SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejemali velja: Za o«lo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejoman veljd: Za celo leto 12 gld., z» pol leta 6 gld., za četrt leta S fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice it. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vs»k dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. Letnik: XVII. iŠt ev. 19. Pogled v Francijo. A Dno 27. t. m. bode se v Parizu vršila volitev, ki vzbuja veliko pozornost ne le v Parizu in Franciji, temveč v celi Evropi. In ta pozornost je naravna v Franciji in v inozemstvu, Povsod se povprašujejo, kako se morejo združiti monarhisti z nezadovoljnimi republikanci, da vržejo stranko, ki ne dela časti nekdanji mogočni državi. Ne bodemo ugibali, kolika nevarnost preti republiki, ako zmagajo monarhisti s svojimi zavezniki; nas bolj zanimajo vzroki, ki so združili tako nasprotne si stranke za generala Boulangerja. Ako si pobližje ogledamo položaj v Franciji, uvidimo, da je zveza republikancev z monarhisti naravna in potrebna. Republikanci vladne barve so doslej vedno oznanjevali svetu, da Boulanger v Parizu ni popularen, a sedaj so zmedeni, ko vidijo, da ima mnogo privržencev. Stopili so skupaj ter se posvetovali o kandidatu; boljšega niso našli, kakor je g. Jacques. In kdo je ta Jakob? Bogat fabrikant likerjev, ki je že leta 1848 rogovilil in je po svojih nazorih pol jakobinca pol komunarda. On mora biti „ubog po duhu", ker volilni oklic njegov se glasi: „Klerikalcem vodi v boj vse nezadovoljneže in sovražnike republiki, katerih zastavonoša je Boulanger. Ako pride na krmilo jedna oseba, onečaščena in zgubljena je domovina. Upam, da bode Pariz glasoval za edinega kaudidata republikanske stranke." Na prvi pogled se vsakdo lahko prepriča, da za takega kandidata ne morejo glasovati zmerni vo-liIci. S takimi kandidati uničili bodo radikalci sami s silo republiko. Sezimo še globočje v francosko socijalno življenje ! Kandidat Jacques je vrgel pred volilce klerikalce, kakor kaže borilec biku rudeče sukno. Klerikalec je res vsakemu liberalcu, bodi Francoz, Nemec, Lah ali Slovenec, nekako strašilo, okužena stvar, kateri se izogne, ako le more. Klerikalce me- V Ljubljani, v sredo 23. januarija 1889. čejo Francozi iz šol, bolnišnic in sploh iz vseh javuih zavodov. Za njimi mečejo križe in vsa božja znamenja. In to sramotno sredstvo hoče porabiti Jacques, ker vé, da le s tem more še nahujskati nerazsodne volilce. Odkod pa to sovraštvo proti klerikalcem? Tù bi morali naštevati dolgo vrsto najgrših sredstev, s katerimi so vsi francoski kričači od Voltaira do najnovejšega časa kakor z lavo pokrili francoska tla. Nikdo ne more tajiti, da so tudi od te strani nekaj zagrešili. Bili so namreč časi, ko je višja oblast zaničevala vero in moralo, in ti se ji niso ustavljali. Znana so dejanja Ludovika XIV. in XV. „Najbolj krščanski" vladar je divjal z ognjem in mečem po tuji deželi, sklenil zvezo s Turkom proti krščanskim narodom, in vendar so nekateri klerikalci z zlatimi črkami pisali požigalčevo ime v zgodovino. Napoleonovo življenje je znano vsemu svetu. Pogumni možje so se mu ustavljali, toda mnogi klerikalci so mu puščali proste roke. In zato je mož sanjal o neomejeni oblasti. Ako govorimo o klerikalcih, ne mislimo tu le duhovščino, in tudi med to ne vse nižje duhovnike iu škofe. Bili so tudi med njimi značajni in vzgledni možje. Napoleon jih je mnogo progcal ter neusmiljeno ž njimi ravnal. Klerikalci so pri vsem tem imeli dobro voljo, namreč pospeševati red, a bili so služabniki sile in moči. To je narod videl in si zapomnil. Tu je torej vir omenjenega sovraštva. A to sovraštvo morejo sedaj zbrisati s svojega imena, in bodo tudi storili. Ako bode narod videl, da cerkev in njeui prijatelji zagovarjajo in branijo njegove koristi in pravice in da se morejo postaviti tudi odločno v opozicijo proti obstoječemu redu sedanjemu v Franciji, potem Jacquesi ne bodo več hujskali naroda z rudečim suknom. Okoli Boulangerja so se zbrali volilci, ker ravno v trenotku nimajo boljšega in glasnejšega kandidata. A glasen mora biti kandidat, da pozornost naroda mi-se obrača. Elementi za Boulangerja so boljše vrste, možje, ki bi radi kakorkoli končali sedanje pogubonosno stanje v domovini svoji. Sila in rodoljubje sta združila može v jedno kolo „ne-zadovoljuežev", ki bodo napali tabor onih, ki domovino tirajo v propast in sramoto. Boulanger je le reakcija proti ljudem, ki so vse pretiravali, zlorabili koristne naprave ter podpirali radikalce, ki so vse obljubovali, a ničesa storili. Prihodnja volitev bode pokazala, ali je sedanja parlamentarna republika v resnici zgubila zaupanje pri narodu, ali bode večina glasovala za