo, zakaj tudi v vladi na Čeho-slovaškem se nahajajo klerikalci poleg ostalih naprednih strank, med njimi narodno socijalistična. Slep je, kdor še kaj da na demokratsko pisavo. Kvečjemu more »Jutru« in stari barki »Slovenskemu Narodu« verjeti še kak prav zakrknjen in neumen liberalec, ki je ostal s svojo pametjo v predvojni dobi in kateri se v vojni ničesar ni naučil, razen verižništva.
Dnevne vesti.
Gospodarstvo.
Bolrtovfln]t vlog zn železniške reklamacije.
Trgovska in obrtniška zbornica opozarja \se interesente, da veljajo pri reklamacijskem postopanju glede pristojbin po naredbi ministarstva saobračaja št 37.286 z dne 16. novembra 1921 sledeči predpisi: Reklamacijske vloge, v katerih se prosi za povračilo voznine, toda ne za refakcije, kakor tudi reklamacije za povračilo škode so proste kolekovine po točki 1. iz zakona o taksah z dne 27. junija 1921, izvzemši one slučaje, v katerih je prošnja neumestna. Pri neumestnih prošnjah je treba doplačati Za koiekovioo Prošnje 2 dinarja,
za kolekovino za rešitev 5 dinarjev. Kolekovine proste so reklamacijske vloge samo v kolikor se nanašajo na prvo reklamacijo. Vse nadaljne vloge v isti reklamacijski zadevi so podvržene predpisani kolekovini 7 dinarjev. Enako so refakcijske prošnje podvržene kolekovini. Razen tega se ima v zmislu zakona o taksah z dne 17. junija 1921. tarifna postavka 33 odbiti od izplačane vsote pol odstotka za pobotnice.
Za cesije se plača pol odstotka dobljene odškodnine.
Polnomoči morajo biti kolekovane s koleki Din. 2 (člen 15 imenovanega zakona). Trgovska obvestila in nakazila se koleknjejo kot menice po lestvici L
— »Nezaslišano postopanje voditeljev narodnih socijalistov«. Pod tem naslovom se zaletava socialdemokratski »Naprej« in liberalno demokratsko »Jutro« v g. Peska in poslanca Brandnerja. Značilno je že to. da sta se »socijalistični« »Naprej« in velekapitalistično vladinsko »Jutro« zopet znašla v bratskem objemu. In kaj se je zgodilo pri premogovniku v Ključarov-cih, da imata »Naprej« in »Jutro« tako veselje? Vsled trajnega deževja je okrajna cesta iz Kijnčarovcev v Ormož v skrajno slabem stanju. Ker ni okrajni zastop or-možki te ceste posul že od leta 1912, je tako slaba, da momentano ni mogoče voziti s premogovnika v Ključarovcih na kolodvor v Ormož premoga in obratno s kolodvora ne jamskega lesa k premogovniku. Cesto sedaj premogovnik na lasten račun posipava s prodcem in popravlja, in
v par dneh bo cesta toliko popravljena, da se bo moglo zopet prevažati les in premog. Ker se je nakopičila velika zaloga premoga, ter se vsled primanjkovanja jamskega lesa ni moglo obratovati v polnem obsegu, se je začasno deloma skrčil obrat ter dalo nekaterim domačinom dopust. Domačini imajo sedaj spomladi itak mnogo dela doma v vinogradih, na polju itd. ter jim je s tem še celo ustreženo. Tujcu se nidalo nobenemu dopusta, temveč delajo naprej in tudi mnogi domačini, ki so odvisni od zaslužka pri rudniku. Plačila so taka kot pri drugih rudnikih, po istih tarifih ter delajo vsi jamski rudarji v akordu. Globe za »plave« se stekajo v poseben fond za bratovsko sklad-nico, ki se ustanavlja za rudarje, kakor jih imajo drugod. O tem 9e lahko vsak delavec prepriča. Toliko stvarnega pojasnila. Dopisnik socijal. demokratskega »Jutra« in vladno demokratskega »Napreja« se naj zgraža nad okrajnim zastopom v Ormožu, v katerem sedijo demokrati in ki ne skrbe že leta za vzdrževanje in šodra-nje okrajnih cest. G. Pesek in vodstvo rudnika storijo v polni meri svojo dolžnost, naj bi jo tudi drugi. — Poslanec Brandner pa ima ravno toliko opravka * rudnikom v Ključarovcih, kot dopisnik »Jutra« s premogovniki v — Ameriki. Čemu torej lajate nanj?l
— _ Kakor nam sporoča predsedstvo pokrajinske uprave, je le-to na željo vladnega svetnika dr. Vodopivca, kateremu Anastazije Ristič, bivši državni upravitelj veleposestva Windischgratza v Planini, očita v svojem odprtem pismu, da je nje. govo poročilo v zadevi Windischgratz-Ri-stič mestoma direktno namenoma lažno, naprosilo državno pravdništvo, da uvede kazensko postopanje proti Anastazija Rističu.
— Davkoplačevalec fn orožnik. Pod tem naslovom je naš list priobčil včeraj članek, o katerega podatkih smo iz dobro informirane strani izvedeli, da so mestoma zelo pretirani, mestoma pa, da pisec ni bil povsem dobro poučen ali pa je članek napisal iz maščevalnosti. Število uradništva je pretirano, ravnotako tudi število ordo-nanc in častnikov. Orožniški častniki v Sloveniji so vsi usposobljeni v svoji stroki. Obleka se je pričela menjati in bo v nekaj tednih povsod izmenjana. Pač pa je res, da žive orožniki v veliki bedi, čemur pa ni krivo brigadno poveljstvo, niti mepda ne vojno mnistrstvo, temveč finančno ministrstvo, ki »nema para«. Popravljamo lojalno in prosimo naše dopisnike, da se vedno strogo drže resnice, ker z laž-njivimi poročili ni nikomur pomagano, pač pa zamore le škodovati ugledu našega lista in slojev, za katerih pravice se borimo.
_— Na ljubljanski bogoslovni fakulteti je imenovan za rednega profesorja primerjajoč. veroslovja s. dr. Lambart Erlich,
— Imenovanja v učiteljstvu. Višji Sol* ski svet je v seji dne 27 t. m. izvršil sle< deča imenovanja: na deški meščanski šoli v Celju so imenovani za strokovne učitelje gg. Mirko Kovač, Iv. Cerny in Joj. Trasar; na deški meščanski šoli v Mari-t boru so imenovani gg.: Viktor Rode, Jos., Poljane, Jos. Lampe in Viljem Šušteršič (za petje). Na dekliški šoli v Mariboru so dobile mesta: Ljudmila Poljančeva, Ana Petelinova in Beatrika Sedevčičeva (za ženska ročna dela). Nadalje so imenovani: za voditeljico na I. mestnem otroškem vrtcu v Ljubljani ga. Ana Osredkar-Goru-pova, za nadučitelja v Mengšu g. Peter Sire, za učitelja v Kamniku, g. Julij Cen-čič, za učitelje na deški osnovni šoli V Novem mestu gg.: L- Koželj, Viktor Pirnat in Stanislav Menart; na dekliški osnovni šoli istotam ga. Milena Sušnik-Kav*< čičeva, za nadučitelja v Vodicah g. Gustav Ferjan, za učiteljico v Dolenji vasi pri Ribnici gdč. Nežika Klunov a. — V* mariborski oblasti so se izvršila sledeča imenovanja: za nadučiteljico na I. dekliški osnovni šoli v Mariboru ga. Amalija Vobičeva, za nadučitelja v Račah g. Ivan Mohorko, za nadučitelja na Bregu pri Ptuju g. Fr. Cvetko, za učitelja pri Sv. Rupertu v Slov. Goricah g. Fr. Jakopec, v Brežicah g. Josip Jerše, pri Sv. Petru pod Sv. gorami gdč. Hedka Lovrec, v Mozir« ju gdč. Amalija Ločičnik, v Cadramu ga. Dragica Brglez-Kosi, v Jarenini g. Vladimir Skrbinšek. Službo otroške vrtnarice v Dol. Lendavi je dobila ga. Franja Gori-šek-Malova.
— Draginjske doklade državnih nameščencev (upokojencev). Finančno ministrstvo je odredilo z brzojavnim odlokom izplačilo drugega obroka diference na xviJ šane draginjske doklade za dobo od januarja do incl. marca t. 1. še za nadaljnih 45 dni. S tem je vprašanje končno povolj-no rešeno. Aktivnim državnim uslužbencem se ta diferenca nakaže po možnosti ob enem z osebnimi prejemki za maj ali 1« s prav neznatno zamudo. Nakazilo dife« renče za upokojence se bo vsekako za ne-< koliko dni zakasnilo, ker je do I. maja ti
1.	tehnično neizvedljivo.