Boulangerja ter s tem protestovala proti sedanjim politikom, ki uničujejo Francijo na znotraj in zunaj. Boulangisti kličejo: Kdor je z nami, stopi naj pod zastavo našega kandidata! Nimamo še danes nadrobnega načrta, po katerem bodemo zgradili novo državno poslopje na razvalinah sedanjega. Mi sami ne vemo, kako in kaj, a to je stvar okoliščin, razmer prihodnjih, ki bodo narekovale, kako naj se to ali ono vredi. Umrljivi smo ljudje, zato ne vemo, kaj bode treba storiti, ko pride odločilni čas. Prihodnjosti ne poznamo, a za sedanjost se borimo. Ako hoče biti kdo vzvišen nad sedanje otročarije ter se usede v Diogenev sod, tega pomilujemo. Na take se ne oziramo, temveč kličemo v boj vse prave rodoljube, ki se ne strinjajo s sedanjim redom v državi. Vemo, da rušiti ni najlepši posel, ali v sedanjih razmerah drugega ne moremo, da pridemo do namena. Dovolj je, da vržemo sedanje mogotce, ki uničujejo nekdaj slavno Francijo; naši potomci naj popravijo državno poslopje. Sedanjo Francijo vladajo možje, katerim je domovina le molzna krava. Njihovo ponašanje s francoskim rodoljubjem so le prazne besede, za katerimi se skriva le pohiep in dobičkarija. Državne službe niso več odlikovanje zaslužnih mož, marveč le sine-kure. Sedanja vlada se ne ozira na znanje, zasluge in talente, ampak le na strankarske pristaše. Kdor je slabejši značaj, priliznjenec in kruhoborec, ta dobi javno 6lužbo. Sedanji francoski vladarji trdijo, da parlament ni pot, ki vodi do mastnih služb, in vendar je polu LISTEK. Papež Pij IX. v nevarnosti. (Konec) V Bolonji, kjer je stanoval Pij IX. več tednov, nameravali so nekateri udje skrivne družbe papeža ugonobiti. O tem se ni še nikoli bralo. „Burggriilier-jevemu" dopisniku pripovedoval je Janez Nanni, vratar bolonjskega škofa, leta 1875 sledeče: „Pij IX. je stanoval v kardinalovem gradu zunaj mesta. V poletni vročini prebival je tam navadno bolonjski škof, zapustivši svojo palačo v mestu. Tedaj pa je bil ves grad odločen za sv. Očeta in njegovo spremstvo. Posestniki bližnjih gradičev ponudili so prostovoljno svoje vile za stanovanje raznih gostov. To nam je posebno ugajalo, ker neprenehoma so dohajali ljudje bogati in revni, učenjaki kakor pri-prosti, vsak po drugem poslu do papeža. Koliko skrbi in dela nam je to napravljalo! Meni se je za-ukazalo, naj gledam, da vsak popotnik dobi svojemu stanu primerno stanovanje. Poznal sem okolico dobro, znani so mi bili prostori v sosednih vilah, tedaj nisem prišel tako naglo v zadrego. Koliko tujcev je prišlo, povzamete lahko iz tega, da sem se moral umakniti v svojo hišico in še tam sem moral kakega pre- nočiti. Vrtiček je bil okoli hišice in segal na eni strani do kardinalovega vrta. Skrb za tujce napravila mi je dosti dela, zraven tega naložili so mi še nekaj hujšega. Jaz naj skrbim, da se ne vtihotapi v grad ali v bližnjo okolico kak sumljiv človek. Za policaja mi Bog ni dal daru, kako naj tedaj izvem, je li temu ali onemu človeku zaupati, ali ne. Naša policija res ni bila kaj prida, udje skrivne družbe so jo velikrat vodili'za nos, da je bilo veselje. Vojaki, žandarmi bili so korenjaki, na nje se je človek zanesel. Višji policijski uradniki so mi mrzeli. Držali so se krčevito strogo svojih postav; ker so posebno na malenkosti gledali, zgrešili so večkrat pravo pot. Najbrž so bili, ali vsaj nekateri skrivnim družbam naklonjeni. Žandarjem se je zaukazalo, naj mene vselej ubogajo, kedar so na straži v gradu ali na vrtu. Jaz sem si prizadeval, kolikor mi je bilo mogoče natančno svojo dolžnost opravljati. Poizvedoval 6em na tihem po vsakem sumljivem človeku, ki se je prikazal blizu grajskega poslopja, in vedno vsak večer sem obhodil vse nevarne prostore, potem še-le sem šel k počitku. Vsako jutro sprehajal se jo Pij IX. po vrtu. Ko je odmaševal, zavžil je borni zajutrek in prišel z enim prelatom v drevored, konec vrta bila je mala višava in pod košatim drevesom klopica. Tam se je usedel papež na klopico; bil je lep razgled po rodovitni planjavi. Včasih je sprejemal tudi razne tujce, ki so imeli od velikega komornika dovoljenje iti na vrt. Tu sem moral tudi jaz sleherni dan priti, da sem poročal papežu o raznih stvareh. Bil sem navadno oblečen, in sv. Oče se je prav prijazno z menoj pogovarjal. Ravno sem obhodil neki večer svojo navadno pot in se bližal stanovanju. Začuden opazim tri tujce pred mojo hišo; čakali so mene. Pozno zvečer je bilo nenavadno še tuje ljudi sprejemati. Nagovore me v laščini, naj jim preskrbim za par dni stanovanje. Imeli so vsi dolge brade in vsak mal kovček v roki. Nisem jih bil kaj vesel. Prostih stanovanj v okolici ni bilo, razven tega se mi je zdel posebno eden zelo sumljiv, če tudi je nosil dolgo brado. Pred 15 leti je dotični tujec, takrat še dijak na bolonjskem vseučilišči, večkrat prihajal s svojim stricem k mojemu gospodarju, kardinalu Oppizoniju. Slišal sem pozneje, da je on usmrtil enega služabnika, ki je bil ud skrivne družbe. Zvedeli so, da misli zapustiti svoje tovariše ter jih izdati, zato so naročili dijaku, naj ga umori. On najložje stori, ker dotični stanuje v tisti hiši, kakor on. Prišel je v preiskavo, papg, ki v govorih odkrivajo želje svojega sebičnega srca. Idejalpih namenov ti ljudje nimajo, ampak se valjajo v luži korupcije. V državnih uradih so pro- dajalnice, kjer za denar moreš dobiti vse : službo, podjetje in red. Ti šarlatani razmetavajo narodovo premoženje, in bodočnost Francije je strašna, %ko se ne konča tako početje. T»ko tožijo pri banketih in v listih možje, ki se sedaj zbirajo pod zastavo Boulangerjevo. Družijo se s poštenim namenom, da bi iz narodnega doma spodili prodajalce narodnih svetinj. Ako so te tožba istinite, mi ne dvomimo o tem, potem je naravna in potrebna zveza monarhistov, konservativcev in zmernih republikaueev. V zbornici sicer nimajo večine, ker se je radikalizem pregloboko vjedel v narodovo meso. Toda vsi republikanski veljaki se ne prištevajo radikalcem; tem pustijo v»dstvo v boji proti Boulangerju, ker se boje razpora v svojem taboru. Vsi radikalci pa so prepričani, da se bode zvršil prej ali slej prevrat, četudi sedaj zmagajo z Jacquesom v Parizu. Vsi čutijo vročino pred nevihto; vsakemu pa je uezuauo, kaj bode prinesla prihodnjost. Mi le to želimo, da bi se francoske razmere tako razmotale, kakor zahtevajo koristi in potrebe francoskega naroda in evropski mir. Politični pregled. V Ljubljani, 23. januarija. Notranje dežele. Knez Friderik Wrede, pooblaščenec kardinala Lavigerieja, je včeraj zvečer odpotoval čez Rim v Tunis. — Letni donesek „afriškemu društvu" (za oprostitev sužnjev) je 50 kr. Z Dunaja se poroča, da so oglaša vsak dau veliko novih članov tako iz mesta kakor z dežele. Začasna pisarua je: vi. oliraji, Adlergasse 1. Nemško-fakcijozni listi poročajo, da bo v kratkem zapustil Dunaj princ lteuss, ker hoče zaradi slabega zdravja popolnoma zapustiti državno službo. Diplomatski krogi ne vedo o tem ničesa. Pri najvišjem sodnjem dvoru se od leta 1858, to je v 30 letih ni pomnožilo število sistemi-zovanih uradniških služb; delavske moči ne zadostujejo več zahtevam pravosodja. Zaradi tega se bode uvedlo nekaj novih služb dvornih sovetnikov ter se bo predloga o dotičnem kreditu izročila državnemu zboru že v tem zasedanji. Kakor v Pragi, tako se je tudi na Dunaji vršil minolo nedeljo delavski shod, kateri je priredilo politično društvo „Wahrheit", ter je tudi ta shod enako prvemu zadela ista osoda — državni zastopnik ga je razpustil. Gališki deželni zbor se bo po trditvi lista „Kuryer Lwowski" zaključil v soboto dne 26. jan. Ogerski državni zbor bo takoj po končani razpravi o orožni postavi pričel posvetovanje o železnici Košice-Bogumin. Konečno bo rešil konverzijo prijoritet. Vnaiije države. „Wr. Allg. Ztg." javlja: Gladstone je prosil papeža Leona XIII. za avdijenco, kar mu je slednji tudi dovolil. Ta dogodek so mnogostranski smatra takö, da sv. Oče uamerava pritrditi Gladstoueovim nazorom glede Irske. Temu pa oporekajo v tem oziru najmerodajnejši vatikanski krogi. Srbski kralj je brzojavno sklical ožji ustavni odbor, da izgotovi nov volilni zakon in red. Kako a popolnoma dokazati mu le niso mogli, saj se tudi niso kaj pobrigali, bil je oproščen. Pozneje je prišel v ječo, bil je obsojen na celo življenje, pa ko je Pij nastopil vladarstvo, ga je pomilostil. Leta 1848 bil je zopet med uporniki, bežal je v Švico, pa ko se je puntal Milan, bil je zopet na Laškem. Vjeli so ga in priprli v Mantovi. Posrečilo se mu je od tam ubežati, in zdaj ni bilo čuti kaj o njem. Nekateri so pravili, da je šel na tuje, a drugi so trdili, da se klati še vedno po Laškem. Cim bolj sem opazoval tega tujca, tem bolj se mi je zdel znan. Njegovo govorjenje in sploh vse njegovo kretanje spominjalo me je na nekdanjega dijaka. Bil sem takoj prepričan, da je trojica poslana od skrivne družbe sem, gotovo ne iz dobrega namena. Svojih misel nisem razodel, pogledal sem večkrat dotičnega, a vselej tako, da oni niso vedeli, kaj mi ravno po glavi roji. Razložim trojici, da ni mogoče v obližji dobiti kakega stanovanja, naj gredo v mesto, tam po hotelih je sob in postelj praznih na izbero. To pa jim ni bilo všeč, hoteli so ostati v obližji papeževega dvora, češ, da dolgo se tako ne bodo tu mudili. „Ce hočete na vsak način ostati, vam ne morem drugače pomagati, kakor s svojim stanovanjem, a zelo na tesnem boste prebivali." Bili so zadovoljni. Odkažem malo sobo za pre- se bo izvršil ta postavni načrt, o tem