— Namen o Rusiji. Jaz sem zapustil šele pred šestimi tedni pokrajino Volge in grozni, pogledi, s katerimi me je gledala gladna deca me še danes preganjajo, t* njih, v imenu teh otrok, v imenu ljubezni in človečanstvo prosim Vas, in preko Vas Vaše vlade, da pomagajo hitrol Dr. Nan-sen. Naslov »Odbora za pomoč gladujočlm v Rusiji« je Ljubljana, vseučilišče. Kotu grešni trg. številka poštno-čekovnega rsH čuna je 12840. Kjer še ni krajevnih odborov, prosimo društva ali posameznike, ki bi hoteli zbirati prispevke, da se javijo naravnost ljubljanskemu odbora. Poštne P©< ložnice se dobe pri poštnih uradih.
— Zakon o orožništvu je izlšel < Uradnem listu štev. 43.
— Za invalide se izdeluje v ministra stvu nov pravilnik, po katerem se bo »tanje invalidov znatno izboljšalo tako glede podpor kakor tudi glede potovanja Invalidov na zdravniški pregled in v razna zdravilišča.
— Draginja v Zagrebu. Zadnje dm »o skočile cene za goveje meso na 68 do 79 kron za kilogram.	.
—■ Onečaščena cerkev v Gosposvett Na predlog dvor. svetnika dr. Schnericba se napravi v sloveči, nekdaj slovenski cerkvi Cospasveta spomenik na koroški pl^ bisciti Imenovani je v ta namen podarn 10.000 kron.	•_
— Obupen položaj nemSkega Casopt ja. Vsled draginje dela in matenjala na Nemškem pretečeni mesec ustavilo časopisov nšudalino iib&iani«.
Strnrtr.1
»&■■■—	■■	I	■■■!
iS^“‘ 11
!*« P'
*>• G
VL. “ ,?e!'?Id vla<3n> komisarji na Madžar-
5Čan,ska Jcnska drustva na Mad-^rsKem so dosegla, da sta bili dve žen* «ci imenovani v ministrstvu za soc. polila,!?	? va komisarja. Nova komisar-
Oploh.	23 dojence in mladino
Ustrelil dijaka po pomoti. V Du*
stat n je vojak Meho Trapatun, ko je min=*3S *t7Z^ po P°moti ustrelil dijaka Bi-SOdišču3'	50	“rodili garnizijskemu
Izvršitev smrtne obsodbe. Po pre-sodu je bil v Čupriji ustreljen mori-Ljubomir Jezdič, ki je imel na vesti ■*°ogo umorov.
ti. Utonil je v Bistrici pri Kamniku Jr? i j ? Vrhovnik iz Bakovnika. Njegovo Li. ie.ledalo v vodi več dni. Ne ve se “ kako je zašel v vodo.
a. ~ Tragične smrti je umrl v Kranju leta stari Vlado Semen. Otrok je pre-Trml nase Ione vrele vode in se tako ope-*■*« da je umrl še tisti dan.
Iti Uorrla ie v Mostah pri Ljubljani Vi, Amonija Snoj, roj. Zakotnik. - Na Vrhniki,e umrl g. Jakob Buh v starosti let, N. v m. p.i
^T.	tatvine.	Gostilničarki	Iva-
W Zidar iz Dola je bilo ukradeno novo 100 kron vredno krilo. — Alojziju Fricu Železniškemu uradniku iz Trbovelj je bil w*e 4. novembra lanskega leta ukraden -1000 kron vreden pes. Orožniki iz *° dne 5. t. m. psa izsledili v jnojtlah m ga vrnili lastniku. — V noči tiri ?prtla je bilo vlomljeno v Sv. Pavlu . otuJalah pri posestnici Mariji Svetinov 1. N e zn a n i tatovi so ji odnesli raz-L V 1 in dragocenosti za 20 tisoč K.
y. “lev trgovca Antona Leschniga v odri r so vi°mili neznani vlomilci in - ®	1 °bleke in drugih predmetov za
•300 kron. — Čevljarju Jos. Močniku so Jtani ukradli s kokoši in en pleten koš, »teden 750 kron.
« ■“ Treščilo v cerkev, V Gospiču na v fratskem je med hudo nevihto treščilo Vki^u v’ nakar Je začela cerkev goreti. Oaii- temu, da so vaščani zelo hitro v»*nj pogasili, je škoda le precej občutna.
to ‘T kgon iz Jugoslavije. Grosingerja ...riinka, 46 letnega zasebnika je tnariboi-Policija izgnala iz Jugoslavije za stal-^rosinger je doma iz Rabe na Polije Deževno leto. Tajnik metereologit-Komisije v Calvadosu (Francija) Gabri-je 1 ?Ved vremenski opazovalec, proroku-gov 1922 izredno mnogo mokrote. Nje-1830* 0pazovanja segajo nazaj do leta moP ko vsakemu suhemu letu sledilo '■'Krotno deževno. Slaba tolažbal
Ljubljana.
*f Kralj Aleksander v Ljubljani. Vče-,1'	4. popoldne je prispel z orient-
HPPresom na ljublj. kolodvor Njeg. Vel. gtalj Aleksander. Na kolodvoru so pričakovali kralja namestnik Hribar in komandant dravske divizije general Djokič. Burno pozdravljen od prisotnega občin-®tva je kralj izstopil iz svojega voza in sc Za2govarjal nad eno uro z navedenimi do-Mojanstvenki. V spremstvu Nj. Vel.' se »Shaja dvorni minister Velizar Jankovič. Kralj Aleksander potuje v strogem inko-«mtu skupno z nevesto kraljično Mariolo.
j, « Narodno-socijalistična stranka v JdUbljani proslavi delavski praznik 1 «ainik z manifestacijskim shodom, ki se %** v Pondeljek, dne I. maja ob 10. uri gPoldne na vrtu hotela »Tivoli«. Na sho-Sovori nar. poslanec tov. Ivan DeržiČ »M v slučaju slabega vremena se ^ trši v notranjih prostorih.) Popoldne >ro«i Pr’ se vr^’ majska veselica v vseh 8j* ih botela »Tivoli« pri kateri sode-«0v *amb>uraški zbor »Bratstva«. Sporedi jS«'. deklamacija, godba, petje, šaljiv., j** in druge zabavne točke. Vstopnina 4* *• Vabimo somišljenike in prijatelje, tl ** udeležijo prireditve majske proslave i*l..n°-socijalističnega proletanjata. Na-^“Ivo NSS,
a. ^ Izza zaprtih vrat. Uprava nekega jJj°Vrstnega in dobro uspevajočega pod-lj/Ja je zvišala svojim nastavljencem jj“*bene prejemke. Na vseh merodajnih javnih mestih se je ugotovilo, da povito n? na nobeno stran neprimeren. Od-E »arja draginjskim razmeram in odgo-Osev,3 dohodkom podjetja. Pa so se našle ®be,_ katerim to ni bilo prav, osebe, ki znajo le svoj ^žep in svoj trebuh, dra-:Jo samo iz časopisja, nastavljenca pa tho» • T k°l’kor iitn služi s svojim sa-. zatajevanjem višje tantijeme. In te ose-
11.	?° Pfišle k pokrajinski vladi v Ljub-M.,1 Prav do najvišje instance. Pa so za-. Kale: »Slišiš ti, prijatelj naš, take pla-5a uradnikel Kam pa pridemo? Zdaj bodo oglasili še naši. In potem? Kdo I*. r??l škodo? — Naše tantijeme! To ne hiti*	mora^>	prijatelj naš, zabra-
Mt	k' uradnik je pomolčal, pomislil,
, »o preračunal, poklical svoje pribodni-B»i se j® 0 stvari razmotrivalo, skle-ftev* ln sklenil°* Za razveljavljenje uprav-Ooii? skleP* je treba pravne podlage. Ta r Ula8a manjka. More pa jo dati pritož-Jr*. Torej pridobiti pritožnikov. In dalo jjJ* Povelje: »Idite in poiščite med stran-podjetja pritožnike 1 Ti naj vložijo Pod- •’ da so izdatki za uslužbence tega |sJ“J®lja previsoki.« — Zdaj se iščejo po Prot- * osebe, ki bi vložile pritožbo koristim nastavljencev, ki že 10, 20 jg 30 let pošteno in zvesto služijo podjet-»estno strežejo njihovim strankam, ki Hb.s? tudi do današnjega dne čutili na •led'ln sv°i‘ rodbini vso težo vojnih po-^ bic. Poje telefon, odpirajo in zapirajo laupno vrata, iščejo se informacije, za-^ yajo izvlečki in prepisi. Izza kuli9 pa tj. lovori, da so pri tej socijalni zadevi tj .nteresirani neki Dragotini in Ivani, ob-na gotove banke in hranilnice. — Ala-L.bšjvidno nima drugega posla. Dobro! fjl, *j da predložiti — pa po zanesljivih „ ^'jonarjih — pojasnila o svojevolj-.“Porabljanju zaupanega denarja _od bik nekega svojega prijatelja kot načel-* uglednega zavoda v svoje lastne svr-0 založbi njegovih vrednostnih papir-'H* T na8raditvi vladnega funkcijonarja It v, a Pojasnila, če bodo točna, bodo da-Ji4 'a,di dosti, prav dosti za korigirati. — > r,Cj® 0 tcnr|. še več, bomo govorili Do okolščmah.