si poročila iz srbske prestolnice nasprotujejo. Nekemu dunajskemu listu se piše, da je ožji ustavni odbor dobil od kralja nalog, naj v zvezi z državnim sovetom izdela volilno postavo, ki bo postala veljavna brez sknpščininega posvetovanja. Z druge zanoBljivo strani pa se trdi, da namerava kralj skupščino sklicati k izrednemu zasedanju ter tako pospešiti kabinetno vprašanje s predložitvijo novega volilnega zakona. Želeti bi bilo le, da se uresniči zadnja vest, vendar pa tudi prva trditev ni neverojetna. Redna skupščina, ki je bila takoj po Kristicevem nastopu na nedoločen čas razpuščena in ni bila več sklicana, pa tudi ne razpuščena, imela je radikalno večino ter bi morebiti predlogo, katero jej je predložil lvristič, naravnost odbila. Krističu je tedaj mnogo na tem, da postane imenovana postava veljavna brez posvetovanja skupščine. Obžalovanja vredno pa bi bilo, ko bi so s takim Kristicevim samopašnim postopanjem razrušila sporazumnost med kraljem in narodno stranko. Najuovejše poročilo iz Sofije pravi, da se je bolgarska vlada vendar premislila glede metro-politov ter jih ne bo prestavila, ker bi to vzbudilo preveliko pozornost v iuozemstvu in razburjenost mej uižjo duhovščino. Vladni krogi upajo, da se bo mogoče sporazumeti z metropoliti, ako ne bo tega preprečilo hujskanje od zuuaj. — Princ Ferdinand bo due 1. februarija zapustil Sofijo ter se z dvorom nastanil v Plovdivu, kjer sta se v ta namen najeli dve hiši. Povod k temu je princu ugodnejše obnebje v dolini Marice, kakor v Sofiji; dalje želja plovdiv-skega prebivalstva, da dvor tudi v tem mestu stanuje nekaj tednov v vsakem letu. Plovdiv je večji in bogatejši od Sofije ter ima mej meščani posebno veliko odličnih Bolgarov in Grkov. Konečno so pa princa privedli k preselitvi skoraj gotovo tudi politični nagibi, kajti Sofija je postala zadnja leta mravljišče pustolovcev in vohunov, ki od zore do mraka k u i e j o spletke ter se pečajo z „visoko" politiko. V taki družbi bivati ni posebno veselje, in to gotovo že davno čuti tudi princ Ferdinand. Jluski car se je baje izjavil, da se bo njegov sin oženil še le, ko bo dovršil 23. leto. Zaradi tega se bo po peterburških vesteh odložila njegova zaroka s hesijsko princesinjo Alico. — Bokarsld emir se je pričel pogajati z rusko vlado, da bi mu slednja odstopila Samarkand, on pa bi jej za to dal v odškodnino del Bokare, ki meji na Rusijo. Naselbiusko - politična razprava v nemškem državnem zboru, pri kateri uamerava knez Bismarck zastopati vladno predlogo, se bo skoraj gotovo vršila prihodnji ponedeljek. — „Nordd. Allg. Ztg." noče odgovarjati na napade „Kreutz Ztg." zoper Bismarcka ter pravi edino le-to, da se je list sam obsodil s tem, ker mu pritrjujejo prostomišljeniki. „Herod in Pilat sta se našla." — Kot nov kandidat za pravo-sodnji portfelj se imenuje pl. N e b e p fl u gs tii d t, državni podtajnik v pravosodnjem miuisterstvu. Francoska zbornica jo potrdila novo orožno postavo ter odbila premembe, katere je sklenil senat. Desničarji so protestovali zoper zakon, ker neopravičeno obremenjuje državo in je tudi postava iz leta 1872 popolnoma primerna državnim potrebam. Vojni minister je odgovoril, da ta postava ni postava priložnosti, marveč narodne obrambe. Francija je pri-morana skrbeti za to, da more v slučaji sile postaviti na bojišče tri milijone vojakov. Celi zakon se je potem potrdil s 369 proti 169 glasovom. Parlamentarni krogi dvojijo, da bo senat potrdil premembe, katere je sklenila zbornica pri orožni postavi. — Od kod dobiva Boulanger denar za svojo propagando, to je vprašanje, s katerim si vsak dan ubija glavo na tisoče in tisoče Francozov. Ako se pomisli, da se dan na dan zastonj razdeljuje samo v Parizu med prebivalce po več nego 150.000 iztisov boulangi- nočišče, sam se zaklenem v drugo in premišljujem, kaj storiti. Celo noč nisem zatisnil očesa. Naznaniti sumljive tujce policiji bi skoraj nič ne pomagalo. Kaj hudega dokazati se jim ne more, sodniki bi jih gotovo oprostili, moni bi pa maščevanje le ne odšlo. Saj se je slišalo že prevečkrat, da so tega ali onega umorjenega našli, ki se je karbonarjem zameril. Sklenil sem molčati, a ob enem paziti, da se ne zgodi kaj hudega. Na vse zgodaj sem bil zjutraj na nogah. Moji novi tovariši so menda še spali, ko sem zapuščal hišo. Svoja navadna opravila sem zgotovil, potem obhodil ves kardinalov vrt, pregledal posamezno cvetlično grmovje, kakor tudi obzidje, ali kaj nenavadnega ali sumljivega nisem našel. Bližal se je že čas, ko je prihajal Pij IX. na vrt. Žandarmi so hodili ali stali prav možko na svojih stražah, k vsakemu sum šel, slehernemu zapovedal, da ne sme nobenega človeka pustiti do papeža na vrt, naj bo duhovskega ali svetnega stanu, ubog ali bogat, naj bi tudi kazal pismeno dovoljenje. Kratko malo, na vrtu ne sme nobeden papeža motiti, kakor le tisti, ki dohaja iz grada v navadnem apremstvu. Ko je prišel Pij na vrt, šel je tisti dan naravnost na svoj navadni prostor na hribček pod drevo. Prišel sem tja tudi jaz, in prav ljubeznjivo se je stičnih listov, kot „Presse", „Intransigeant" in „Cocarde", da samo to stane na dan 5000 do 6000 frankov, potoni ni čudo, da se vse vprašuje, od kod ta denar V „XIX. Siècle" pravi, da ga generalu dajo princ Roland Bonaparte, in to vsled prigovarjanja princa Jerome-a Bonaparteja. Italijanska vlada je ukazala masavskim oblastuijam, uaj ne dovolijo izkreanja v Abesinijo ruski ekspediciji, katero vodi znani kozak Ašinov. Ako bi vzlic prepovedi skušali Rusi stopiti na suho, naj oblastnije zgrabijo in odvedejo v zapor vse člane ekspedieije. Zaradi te zadeve se je ruski veleposlanik baron Uexkiill posvetoval s Crispijem ter je odklonil vsako odgovornost gledé Ašinove ekspedieije. JRumunski konservativci so demonstrativno počastili zadnji dvorni ples v Bukareštu s svojo — odsotnostjo. Z nova se potrjuje, da je navstal v mi-nisterstvu razpor mej konservativci in junimisti, vsled česar se ne bo mogel dolgo več vzdržati sedanji kabinet. — Kralj je kupil za prestolonaslednika princa Ferdinanda llohonzollernskega hišo v Jašu, kjer se bo staluo nastanil princ. Iz turške prestolnica se brzojavno poroča : Pruski vpliv pridobiva vedno več veljave. Sultan ne stori ničesa več, da bi se ne bil poprej posvetoval z nemškim veleposlanikom. — Avstrijska vlada pa je po svojem veleposlaniku vložila odločen ugovor zoper nameravano razpustitev avstrijskih poštnih uradov v Egiptu. Izvirni dopisi. Iz Merana na Tirolskem, 22. januarija. (Nekaj za zdrave bogatine.) Ako naša zdravilna listina nad 4000 gostov izkazuje, je izmed njih morda polovica bolehna; druga polovica pa bo zdravi bogatini, ki hočejo zimo kje na jugu preživeti. .Tedni so podajo v Opatijo, drugi v Krko, zopet drugi v Griess, večina pa v Meran. Na promenadah jih moreš vsak dan srečati, pozuajo se po svojem zdravem licu in po možki hoji. Drugi so radi okoli vozijo, zopet drugi pa skačejo po hribih kakor srne. Da pa svoje tanke vesti ne žalijo, stopijo redno vsak teden na tehtnico, premerijo na stroju moč svojih pljuč ter povprašajo kakega doktorja za sodbo. Pri neugodnem vremenu je dolgočasno povsod, pa pri kartah in kegljih čas tudi v Merann poteče. Izraelov rod ima tukaj mnogo zastopnikov; njih odličnejšo brate je težko spoznati, ker se nosijo celo po navadni šegi. Le gibčno oko jih more po nosu iu po obrvih od kristijanov ločiti. Kar je pa Izraela nižje vrste, pa se tako čudovito nosijo, da jih spoznaš na prvi pogled. Kolikorkrat jih srečaš kje v kakšnem kotu. vedno se pogovarjajo o raznih cenah n. pr. žita, premoga itd. Vsi so zamazano in zanikrno oblečeni, kakor da bi ne imeli petice v žepu; natanko pa ve vsak, kako stoji u. pr. olje na Dunaji in kako v Parizu. Meran je liberalno mesto v pravem pomenu; nikogar ne žali v verskih razmerah. Javno je nabito, da se mora neusmiljeno odpraviti, kar bi kakorkoli moglo koga žaliti ali pohujšati. In res, na raznih oknih fotografov in knjigarjev vidiš le dostojne podobe. Službe božje za razne vere so javno naznanjene, da more vsak gost svojo dolžnost opraviti, ako jo hoče. Katoličani imajo na izbero sedem cerkev; pri slednji je po več duhovnikov, ki se zopet delijo v petrine, kapucine iu cistercijence. pogovarjal sv. Oče z menoj. Med tem sem zapazil, kako so se bližali moji včerajšnji znanci po stranski poti kardinalovemu vrtu. Oblečeni so bili v dolge kute in široke klobuke so imeli na glavi; ko pa hočejo odpreti vrata, zavrne jih vojak. Kažejo mu velik list papirja, a žandar se za to ne zmeni. Pripovedujejo mu, mahajo z rokami, pa vse zastonj, vojak se strogo drži danega povelja: tii skozi no sme nobeden na vrt! Bilo je precej daleč od nas, slišati nisem mogel, kuj govore, a razločil in spoznal sem jih popolnoma. Odšli so, ko so spoznali, da je vsako pogajanje zastonj. V našem kraju ni bilo daleč na okoli takih monihov. Le enkrat sem videl neke može tem podobne; pravili so, da so iz kamalduenskega reda. Pričakovali so pač, da bode njih nenavadna obleka toliko vplivala na papeževe služabnike, da bodo kar hodili, kjer jim bo ljubo. Ko bi bili res hoteli imeti avdijenco pri papežu, bili bi lahko dosegli, sevdda po drugem potu. Obrniti bi se morali na višjega kamornika, ki daje dovoljenja, ne pa pri stranskih vratih vlomiti na vrt ob času, ko se papež sprehaja. Celi dan nisem videl svojih gostov. Kje so se držali, nisem mogel poizvedeti, ker posla je bilo obilno, zravon tega sem še skrbno prtiskaval po vrtu in okoli