Dr, Oblak contra dr. Natlačen. — Vjki-te.raišnji razpravi pred deželnim kot .'c,iirn sodiščem v Ljubljani, na katero 8vdl;-8- dr. Oblak proti sodbi okrajnega jftivH 3 Pritožil, je bil g. dr. Oblak vsake int,9e m kazni oproščen, ker se ie višja t>r(j,''n®a prepričala, da je svojo obdolžitev kot - C*r' Natlačenu izrekel v dobri veri DorQ>a,s.toPn*k stranke. Ker smo svoj čas •cd^li o obsoiibi, lojalno beležimo tudi bo oprostilno razsodbo.
=» O higijeni ušesa bo predaval danes, dne 29. t. m. točno ob 8. zvečer v sa-lonu_ hotela Lloyd go3pod dr. Ernst De-reani. _Ker bo predavanje zelo poučno in zanimivo, vabi društvo »Soča« svoje člane in prijatelje društva k polnoštevilni udeležbi. Po predavanju poje pevski zbor ZJZ. Vstop prost.
„= Prijeta zaročenca, šofer Ivan Mihalič je poneveril tvrdki Kuštrin 20.000 K v n.arnenUi da bo poročil brezposelno in na policiji dobro znano natakarico Franico burni. Po izvršeni tatvini je Mihalič s Su-mijevo pohitel v Tržič ter predstavil svoji materi bodočo sinaho. Nato sta se zaročenca odpeljala v Kranj in tam v družbi godcev zelo slovesno praznovala svojo zaroko. Iz Kranja sta se odpeljala v Ljubljano, kjer sta se že na kolodvoru prav pošteno sprla. Pri tej priliki je ženin zbežal v mesto, nevesta je pa na kolodvoru toliko časa čakala nanj, da je vzbudila pozornost detektiva, ki jo je povabil na policijo. Francka se je temu povabilu sicer močno upirala, a pomagalo ni nič. V nekem hotelu so potem prijeli tudi Mihaliča, — Poroka bo pa menda v zaporu.
= Policijske vesti. Aretirana sta bila nevarna tatova Ljudevit Šimenc in Anton Šimenc. — Na glavnem kolodvoru je policija ustavila Antona Častno iz Pirana in Antona Mationija iz Maiana pri Vidmu, ker nista imela predpisanih listin,
= Okraden na glavni pošti. France Lampič, sluga zdravstvenega oddelka, stanujoč na Černučah, je 22. t. m. pisal na glavni pošti nakaznico. Med tem mu je neznan tat izmkanil denarnico z vsebino 500 kron denarja, legitimacijo in nekaj drugih listin.
= Pes ugriznil domačega otroka. Mesar Keber v Novem Vodmatu je pred ner davnim časom kupil velikega ovčarskega psa. V četrtek popoldne je šel Kebej- s svojo 11 letno hčerko proti domu in pes mu je pritekel naproti. Hčerka začne psa božati, toda pes se naenkrat zakadi v otroka in mu kos lica skoro odtrga. Deklico so takoj odpeljali v deželno bolnico.
Mariborska zlobnost. Na naš dopis pod tem naslovom se je v »Taboru« št 96 od-bor »Društva pol. nameščencev-« opravičil, da je bil ta dopis brez njegove vednosti poslan uredništvu »Jugoslavije«. Resnici na ljubo in v tolažbo društvenemu odboru bodi tudi z naše strani povedano, da dopis ne izhaja iz vrst polic, nameščencev, ampak je bil vposlan od popolnoma nepristranske strani. Dopisnik je slišal pogovarjati se popolnoma mu neznane osebe o tej stvari in je v imenu dobre strani, da bi koristil »Sokolu« in »Društvu polic, nameščencev« priobčil dotični dopis. Dopisnik sam je vnet in zvest »Sokol« več kot 20 let in bi mu bilo težko, ako bi vsled tega nastal kar upor. Neovržen faktum pa je, da je demokratska stranka določila svoj družabni večer na 6. maja, ko je »Društvo pol. nameščencev«, ki uživa simpatijo vseh meščanov, dolgo prej naznanilo svojo veselico v večjem štilu. To moramo konsta-tiratL Kakor smo slišali je »Društvo polic, nameščencev« odpovedalo svojo veselico, da ne bi bilo kolizije s sokolsko akademijo. Nam je prav. Zmerom bolj pa čutimo potrebo, nekega vrhovnega nepristranskega odbora, ki ni preprečil kolicije društvenih prireditev.
Klofačev shod v Mariboru ln demokratska poročila. Citali smo poročila ljub-ljanskih demokratskih časopisov o shodu senatorja Klofača v Ljubljani, v katerem so na nečeden način podtikali disonanco med Klofačevlm ln Brandnerjevim govorom. Zato smo nestrpno čakali poročila o shodu v Mariboru, da vidimo, kakšni so demokrati. »Tabor« prinaša v svoji 97. številki poročilo o shodu, katero je točno, kolikor se tiče govora senatorja Klofača. Ko pa pride do poslanca Brandnerja, katerega govor so odobravali vsi zborovalci, mu očita Potemkinove vasL Nadalje sebi prisvaja program, ki ga je razvil Klofač, taka Je njegova taktika vzpričo naravnost poraznega vtisa, ki ga je napravila na demokrate ta velika manifestacija narodno-socijaljstične misli. Drugače si ne ve pomagati. Saj je tudi »Jutro« v svoji zmedenosti pisalo, da je bilo na shodu dve tretini demokratov. Ce je to res, nas to le veseli, ker so Izvajanjem tako Klofača kot Brandnerja vsi navdušeno pritrjevali, tudi na onih mestih, ko se je demokrate obsodilo, da delavcem ne samo priporočajo ampak tudi podpirajo fnternacijonalno organizacijo. Demokratsko anacijonalno delo ni prav nič v skladu s izvajanjem Klofačevlm, še manj pa demokratsko antisoci-jalno delo. Zanimivo je tudi to, da »Slovenski Narod« ni hotel priobčiti objektivno poročilo o shodu, ki ga je napisal njegov poročevalec. Ker pa bi bila laž vspričo velikega navdušenja na shodu le preveč očitna, rajši o shodu ni ničesar poročal — Taki so!
Socijalni demokrati so v četrtek pod večer plakaterili svoje plakate za proslavo 1. maja v nemških barvah in dvojezične. Plakati beli, z rdečim robom, s črnim tiskom — to naj bo revanža — be'0-rdeče-modrim plakatom Zveze jugoslovanskih železničarjev.
Umrl je v četrtek 27. t m. v Studencih Jurij Grassel, star 88 let
Mestno kopališče bo radi čiščenja kotla od 1. maja dalje za en teden zaprto.
Sokol v Studencih priredi danes v soboto, dne 29. aprila v »Sokolskem domu v Studencih veseloigro v treh dejanjih »Pri belem konjičku«. Začetek ob 20. uri.
S kolesa je padel 26. t m. v Franko-panski ulici bančni uradnik Danilo Kaiser. Padel je tako nesrečno, da si je pretresel možgane.
Gremlj trgovcev je sklenil v svoji seji povišati zopet cene nekaterim jestvinam, kakor sladkorju, ki bo od petka naprej po 70 do 72 K.
Dobra žena in mati ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Fel-lera prijetno dišečega »Elsafluida« pri hiši. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetiku za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši In delujoči kakor francosko žganje. 3 dvoj-nate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 72 kron pošilja Eugen V. Fel-ler, Stubica donja, Elzatrg št 357, Hrvaško,	be
Cc»if c>»
V mestnem gledališču v Celju je dramatično društvo vprizorilo v sredo zvečer dramo domačega pisatelja Novačana »Veleja«. Igra se je vprizorila z dobrim uspehom ob razprodanem gledališča. — Za prihodnje dni se pripravlja predstava »Bi at j e sv. Bernarda«.
Koncert vojaške godbe »z Maribora bo danes zvečer ob priliki jutrišnjega trgovskega shoda v celjskem Nar. domu. Po koncertu bo velika veselica v vseh gornjih prostorih Narodnega doma.