zida, pa bilo je vse, kakor poprej. Protestanti imajo jedno lepo cerkev in svojega župnika; ta cerkev je jedina protestantska po celem Tirolskem ter stoji od Stremayerjevega ministerstva sem. Zanimivo je pri protestantih, da imajo ob praznikih in slednjo prvo nedeljo v mesecu spoved in obhajilo; tako se bere črno na belem v zdravilnem listu. Druge vere nimajo lastne eerkve, pa vendar opravljajo svojo službo božjo v privatnih hišah; tako Angleži, Rusi in Izraelei. Meran ima tudi mnogo društev, kojim moro zdrav gost pristopiti; n. pr. društvo za denarni promet, za petje, za turiste, za katoliške učitelje, in Bog ve, kaj še vse. Tudi dobrodelnih zavodov ne manjka, n. pr. sirotišče za fante in dekleta, za ■družiučeta, za delavske pomočnike, za starčke. Kdor je dobrega srca, more tudi tukaj revščino podpirati. Javno beračiti je sicer prepovedano, dovoljeno pa je jemati, če kdo kaj dii. Kadar se grem sprehajat, me pričaka ob cesti ženska z otrokom v naročji ter milo pogleda, pa nič ne reče. Ker vem, kaj to pomenja, ji dam, kar premorem; tako ona ni beračila, pa je vendar dobila podporo. To se pa siromaki le pri takih ljudeh upajo, katerim vže na licu berejo, kakošno je srce. Torej vi, ki imate denar, zdravje in vero, pridite semkaj zimo preživljat; tukaj ne boste prišli ne ob zdravje, ne ob vero, ampak le ob denar, ki vam pa tudi demii zgiue kakor kafra. Iz Prage, dne 21. januarija. Češki deželni zbor završil je v soboto svoje zasedanje. V zadnjem tre-notji obravnavale so se in prečitale poglavitne točke o deželni banki. Vlada v tem oziru zahteva glede banke to-le premembo: 1. Da bi bil izključen zasebni eskompt iz poslovanja banke in 2. da dežela prevzame poroštvo za občinske in melijoracijske obligacije. Dotična komisija je državnemn zboru tudi priporočala odobrenje. Osnova zakona o utvorjeuji osrednjega šolskega zaklada in mnogo druzih peticij, med njimi predlog o preskrbi učiteljskih oseb v slučaji mobilizacije in vojne, morali so se odložiti in prepustiti novemu deželnemu zboru, istotako zakon o šolskem nadzorstvu. Glede češke akademije se je sklenilo (poročevalec g. dr. Rieger), da se 1. akademija začasno umesti v novem muzeji in 2. v proračun za leto 1890 stavi se svota 20.000 gld. iz deželnega zaklada. Da, odbor je šel še dalje ter se pobrinil, da se akademija, za katero pošiljajo rodoljubi dan za dnevom velike svote, oživotvori še letos. Predlog, naj za narodne manjšine šole ustanovlja in vzdržuje dežela, kakor tudi predlog o zakonu v obrambo šol narodnih manjšin in mladine češke po dvojezičnih pokrajinah, izročila sta se šolskemu odseku. Pri tej priliki unela se je bila živahna razprava, kajti zoper ta predlog bil je — dr. Palacky, sin pokojnega slavnega zgodovinarja in očeta češkega naroda. Zavrnila sta ga dobro poslanca prof. Kvičala in ravnatelj Touner; slednji je rekel, da pozmi dr. Palackega ml. že od otroških let in njegove besede naj se pač ne smatrajo za resne, ker si g. dr. Palacky, dasi velik učenjak, vselej le škoduje, kedar — javno govori. V 25. seji razpravljal je zbor vprašanje, tudi na češkem jako pereče kakor drugod, namreč o Drugi dan so zopet hoteli v vrt, a pri drugem vhodu. Vojaki so dobili tudi danes strogo povelje nobenega ne pustiti na vrt k papežu, zato so zastonj prosili žandarma, zaman mu kazali velik popisan list z velikim pečatom. „Non e permesso!" bil je kratek odgovor, in odšli so. Še tretji dan so poskušali in zopet na drugem kraji. Opravili tudi zdaj niso ničesa. Drugače jih ni bilo videti celi dan, kakor le ob papeževem sprehodu pri vrtu, drugod ni nobeden zapazil menihov v beli obleki, celo v hiši jih nisem celo tri dni videl. Tretji večer sem ravno hotel k počitku, kar me pred hišo ustavijo moji nenavadni gostje in mi osoruo ukažejo, naj jim preskrbim voz, ker hočejo še nocoj odpotovati. Zagrozili so mi ob enem, naj molčim o vsem, ako mi je življenje drago. Bila je ura že na polunoči, ko pridem z voznikom pred hišo. Ukažejo mi, naj sedem prvi na voz. Kaj sem hotel I Molčati in ubogati je najbolje, kar storim. Brez obotavljanja skočim na voz, oni trije prisedejo k meni. Proti Imoli I ukažejo vozniku in molči se odpeljemo. Poldrugo uro smo tako vozili, ko ukažejo obstati. Še enkrat mi zagroze, da molčim o vsem, kar sem videl; ako le kaj malega naznanim, zadene me zboljšanji učiteljskih plač tretjega in četrtega razreda (poročevalec poslanec KoMn), in je ibornica jednoglasuo vsprejela v tem smislu predlog, da se tem učiteljem zboljša gmotno stanje. Vsled tega predloga se je letna plača vsem učiteljem IV. razreda povišala aa 100 gld., toda to le dobi, dokler ne bode definitivno izvršen in ne postane pravo-močen zakon o uredbi učiteljskih plač, po katerem je ustanovljena najnižja učiteljska letna plača na 550 gld. Poslanec Kohiu je utemljeval pri tej priliki : Predlog deželnega odbora predlaga v istini zboljšanje učiteljskih plač samo za 2862 učiteljev (IV. razred); 2597 učiteljev III. raireda podržalo bi sedanjo plačo in onih v I. in II. razredu (2155 učiteljev) bila bi znatno znižana. Po njegovem iz-račuujenji bi znašala služnina 4,093.300 gld. Govornik bi najraje ustanovil plačo s G00 gld., toda to bi presegalo deželnega odbora predlog za celih 701.400 gld. več, zaradi tega predlaga samo svoto 550 gld., ker on zastopa davkoplačevalce in neče, da bi bili obloženi z novimi nakladami. Predlaga torej konečno: Letna plača ustanovi se za ljudske šole po 550 gld., na meščanskih po 700 gld.; službena doklada za občine z 2000 do 5000 stanov-nikov po 50 gld., za občine s 5000 stanovnikov po 100 gld., za učitelje meščanskih šol po 200 gld. Vse te predloge je komisija vsprejela z veliko večino. O dragotnih prikladah za pražka predmestja, kopehška mesta in mesta z več nego 20.000 stanovnikov jo bilo skleneno, da imajo na ljudskih šolah znašati po 250 gld. in na meščanskih po 300 gld. Iz dotičnega poročila pa posnemljem, da je bilo leta 1874 na Češkem 4558 narodnih šol z 8913 razredi in za šolo sposobnih otrok 776.295. Toda leta 1888 je naraslo število na 4829 narodnih šol s 13,443 razredi in je bilo za šolo sposobnih otrok 1,034.814. Te številke pač jasno govore in opravičujejo naraščanje troškov, in gotovo je srečnejši oni narod, ki je vsled naraščaja uarodovega prisiljen skrbeti za pomnoženje potrebnih učilišč, nego pa narod, ki mora vsled slabega obiskovanja šol slednje zaperati iu odpravljati. Pod predsedništvom g. N. Edm. Kaizla imel je 14. t. m. „Cesky klub" v klubovih prostorih svoje letno zborovanje. Najprvo je poročal tajnik g. Turuovsky za minolo leto o glavnem delovanji čeških poslancev v državnem zboru, daljo pa o plodunosni in markantni delavnosti narodnih poslancev v češkem deželnem zboru, v katerem so bili od leta 1886 češki Nemci zastopani samo po poslancih velikega posestva, ker so nemški poslanci ostali v pasivni opoziciji. Dalje je omenjal poročevalec poskuse v dosego sporazumljenja med obema narodoma na Češkem, koji so se pa razbili vsled pikrih zahtev nemških, katerim se ne mere ustreči. Poročilo končuje: Letos pripada stranki naši poseben nalog, zelo važen, namreč skrb za dober izid deželnozborskih volitev. Zaradi tega treba novega »jačenja in napeti vse sile, da se stranka naša dobro organizuje, za kar se je že poskrbelo. Toda vse bilo bi marno, ko bi ne bilo v nji vztrajne pomoči od dosedanjih njenih členov in druzih prijateljev naše poštene reči. huda kazen; potem me izpuste. Bila je sicer temna noč, na okrog daleč nobene hiše, a bil sem vesel, da sem se iznebil take družbe. Še bolj mo je veselilo, da sem s svojo čuječnostjo zabranil hudo. Drugi dan stikam po svojem vrtu, kar zapazim pod nekim grmom velik zavitek. Odnesem ga v sobo. Tri dolge kute iz debelega sukna dobim v njem, zraven še tri široke klobuke iu tri dolge ostro na-brušene nože. Spravil sem vse in hranim še sedaj doma: ako me katerikrat obiščete, vam pokažem. Pozneje je res videl dopisnik omenjene reči pri vratarju. „Kako, da niste kaj tacega policiji naznanili?" „Zakaj neki? Marsikateri naših policijskih uradnikov je bil sam ud skrivne družbe, pred takim je zločinec varen. Oe ga ne more izgovoriti pred sodiščem, dd mu priložnost., da pobegne iz ječe. Jaz bi pa maščevanju ne odšel." „Kako pa se je imenoval dotični dijak, katerega ste spoznali?" „Pol leta po tem dogodku se je njegovo ime bralo v časnikih po vsem svetu. Guilotina mu je meseca marca 1858 v Parizu končala nemirno življenje. Bil je Feliks Orzini." ?/. Nato je spregovoril dr. Rieger; govor njegov-objavili ste v sobotni številki. Za njim so govorili še gospodje P. Kyselka, prof. dr. Briif, dr. Hu-bilček in dr. Z ucker. Slednji je govoril, rekoč: „Dokler mladočeška stranka nima druzega programa, stranka naša more biti popolnem mirna. V „Poljskem klubu" ne glasuje Poljak proti Poljaku, kar pojasnjuje to, da so Poljaki že mnogo skusili, in to jih je naučilo sloge. Pri nas očevidno prej ne bode bolje, dokler ne skusimo toli, ko oni. Na drugi strani se pravi, da nam tudi prememba vlade ne škoduje. Da, ali smo mari tu sami mi? Kaj nimamo nobenih dolžnostij proti drugim slovanskim avstrijskim narodom, proti Sloveneem, slezijskim Slovanom in drugim? Nam bi premena zistema znabiti ne škodovala, ali kaj bi se zgodilo z drugim? Nato pozabljajo ti, ki pravijo, da višje cenijo slovansko vprašanje. (Odobravanje.) — Potem se je vršila volitev predsednika in odbora. Za starosto klubu voljen je bil prof. dr. A. Briif. Konečno naj omenim, da