Carinarna bo svoje uradne prostore iz Mestne hranilnice v krat tem preselila v novo poslopje na Savinjskem nabrežju, kruero bo kmalu popolnoma dogotovJjcne. Ti prostori, v katerih je zdaj nastanjen carinski urad, so že dalj časa namenjeni celjskemu muzejskemu društvu, in so za ta namen zelo primerni že prostori sami na sebi, ker leži poslopje na skoro najlepšem in ^obljudenem kraju mesta. Muzejsko društvo naj se pravočasno pobriga pri stanovanjski oblasti za te prostore in spravi v nje muzej, ki se bo z velikimi stroški preuredil in spravil v red.
Tržne cene v Celju. Cene mesu so se zadnje dni dvignile na že skoro za srednji stan nedosegljivo višino. Govedina stane 78 K, teletina 80, svinjina 80; slanina 94 do 96, mast 108K. Kvaliteta mesa in vsega zaostaja za cenami. Jajca so po 3 do 5 kron; zelenjave je precej na trgu po srednjih cenah; moka najfinejša stane 26 kron kg. Perutnine je malo. Kura stane po 140 do 170 K. Mleko je 10 kron liter. Sladkor v kockah stane že 76 kron, kristalni 64 kron kilogram. Krompir se prodaja po 5 do 6 kron kg.
Draginja. V našem mestu so 9e zadnje dni dvignile zopet cene najvažnejšim živ-ljenskim potrebščinam, da je groza. Meso je dosegljivo le še bogatašem, istotako mast, sladkor itd. Kmetje 90 ponekod že pričeli s pašo. Živine za zakol bo vedno manj na ponudbo, kar pa jo bo, jo bodo pokupili pa verižniki in izvozničarji. Delavstvo^ in srednji 9tan s strahom gleda v bodočnost. Njega plače 2a pošteno življenje že dolgo več ne zadostujejo, pri vedno naraščajoči draginji, pa bodo zadostovale še manj. To je blagoslov izvozničar-ske politike Pucljeve in drugih njegovih lopovskih kompanjonov.
Slabo vreme je zadnje dni nekako
stalno. Nalivi sledijo eden drugemu. Vsi gorski potoki so izredno polni vode ter povzročajo mnogo škode. V nižini so nekateri kraji, posebno okrog Ostružnega in Greta, stalno zaliti z vodo. Mrzlo mokrotno vreme silno zadržuje rast. Travniki, pašfliki, njive, polja in vinogradi nujno rabijo toplega, suhega vremena, ker so v rasti zaostali:
Čebelarski shod se vrši jutri v nedeljo 30. t. m. v Vojniku pri Celju ob priliki 25. letnice »Čebelarskega društva«. Govori učitelj g. Miloš LejVstik iz Celja,
Primorje.
Za škofa v Zadru je imenoval Vatikan na pritisk fašistov Italijana Borsattija, obenem pa odstavil dosedanjega škofa, iskrenega Hrvata dr. Vinka Pulišiča. Zaradi lepšega je dobil Pulišlč naslov »nadškofa pontskega«.
Nepojasnjen zločin. V neki kraški jami pri Rodiku so našli pastirji truplo 25 letne natakarice Karoline Železnik, katero so pogrešali že od 24. februarja. Železnikova je bila ubita.
Iz Krogov finančne Kontrole.
V dopisu »Iz krogov finančne kontrole« v 97 štev. z dne 27. aprila 1922 se očita »raznim višjim finančnim uradnikom in uradnikom finančne kontrole prt delegaciji ministrstva financ In pri finančnem okrajnem ravnateljstvu« (menda v Ljubljani), da dele protekcijo na ta način, da zaposlujejo v svojih uradih v pisarniški službi tudi pripravnike ki nimajo niti enega leta zunanje službe mesto, da bi postopali po določilih ČL 2. In 3. pravilnika za finančno kontrolo ter pripuščali v pisarniško službo starejše pouradnike finančne kontrole.
Ugotavljam nasproti temu, da ni o kaki protekciji pri delegaciji In pri finančnem okrajnem ravnateljstvu zaposlenih pripravnikov finančne kontrole prav nobenega govora. Posli, radi katerih je vpoklicano nekaj pripravnikov k delegaciji in finančnem ravnateljstvu, niso pisarniški posli v ožjem pomenu besede, na kakršne misli dopisnik, ko govori o šestmesečni pisarniški praksi, marveč jih je prištevati onim strokovnim poslom finančne kontrole, za katere se izbira moči, ki predvidno ustrezajo po predizobrazbi in po sposobnosti nalogam, ne glede na starost In prejšnjo uporabo. To je tem bolj potrebno, ker žal razmere še niso tako daleč, da bi se moglo pri imenovanih uradih posvečati večjo pažnjo vežbanju v pisarniškem poslovanju v ožjem pomenu, kar očividno želi dopisnik, marveč treba ves čas posvečati organizatornemu ter strokovnemu delu in vežbanje odgoditi na poznejši čas. S tem seveda ni rečeno, da se daje mlajšim prednost pred starejšimi ali da se jih smatra v obče za bolj sposobne. Vpokliče se marveč mlajše zlasti zato, ker so vse te pri-delitve začasne in ker se starejše porablja kolikor moč za važna mesta starejšin ali njih namestnikov. Ko se bodo razmere ustalile, bo mogoče misliti na točno izvedbo določil pravilnika. Torej ne protekcija, marveč skrb za točno funkcioniranje dokaj kompliciranega aparata finančne kontrole in deloma nedostajanje drugih potrebnih moči, vodi odgovorne faktorje pri za-poslevanju poduradnikov finančne kontrole pri vodilnih finančnih oblastvih.
Prosim ugledno uredništvo, da blagovoli popraviti notico v tem smislu.
Delegat: Savnik.
Šport in furistSka.
Beograd. Beogradski športni klub— Soko 4:1. Konkordija—Slavija 5:2.
Novi Sad. Jugoslavija—Makabi 4:1.
Majniški izlet S. K. Ilirija priredi ob ugodnem vremenu 1. majnika skupen izlet na Šmarjetno goro. Odhod iz Ljuhjja-ne z drž kolodvora (Sp. Šiška) opoludne ob is. uri, poset propagandne tekme kombiniranega moštva Ilirije proti S. K. Triglav v Kranju, nato odhod na Šmarjetno goro, vrnitev v Ljubljano ob 20.40 uri z gorenjskim vlakom. Odbor vabi vse redne kakor tudi podporne člane in članice k številni udeležbi. S. K. Ilirija.
Novi svetovni rekord. John Weis-mulkr. član Chicago A. C. je postavil prejšnji teden v Milwaukee nov svetovni rekord v hrbtnem plavanju. 150 jardov je preplaval v 1 minuti, 45 in dve petini sek.
Železničarski Š. K. Sisak—Ilirija. V nedeljo 30. t. m. se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma med Železničarskim 5. K. iz Siska in Ilirijo. Z. Š. K. je prvak si-sačke župe zagrebškega podsaveza. Lanskega prvaka »Segesto« je prošlo nedeljo porazil 3 5:0. Dosegel je ugodne rezultate tudi proti zagrebškim klubom ter ga je šteti med boljše klube zagrebške province. Tekma se prične ob 17, uri. Igra se ob vsakem vremenu.
Gledališče in glasba.
Repertoir Narodnega gledališča.
Opera:
Sobota, 29. aprila. »Bajaja«. D.
Nedelja, 30. aprila. »Faust«. 'Izven.
Ponedelj'ek 1. maja. Plesni večer gdč. Lidije Wissiakove. Izven.
Torek, 2. maja. »Bajaja«. C.
Za definitivnega upravnika Narodnega gledališča v Ljubljani je imenoval ministrski svet g. ravnatelja Mateja Hubada.
Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, Florijanska ulica 27. L V ponedeljek dne 1. maja ob 8, zvečer delavska predstava. Igra se Tučičeva krasna drama »Trhli dom«. Vsi sedeži po 2 dinarja, vsa stojišča po 1 dinar. — V torek 2. maja ob 8. zvečer v prid gladujočim bratom v Rusiji »Spavaj, moja deklica...«, drama po istoimenski ruski romanci. Ruski spisal P. Sjevernij, prevel Jos. Grčar. — Predprodaja vstopnic od petka dne 28. aprila dalje v šentjakobski knjižnici od 5. do 7. ure zvečer.
Operni tenorist g. Leopold Kovač je
gostoval v nedeljo na zagrebškem gledališču v vlogi Rudolfa v »Boheme«.
Marij Kogoj: Reguiem, moški zbo«. Umetniška založba Treh labodov. Cena partituri 12 K. — Kar smo povedali o Kogojevi »Barčici«, velja tudi za njegov najnovejši moški zbor »Requiem«. Skladatelj razglablja Albrechtov tekst in hoče vsaki najmanjši pesnikovi misli najti v glasbi primernega izraza. Pri nas se zbor, ki bi Kogojev, tehničnih težkoč natrpani »Reguiem« mogel prednašati, še ni rodil. Glasbenikom ga v študiranje priporočamo.
Ivar Dražil praznuje letos tridesetletnico odkar je pnevzel predsedstvo pevskega društva »Slavec«. Kdor je v društvih deloval, dobro ve, kaj pomeni trideset let, to je skoro pol življenja vztrajati in še celo na vodilnem mestu. Koliko odgovornosti. koliko sitnosti, koliko kria mora prenesti 1 Ne da bi pisali kake slavospeve! Ivan Dražil je poklonil vsa svoja mlada leta »Slavcu« in mu vztrajno, načeluje še danes. Da je to društvo v časih pro-bude mnogo storilo, je pač le njegova zasluga. Dražil pa ni bil delaven le kot predsednik »Slavca«, bil je tudi podpredsednik nekdanje »Zveze slovenskih pevskih društev« in je danes marljiv blagajnik »Zveze slov. pevskih zborov«. Koliko je pevcev, ki bt posvečali ves svoj prosti čas trideset let_ enemu društvu? Na prste bi jih lahko sešteli. Vsak se prehitro naveliča. Zato čast možu, ki je brez vsakih osebnih koristi, edino le iz ljubezni do slovenske pesmi in svojega društva neumorno vztrajal trideset let. Mnogim njegovim pevskim prijateljem se s čestitkami pridružujemo ob pomembnemu jubileju tudi mi in mu kličemo: Se trideset leti
Pevec. Glasilo Pevske Zveze. Izšli ste prvi dve številki letošnjega letnika v enem zvezku z raznovrstno vsebino. V literarnem delu priobčuje p. Hugolin Sat-tner životopis petdesetletnega skladatelja Emila Hochreiterja, ki živi na Dunaju in je tudi Slovencem že podaril nekaj skladb, cerkvenih in posvetnih. Bil je sotrudnik »Novih Akordov«, leta 1914 je Glasbena Matica izvajala njegovo dionizijsko uverturo. Zložil je mnogo maš, Marijinih pesmi, klavirskih skladb, opero »Povratek« in oratorij »Roj'stvo Kristusovo«. — Na drugem mestu je članek urednika dr. Frana Kimovca: Kakšni naj bodo naši zvonovi? M. Bajuk nadaljuje statistiko »o narodni pesmi v sekiricah«. Sledi Vestnik Pevske zveze, ocene novih skladb, kotiček za dobro voljo in razne vesti, med katerimi vzbuja pozornost dopis V. Vodopivca iz Goriške: »Narodne pevske prireditve se pri nas vrstijo druga za drugo. V štever-jttnu. je bilo navzočih okrog 4000 oseb, nastopili so skoro vsi okoličanski zbori. Ta tekma vpliva silno dobro na razmah glasbenega življenja, ni je vasice pri nas, ki bi ne imela pevskega zbora, kar je zlasti v narodnem oziru velikanskega pomena.« Take vesti iz zasedenega ozemlja nas morajo razveseliti. Pa zbori po Kranjskem? Koliko jih spi? — Glasbena priloga »Pevca« prinaša Hochreiterjev mešani zbor »Pastil ica Jerica«, Prelovčevo harmonizacijo narodne »Oj Doberdob« (večini zborov nasvetujemo, da jo pojo v H-duru), Kramarjevo harmonizacijo narodne »Pesem raznih stanov«, Hladnikov mešan zbor »Pomlad«, Klemenčičev mešan zboi »Kadar vince duše vnema« in Brnobičev mešan 2bor »Mesečina, al mesca nema«. Vse skladbe so večinoma lahko izvedljive in bodo našim zborom dobrodošle. — Literarno prilogo je tiskala Jugoslovanska tiskarna lično in je tudi korektor svojo nalogo dobro opravil, glasbeno prilogo pa Waldheim Eberle na Dunaju. V Hladnikovi pesmi je več tiskovnih pomot, ki si jih bo pa vsak pevovodja lahko sam popravi'. Pevec je dobro urejevan list in primerna orientacija za pevce in pevke. Edino nekaj nam na nj'em ni všeč: inseratov za razširjanje političnih, strankarskih listov na njegovih platnicah ne bi bilo treba, ker petje nima in ne sme imeti s politiko prav nobenega opravka. — i.
»Malenkosti«. Spisal Albrecht Ivan.
Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljub-
ljani, Marijin trg 8, Cena broširani knjigi
6 Din.
D. Stribemv, Simon Gregorčič. Pravkar je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani prevod monografije o goriškem slavcu, _ki jo je napisal znani češki pisatelj D. Stribernv. Knjiga vsebuje najboljšo analizo pesniškega uatvarjanja nepozabnega Gregorčiča.
Socijalna misel, štev. 4., je pravkar izšla z nastopno vsebino: Iv. Bukovnik: Nasprotstvo med krščanstvom in marksizmom; Fr. Terseglav! Odgovor; A. Brecelj: Socijalno vprašanje z družinskega vidika, H. Vodopivec: Sociialo* načela v moder*
in 'davčni zakonodaji; Dr. K KotoImt Razred, stan, stroka; A. Gosar: Kolektivizem — sindikalizem —< rehovikl »očija-ližem; Pregled:	Genovska	konferenca;
konferenca treh socijalističnih internacijo-nal; načela P. P. I. glede šolstva; stavbno gilde v Nemčiji; nekaj prebivalstvene statistike Francije; revije; verstvo; žensk* vestnik; socialno vprašanje in gibanj*«
»En milijoni«. Roman. Spisal X, Green. Založila in izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena broširani knjigi 8 dinarjev, vezani 9 Din,
»Lepa Vida«, nreeečrtflc literarnega
krožka. Ljubljanski srednješolci so začeli izdajati literarni mesečnik, ki prinaša nastopni oklic na javnost: »Citateljem! Stopili smo z drugo številko v javnost. V na* ni plahosti, ker se nam zdi, da slutimo ta veliko dobo in je nočemo zamuditi. kes< »po bliskovo gre vseh živih dan«. Upamo, da boste ta skromni apel podpirali, ta živi klic, ki gleda iz teh vrst. Vera je močna v nas, dajte nam upanja.« Vsebina je v pretežni večini posvečena pesmi. Ti mladi škrjančki se vračajo k starim načinom resničnih občutkov in se upapolno razlikujejo od naših sedanjih »pesmkov«-futn-ristov. Kdor se zanima za utripe mladiki src, naj seže po Lepi Vidi. Uprava se n*i haja na Dvornem trgu štev. 3, II.
■     „ - ■»..
Društvene vesti.
Udniženje jugoslovanskih inlenjerjeel
in arhitektov — Sekcija Ljubljana sklicuje izredni občni zbor, ki se vrši v pond*» ljek, dne 8. maja t. 1. ob 20. uri v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: 1. Razvoj tehniške fakultet« v Ljubljani, 2. Glavna skupščina Udruženja Vi Sarajevu 3. Slučajnosti. — Odbor.
Ustanovni občni zbor Jugoslov. akad. društva »Triglav«, podružnica Ljubljana,
se vrši v nedeljo, dne 7. maja ob pol 1<K uri_ v zbornici univerze v Ljubljani • sledečim dnevnim redom: i. otvoritev, 2. poročilo pripravljalnega odbora, 3- referat o zgodovini in delovanju »Triglava«, 4. čitanje in odobritev pravil, 5. volitev odbora, 6. slučajnosti. Gg. starejšine ta vljudno vabljeni. — Pripravljalni odbot,
Komemorativno predavanje o Zrin-sko-Frankopanskoj tragediji. Udruicnje.-
Dalmatinskih Akademičara u Ljubljani poživlja sve rodoljube na komemorativno predavanje dra Nikole Radojčiča o narodnim herojima i mučenicima Nikoli Zrimškom i Krsti Frankopanu, koje če »e odr-žati u nedelju, 30. aprila, tačno u 10. ča-sova pr e podne, u velikoj dvorani na Uni-verzitetu. Ulaz slobodan.
Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokojencev ima nujno sejo Širšega odbora v torek dne 2. maja t. 1. ob 20. uri V običajnem lokalu. Dnevni red: določitev občnega zbora in poročilo delegatov koalicije. Predsedstvo.
Borzna poročila.
Zagreb, 28. aprila. (Izv.) Devize: BVr* lin 25.25—26, Bukarešta 9—55, Milan 370 —390, London 306—325, Newyork (ček) 60 —70.50, Pariz 650—693.75, Praga 139- '48, Švica 1375—1400, Dunaj 0.92—0.95, Vai Sava 2—2.25, Budimpešta 0.50—9.75. Valutej Ameriški dolarji 86.50—69.50, napoleondori 200—0, nemške marke 27—28, rumunskl leji 0—55.50, italijanske lire 383—386.
Beograd, 28. aprila. (Izv.) Devize: Zaključek) Berlin 25.20, Budimpešta 9.85, Ba-karešta 54, Italija 370, London 305, New-york 68.50, Pari? 640, Praga 139—140, Du* naj 0.95.
Curih, 28. aprila. (Izv.) Berite 1JBL
Newyork 514, London 22.75, Pariz 47.225, Milan 27.225, Praga 9.95, Budimpešta 0.66» Zagreb 1.80, Varšava 0.13, Dunaj 0.0628» avstrijske krone 0.06875.
Berlin, 28. aprila. (Izv.) Dunaj 3.655, Budlmešta 36.40, Milan 1498.10, Praga 551.30, Pariz 2586.75, London 1253.40, New* york 282.39, Curih 5483.10.
Praga, 28. aprila. (Izv.) Dunaj 0.565,
Berlin 18.175, Rim 275, Budimpešta 6.60, Pariz 475.50, London 227.75, Newyork 51.20 Curih 1005.50, avstrijske krone 061, Italijanske lire 273.
Dunaj, 28. aprila. (Izv.) Devize: Zagreb 2697—2703, Beograd 10.788—10.812, Berlin 2830—2840, Budimpešta 1052—1058, London 35.225—35.275, Milan 42.170—42.230, New-york 7981.50—7993.50, Pariz 73.250-73350, Praga 15.390—15.410, Sofija 5720—5730, Curih 154.875-155.125. Valute:	Dolarji
7931.50—7943.50, bolgarski levi 5635—5645, nemške marke 2855—2865, angleški funti 35.125—35.175, fran. franki 75.150—73.250, ital. lire 41.970-42030 jugosl. din. 10.768 —10.792, rumunskl leji 5644—5655, švicarski franki 154.725—154.975, češkoslovaške krone 15.365—15.385, madžarske krone 1057—1063.
Razne vesti.
* ženitne ponudbe potom časopisja,
Na procesu, ki se vodi v Parizu proti Lan-dru-ju, famoznemu ubijalcu žensk, se mnogo govori tudi o ženitnih ponudbah v časopisju, potom katerih je ubijalec mamil svoje žrtve. Pri tej priliki se je začelo tu in tam razpravljati o ženitnih ponudbah te vrste sploh. Med tem, ko je po večini vladalo mnenje, da so se ženitne ponudbe potom časopisja začele pojavljati v novejšem času, nam pariški »Excelsior« v eni svojih zadnjih številk dokazuje, da to mnenje ni pravo. Ženitne ponudbe datirajo že, od početka osemnajstega stoletja. Izmislil si jih je neki Nemec, ki je leta 173* izdal v Hamburgu list, v katerem so se nahajale same ženitne ponudbe. V tem listu je bila izmed mnogih interesantnih ponudb posebno zanimiva tale: »Neka jp-let-^aima mo*a' k' naJ bi bil star oko-h 26 let ter povsem zdrav in močan.« Ta bodoča zaročnica je obečala svojemu možu sijajno življenje in krasno ekvipažo. Iz Hamburga je te vrste oglaševanje prešlo v London, kjer je prvi urad za ženitno posredovanje otvoril neki Kcith. On ni imel svojega lista, nego je svoje oglase dal tiskati po drugih časopisih. Iz Londona jc prešla ta novost najprej v Francijo, za tem pa se polagoma razširila po celem svetu.
Haj je Elsafluid ■ Lekarnar Feller
to se zna) ■ Stubica I
C. N. in A. M. Wllliamson:
Cesaričini biseri.
(Dalje.)
Ne, Beverley ni smela zvedeti, da je bil njen mož svedok prizora med njo in gospodično Blackbur-neovo, niti ne, da je odgovoren za lzginjenje 0’Reillyjeves:a ovoja Naj ai misli o tej izgubi, kar sl hoče, kakor je tudi njemu svobodno, da «i razlaga usodo njenih biserov po •voje! Čakal bo, kdaj mu pride sa-wa povedat, da biserov ni. Njena neikrbnost, prejkone pa celo nehvaležnost in neodkritost mu daje pravk*> ohraniti zase, kar ve. Hotel j* počakati, da vidi, kaj misli Be-verley storiti. Razentega je sklenil vrniti zapečateni ovoj 0’Reillyju. Deset minut po svojem odhodu z doma ga je izroči slu ter mu zabičil, naj ga takoj odnese k »Dietzu«.
Ko je tako obrzdal notranji nemir, je zavi proti klubu. Ob nedeljah zvečer se je tam večkrat oglašal mož, ki je bil Rogerjev stari znanec inO’Reillyjev prijatelj. Leh-ko da pride tudi nocoj. Rogerju je sililo na um, da bi ga nekaj povprašal. Zdelo se mu je, da vidi pot, kako obračunati z 0’Reillyjem; bila je enako uspešna, mimo tega pa dosti laglja od one, ki jo je bi žrtvoval.
Dočlm se je pripravjal, da bi kaj Jedel in zraven pregledal večerni list, je sikal v njegovih možganih zoprn glas ter ga navajal s sumnja-mi in strahovi. Morda je bila Be-verley katerikrat v 0'ReillyjevI obasti? Kaj, če mu je pisala lfubav-na pisma, ki jih je pozneje želela dobiti nazaj, on pa jih ni hotel vrniti? Morda jih je poizkusila ukrasti in je priše 0’Reilly z namenom, da bi se jih spet polastil? Kdo ve, ali je ne nadleguje Že ves ta čas in ni Clodagh Rfleyeva (gotovo revna sorodnica Justina Q’Reillyja) zgolj spretna in zvita posredovalka? Prav lehko, da je bila njena omedlevica narejena in je služila le njemu v Izgovor, da je mogel v stanovanje, tam pa je zbegal Beverley tako, t3a mu je dala bisere, kneževsko Rogerjevo darilo!
Sredi takšnih misli je že povečerjal in nehal pričakovati znanca, ki ga je hotel videti; prav tedaj pa so se odprla vrata in vstopil je tisti mož. Roger ga je poklical, preden
je utegnil sesti k sosednji mizi; bil je temnolas človek židovskega tipa, z jasnimi očmi znanstvenika in dvignjenimi obrvmi, ki so Izdajale sanjarja Na oko si mu prisodil petinštirideset let.
»Halo, doktor Levlsl Vedel sem, da kanete nazadnje tudi vi!« je rekel Sands prjazno. »Hočete U večerjati z mano?«
»Saj ste baš gotovi. Zadržal bi vas.«
»Rad bi se nekaj pomenil z va-isi,« ga je povabil Roger.
In doktor je sedel k Sandsovl rribzl.
»2e adavnaj bi bil tu,« je pojasnil svojo zamudo, »a baš ko sem odhajal od ,Dietza\ kjer imam paci-jenta, so me prosili, naj se oglasim hkrati — pri kom, kaj mislite?«
»Pri vašem prijatelju O’ Relllyju. Nekdo mi je omenil, da stanuje tam.«
»Ne,« je odkimal Lewis, »ne pri njem; pač pa pri nekem njegovem prijatelju, ki ga je nenadoma popadlo za srce.«
»2e vem,« se je oglasil Sands. »Znano ml je, da stanujeta Heron in njegova Gospa pri ,Dietzu\ Vaš bolnik je bil eden izmed njiju dveh — gcspa Heronova, se razume. Težko si je misliti Herona s srčno hibo.«
»Moj pacient je bil Heron, ne gospa. Napad ni bil nevaren, toda soproga je bila vsa zbegana. Vi pa Heron sta še vedno velika prijatelja, kaj ne?«
»Občudujem ga v marsikaterem pogledu,« Je odgovoril Sands ogib-ljivo.
»In on mora občudovati vas, o tem sem prepričan! Marsikdo je mislil, da tvegate življenje, ko ste se tako brez pridržka vrgli zanj v tisto kalifornsko borbo, Sands. Zmagali ste, In po vaši zaslugi Je zmagal Heron. Nu da, nagradil vas je kraljevsko!«
Roger se je nasmehnil. Spomnil se je, kako se je vračal s svojega zmagoslavja in srečal spotoma Be-verley. Se včeraj je mislil, da je bila ona njegovo najdražje plačilo.
»Ali ste govorili s Heronom, odkar je v Novem Jorku?« ga je vprašal doktor.
»Ne še,« je rekel Sands.
»Nu, saj je jedva dospel. Heron je Žilavec, ki ga ne podere vsaka sapica. Ako bi se bilo zgodilo poleti ali jeseni, sredi najhujšega boja,
pravi njegova soproga, ne bi bilo nič čudnega. Menda sta mirno sedela skupaj v veliki dvorani 'r ogledovala množica in čakal Reil!yja, da bi šel ž njima veče.jai. Gospa Heronova je poslala moža gori, v stanovanje, po neko reč, ki jo je bila pozabila. Dolgo ni bilo ne njega ne O’ Reillyja, tako da se je nazadnje zbala. Ko je stopila pogledat, kaj se godi, je našla soproga v omedlevici. Telefonirala je baš, ko sem odhojal od prvega pacienta, in ko sem stopil na pozorišče, je prihitel tudi O’ Reilly, ki stanuje tik zraven njiju dveh. Bil je v mestu, a Heronova sta mislila, da se oblači 2a k večerjL Nu, da le ni bilo hujšega. V par dneh bo Heron zdrav, kakor riba v vodi.«
»To me veseli,« je dejal Roger resnobno. »Prav pravite, Heron ni tisti, ki bi ga vrgla sapica. Lani, v Kaliforniji, je malo manjkalo, da ga niso ustrelili neko noč, pa ni niti trenil z očesom.«
»Ko se je spet osvestil, ga je obsula z vprašanji. Heron je seveda ni hotel spravljati v slabo voljo. Ali je ni zadel lansko poletje ali jesen, ko ste bili na zapadu, nekovšen hud udarec? Zdi se mi, da so ji ubili brata, ali pa se je sam končal.«
.»Umrl je nagle smrti; znakov nasilja niso našli. Bilo je tisti dan. ko sem jaz odpotoval. In ne v Kaliforniji, nego v Novi Mehiki — nedaleč od Albuqueroua, v hiši, ki je last gospe Heronove. Heron še ni dolgo oženjen, največ osem ali deset let,« je povzel Sands. »Gospa Heronova ne more biti dosti preko tridesetih. Njenega brata nisem videl nikoli. Bolehal je In živel vedno na tistem posestvu pri Albuquerquu. Sestra je večkrat prihajala k njemu. Ako sem prav poučen, je bil nekaj mlajši od nje.«
Tu je Roger spretno obrnil razgovor.
»Kadar le utegnem, se vozim zdaj v Newport, da vidim, kako napredujejo dekoraterji z ,vilo\ ki sem jo kupil tam svoji ženi,« je dejal »To nadzorovanje ml je bilo zadnje tedne v pravcato zabavo. Naveličan sem življenja v najetem stanovanju, dasi najino ni napačno — narobe! Rad bi imel lastno hišo, ne nove, ampak staro, ki bi se je držalo tudi nekoliko romantične zgodovine.
(Dalje prih.)
Drobiž.
pišu
* Stavkujoči delavci so oblaffal' tovorno. V N. Mestu nad Smrkom na Sumavi je stopilo kovinarsko delavstvo t stavko, ker se jim ni ugodilo glede zvišanja mezd, a podjetnik jim ni hotel zboljSati plač, ker ni bilo dela in naročil od nobene strani. Zato je vdrlo 700 kovinarjev s silo v tvor-nico, vlomili so vrata, vdrli v stanovanje, ter odpirali skrinje in zaboje. Ko so prišli orožniki, so iz stanovanja potisnili delavce na dvorišče, od koder so grozili in metali kamenj v poslopje. Ker obleganje ni prenehalo, je navsezadnje podjetnik željam stavkarjev ugodil.
Pomanjkanje knjie ▼ Rusiji. V časo-»Ruskaja knjiga« piše Maksim Gor-kij o bednem stanju ruske kulture ter pravi med drugim:	»Provincija je povsem
brez knjig. Tudi nima učiteljev za šole in vseučilišča. Stare, raztrgane izdaje se prodajajo po zakotnih trgovinah po 3000 do 5000 rubljev izvod. Vseučiliških profesorjev se ne more plačevati. »Patologija« (Strumpellova) stane 150 tjsoč rubljev, Hvalzonova »Fizika* 800 tisoč rubljev. Da zamorejo te prepotrebne knjige kupiti dijaki, se jih združi po 15 do 20 skupaj in kupijo po eno knjigo. Ni tedaj čudno, ako potem sovjetska republika dobiva zelo slabe zdravnike, inženirje, kemike in sploh učene specijaliste.
* Streljaj! Ubij met Pred par dnevi je bilo reševalno društvo v Trstu z vso naglico pozvano v neko javno hišo. Društvo, to je nekaj članov, se je vsedlo v rvtomobil in dirjalo z največjo naglico v označeno hišo. Ko so dospeli tja, so našli neko »devico« zaradi preobilo zavzi-tega kokaina v deliriju. Ob njej so našli enega stražnika, ki je z največjo težavo zadrževal deklico, da ne bi napravila še kake večje neumnosti. Stražniku je klicala neprestano: »Streljaj 1 Ubij me!« Ves čas je poizkušala, da mu iztrga revolver, da se ustreli, člani reševalnega društva so ji takoj oblekli prisilni jopič, jo odnesli v avtomobil ter odpeljali r bolnico. Zdravniku, ki jo je vprašal za njeno ime, je nesrečnica neprestano odgovarjala: »Ne vem. se ne spominjam. Odprite mi glavol« Zdravnik si je na vse načine prizadeval. da jo spravi k zavesti, toda zaman, Končno je bil prisiljen, oddati jo v bolnico, kjer jo bodo pridržali gotovo dalj časa. — V zadnjem času se opaža zlasti med nižjim slojem po Trstu silno uživanje kokaina, katerega verižniki v velikih količinah dovažajo v Trst.
* Rontgenovi žarki v carinski služil Carin»rjem je presneto dobro z ’zjat» tihotapci radi skrivajo drajocenosd zl«« in drujje kamene pod podvlako in v (posebno dobro skrivališče so vi
ske pete). Doslej so moral, carman.J^ odtrgati in ako j« bil pregled o ^odo & so morali dotični osebi povrniti	•
jo je imela pri čevlju. Zadnji čas	imj
rinski organi pomagajo z R,on‘C'n" ti-iarki. Ko spuste Rontsenove žarke n. hotapca, vidijo samo kosti, khnčk ,	^
Ijieke v čevlju ter zlato m dragulje, v peti ali v podvleki. Z Rentgenov,** t ki si ogledajo tudi druge dele žensk ^ lete, ne da bi bila ogrožena ženska
* Oče zastrupil sina. V okolici Do * mandena je ponovno obolela družl”.
na zastrupljenju. Zdravniki so I ^ da so bolniki zaužili jed, v katen s J haj.il arzenik. Sum je takoj padal na oc ta, 60 letnega starca Stohra, ki je . jiriznal, da je hotel zastrupiti	j
starejšega sina. Arzenik je namesal sol.	n
* Nansen in Nobelova nagrada. * ska sekcija skandinavske ‘nterpar Jlnii tarne organizacije je sklenila, da pre
za mirovno Nobelovo nagrado letošnje to Fritjofa Nansena. Znano je, da sc med vojno Nansen mnogo trudil in vel storil za izmenjavo vojnih ujetnikov.
* Dežele, ki živijo od pisemski« znamk. Nekatere dežele znajo dobro tzk
riščati moderno manijo nabiralcev znan
Kolonija Tanganjika, ki je pripadala P prej k Nemški Afriki, a je sedaj pod an gleško, krije polovico vseh izdatkov s Pr£ dajo svojih znamk nabiralcem. Otok '••aT" man je izdal v enem letu 40 serij . znamk, ki so se razprodale za 300 krat prvotno vrednost. Pošta v Papui je v 9 tih dobila toliko za poštne znamke, da s se plačali vsi izdatki javne uprave ter » se mogle založiti še nove serije. MaP. republika Liechtenstein ima s postnim* znamkami poglavitno izvozno trgovino t je ta posel izročila posebni družbi. Da P vzdignejo vrednost znamkam, napravij pri tiskanju nalašč kakšno napako ter J vzamejo iz prometa, nakar se prodajaj nabiralcem za več stoodstotni povišek.
* Telefon povzroči bolezen. Neki sp*J cijalist za ušesne bolezni je izjavil, da »3 bi ljudje ki mnogo telefonirajo, premem" večkrat telefonsko slušalo z enega uses« na drugo. Dogodi se namreč, da uho prepogostega telefoniranja oboli, kar J* nevarnost zlasti po zimi, ko se nastavlj^ na uho mrzlo slušalo.	*
(JctČma,
flB
nerazhodljive kauiuk pete za čevlje.
MAL« OGLASI
PRODAJA:
KMETIJSKA hiša s stanovanjem in hlevom, 4 m pol orala zemljišča. Cenu kron 120.000;
Hiša na deželi s trgovino ln vrtom, kron 140.000;
Vila v Jugoslaviji se zamenja z vilo v Zagrebu ali v Trstu;
HiSa v središču Maribora,
Hiša pri Mariboru obstoječa iz 4 sob;
Trgovina z ogljem, skedenj, konji, voz, kron 500000;
Usnjarna z veliko hišo, kron 700.000;
Posestvo, pol ure od Maribora s krasnim vinogradom;
Trgovina s pražilnico kave
in meblovanim stanovanjem;
Znamke za odgovor.
Realitetna pisarna »Rapid«,
Maribor, Gosposka ul. 2b.
767
KOZOLEC iz trdega lesa, dobro ohranjen, se po-
ceni proda. Vpraša se v trgovini M. Frohlich, Celje, Kralja Petra cesta II. 765
MOTORNO kolo v do brem stanju, znamke Puch, 2 in pol HP. Ogleda se pn A, Planinc, mizarstvo, Celje. Dečkov trg št. 6.	763
GOSTILNA in trgovina
na križišču treh glavnih cest. Posestva je okoli en oral, gospodarsko poslopje, s hišo zidano leta 1908, obstoječe iz s sob, 1 kuhinjo in drugimi pritiklinami. Naslov pove podružnica »Ju-gpsiavije« v Celju. 762
"Briljanten prstan.
uhani in zlata zapestna ura. Poizve se v slaščičarni, Dunajska cesta	761
LAHEK športni voziček za 4 osebe. Cena Din, 1750, Hradeckega vas 48.	760
VILA v Mariboru, takoj prosto stanovanje, potem hiša in gostilna, pisnniii Zagorski, Maribor. Barvarska ulica 3.	 756
ZABOJEV večjo množino srednjih in velikih ter nekaj vreč po ugodni ceni. Naslov v upr. lista. 744
3CUPI:
LAHKO, na pol odkrito
kočijo, dobro ohranjeno. Naslov v upr, lista. 753
SLUŽBE:
UREZEVALEC (Fresser)
se išče za takoj pod ugodnimi pogoji. Tovarna mizarskih izdelkov Klančnik & Kompare, Maribor, Mejna ulica 6.	7G4
3 DOBRA ključavničarska pomočnika se takoj sprejmeta proti dobri plači pri Jakob Prezelj, vodovodni inštalater in kjučav-ničar, Novdmpsto. 755 TRGOV SKi POMOČ-
NIK vešč slov. in nemškega jezika, usVužben v Avstriji, želi premeniti službo v Jugoslaviji v trgovini mešane stroke. Ponudbe pod »trgovski pomočnik«, na upravo lista.	74t>
RAZNO:
MAVEC (gips) umetno
gnojilo za trošenje detelje, zelnikov, travnikov itd., kakor tudi razkuženje hlevov, konzerviranje gnoja. Naj nikdo ne zamudi kupiti pri Josipu Vanosi, glavna zaloga Šmarca — Kamnik, podružnice;	Dolenc
Kranj; Ant. Stergar, Kam-
nik; Josip Komatar, Mengeš.	723
MAL lokal, primeren za delavnico na prometnem kraju Ljubljane, tudi nu dvorišču ali v prvem nadstropju iščem. Ponudbe pod »lokal« na upravo lista.	754
V NAJEM se išče peka-
rija v mestu ali na d veli. Ponudbe naj se poVjejo
pod ^Pekarija« na upravo lista.	752
MRLIŠKE ČEVLJE ima
v zalogi na debelo po ugodnih cenah. Franc Lerli, Radovljica.	751
NAJEM se išče posestvo, pripravno « v prometnem kraju.	*.«
v upravi lista.
SPREJME se gospO* najraje kakega rokodslcaJJ brano in stanovanje pr<£ mesečni plači Din 325. Isj tam se proda tudi damska ura z dolgo, sko verižico. Naslov v
ČREVLJI štev. 35 špice, novi, fini, nejši raznih vzorcev se 9 dajo kron 300 ceneje P ru. Ogledajo se v sl®scM3j ni. Dunajska cesta o.
ZEHITH8 ram
. Mlad zasebni uradnik z i^kademsko naobrazbo išče »»znanja z gospodično ali 4ame, tudi iz dežele, ki je popolnoma samostojna gospodarica kakega večjega
Csestva ali drugega pod-ja. Koraspondence je nasloviti pod Šifro »Uradnik« »a upravništvo tega lista. Absolutna tajnost aajam-šena pod častjo.	539
®e®©Q® • o©«©«©
Darujte za Jugoslovansko Matico"
Razno periSo
za dame, sospode ln deco priporoča tvrdka
9. S E. SRHE
Uubtlana. Mcstn! trs It. 10.
i M teim 1 tu-'
til
: (e; pjie
0takoj hran Zakotnik,^
mestni tesarski mojster _ parna žaga v Ljubljani, ^ © Dunajska cesta št 46 9
fl
Imam v zalogi vse oblačilne potrebščine, slavnostne tro]e, telovadne obleke, čevlja kakor tudi za vse oddelke tnoške, ženske itd.
Jahalne odeje 2 monodrami le po naročilu. — Cenik! na zahtevo zastonj.
Zdravo!
Pet. Capuder, dobavitelj J S.S.
Ljubljana, Vidovdanska cesta it. 2.
PARKETNE deščice
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana
Slomškova ulica štev. 19.
Telefon 572.
POZORI POZORI
Šivalni stroji so dospeli v vseh opremah za rodbinsko in obrtno
rabo, istotam za čevljarje in krojače.
30SIP PETELINC
Ljubljana, Sv. Petra nasip.
Sezija: maj - september.
Znatni popusti v pred in po seziji!
Pojasnita daje ravnateljstuo zdravilišča.
Postranski
zaslužek
I« zagotovljen vsakemu, ki^bi tudi le priHSno izven, svojega rednega poklica posredoval življenjska in nezgodna »avarovanja za podpisano družbo. Takim posredovalcem nudi družbo najugodnejša provizija. Življenjski ln nezgodni zavarovalni oddelek „Jugoslavije sprejme tuc1' potnike S stalnimi dohodki v svojo službo. Prednost imajo prosilci s prakso. ■— Ponudbe je nasloviti na:
Ravnateljstvo splošne zavarovalne druibe == ..3UGOSLAVI3A" v Ljubljani. =^=*
Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin.
II r	^~l
V trgovini
O. Bernatoviž
Mestni trg St. 5
se dobe še po jako nizki ceni:
moške oulek« ....	od	Din.	160	naprej
moške raglane .....	od	Din	250'	naprej
moške hlače	...	od	Din	80"	naprej
damske mantle . .	od	Din	150’—-	naprej
damske kostume . .	.	, od Din 180*	naprej
damske modne obleke	*	od	Din	200'	naprej
damska krila	od	Din	60'	naprej
bluze . .	............od	Din	30 —	naprej
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«,
Knjiga s slikami
za zabavo is pouk oalim
Izvod 20 K
v Zvezni knjigami
v Ljubljani,
Marijin trs itev. 8. •••••••••••••
Hotel
Točijo se najboljša vina, jedila gorka in mrzla vsaki cas na razpolago.
Sprejmem tudi več gospodov na hrano, da je dobra, je zato gdč. Mici Kovač.
Se priporoča
Anton Maver,
gostilničar m posestnik.
Celovška c (Šiška).
Na debelo?
Venci, šopki in cvetlic*' neveste. Žico, svilen, tafet in cigaretni papirji die zlata znamka,
Golub, Stročnice št. 2 & . Črnilo la, Ila^ Razgle^0^
Uran -- Papirn^f
Ljubljana, Kastni hg •••••• • ••••”
Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
JUGOSLOVANSKI K1EDITM ZAVOD II LJOBLJIfll
Marijin trg 8.	Podružnica	v Murski Soboti.
Hranilne vloge 411 01 brez odbitka rentnega obrestuje s "fr \2 |0 in Invalidnega davka.
Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-čekovnega urada, tel jem so Položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljliča zazn«“ w	na	službene prejemke, proti poroštvu itd. w
Razglas.	^
V smislu sklepa občinskega sveta ljubljanskega t ^ 22. marca 1921 je vožnja po mestu z težkimi avtomobil^ imajo železne obroče sploh prepovedana.	-0
Vožnja s težkimi (tovornimi) avtomobili, tudi če 10^ gumijaste obroče, je pa na podlagi sklepa občinskega sv z dne 6. decembra 1921 prepovedana po sledečih iilicah, ce ^ in trgih: Stari trg, Sv. Petra cesta, Kolodvorska ulica, ulica, Frančiškanska ulica, Kolezijska ulica, Križevnis a ^ Šelenburgova ulica, Gradišče, Cegnarjeva ulica, Za o ulica, Ravnikarjeva ulica in Samotna ulica.	;• keffa
Prestopki kaznujejo se po določilih cestno po ic reda z globo do K 2000.—.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 25. aprila 1922.
Tiska »Zvezna tiskarna« v