je bil dne 11. t. m. imenovan prof. dr. Konst. Jireček od carske ruske akademije vod za svoje vel kanske zasluge za vedo dopisujočim članom. Ogromno je število njegovih spisov, katere ima češka veda zahvaliti temu učenjaku. Njegovim razpravam o Srbskem, Balkanu, o bolgarskem pogorji, jezernih naselbinah starih Bolgarov sledilo je 1 1876 veliko delo „Dejiny bulharske", koje so prišle na svetlo tudi v ruskem in nemškem jeziku. Na to je objavil razprave o potovanji, cestah, in soteskah balkanskih, študije iz dubrovuiškega arhiva, o potovanji iu rudnikih na Srbskem in Bosni v srednjem veku, mnoge učenostne in zanimive potopisne črtice v „Os\eti" i. dr., in zdaj veliko delo v založbi „Češke Matice": „Cesty po Bulharsku" (Potovanje po Bolgarskem), plod dolgoletnih študij in mnogih potovanj po vseh bolgarshih končinah. To delo kakor delavnost njegova ne budi pozornosti samo po slovanskem svetu, temveč i na Nemškem in Francoskem. To je napotilo tudi rusko akademijo, da je počastila našega učenjaka, kakor tudi zasluži za svoje zasluge. Kako Cehi vedo ceniti sadjerejo, povem vam, da se je lansko leto samo iz Lovosic, kjer ima tvrdka Tschinkl svoje tovarne, izvozilo po železnici in po vodi 117.648 metr. centov svežega in 34.000 metr. centov posušenega ovočja v ceni 882.042 gld. Večina tega ovočja je bila poslana v severno Evropo, Anglijo, Zjedinjene države severne Amerike in v Brazilijo. Dnevne novice. (Glavni dobitek Tisinih srečk.) Kakor čujemo, sta si g. Nastran v Gradci in g. Močnik, lekarnar v Kamniku, razdelila dobitek; vsak dobi 50.000 gld. (Gosp. dr. Ignacij Klemenčič), naš rojak in profesor na vseučilišči v Gradci, predaval bode v soboto dne 26. t. m. ob 6. uri zvečer ob vplivu luči na električne izpraznitve. (Iz tukajšnje hiralnice) je pred štirinajstimi dnevi ušla nora Marija Purkart iz Strahomera. Iskali so jo več dn; brezvspešno. Včeraj pa so bre-zoviški drvarji našli v gozdu kup razmetane zemlje. Ko ga odmečejo, najdejo noro žensko meter globoko zakopano v zemlji, kamor se je uajbrž sama zakopala. Bila je že pol mrtva in zmrzla. (V Giontinijevi knjigotržnici) je razstavljena častna diploma za gosp. Josipa Gor up a, katero mu pokloni občina Gorenja Šiška. Diploma je izdelana v tiskarni in kamnopisalui J. Blasnikovih naslednikov in dela tej znani firmi vso čast. (Trgovsko bolniško in pokojninsko društvo v Ljubljani) ima v nedeljo dni 27. t. m. ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je volitev načelnika namesto umrlega Aleksandra Dreota. (Slovensko (lelalsko pevsko društvo ,,Slavec") je pri zadnjem občnem zboru imenovalo častnim članom gosp. S. Stegnarja. V novem odboru so gospodje: Ig. Valentinčič (predsednik), Ivan Dražil (podpredsednik), Janko Pajk (tajnik), Fraa Dekval (blagajnik), odborniki pa Ivan Grilc, Martin Mezek, Vinko Pregl, Anton Slatnar in Jakob Z a laz ni k. (Umirovljen) je sekcijski načelnik v ministerstva notranjih stvari Otokar pl. Weingartner; na njegovo mesto pride ministerijalni svetovalec grof Kielmansegg. (Ljubljauska čevljarska zadruga) je imela zadnjo nedeljo v mestui dvorani občni zbor, pri katerem je bil kot zastopuik obrtne oblasti mestni komisar g. Tome. Načelnikom zadruge je bil izvoljen gosp. Jernej Žitnik, namestnikom g. J. Zor. Zastopnik pomočnikov g. Kordelič se je pritoževal, da nova obrtna postava ne koristi pomočnikom, ker jih sili, da morajo pristopiti k bolniški blagajnici zadruge. Načelnik je opomnil, da je postava o zavarovanji delavcev proti nezgodam že veljavna, ter se mora vsak delavec zavarovati pri okrajni bolniški blagajnici, ako ni ud blagajnice kake zadruge. Vsak delavec bode pri blagajnici moral plačevati od zaslužka 2%, mojster pa 1 °/0. Načelnik konečno dostavi, naj bi se ustanovila zadružna bolniška bla-gajnica. („Glasbena Matica") razpošilja ravnokar muzi-kalije svoje za leto 188S. Društveniki jih smejo biti veseli, ker dobé mnogo in jako lepega blaga, in sicer: 1. „Lavorike" tretji del. (Zbirka moških čve-terospevov in zborov. Vse 4 glasove.) V tej zbirki so nastopni zbori: Pjevajmo. — Pobratimija. — Napitnica. — Nočni pozdrav. — Sokolska. — Slovo. — Njega ni. — Slovenski svet, ti si krasán! — Ti! — Planinska roža. — Ločitev. — Uspavanka. — Za góre solnce mi zahaja. Skladbe so od Foer-sterja, Nedveda, Volariča, Eisenhuta, Ipavca, Kožel-skega in Kazingerja. 2. Lavorika za sopran, alt, tenor in bas. Nazaj v planinski raj. — Po zimi iz šole. — Studenčku. — Majniku v pozdrav. — Detetu. — Opomin k petju. — Na planine. — Oblakom. — Na gore. — Nazaj v planinski raj. — Ah ni li žemljica krasna. — Domovina. — Naše gore. — Skladbe od Sattnerja, Nedveda, Foersterja. 3. Partitura. Slovenski napevi za čvetero in petero mešanih glasov, zložil P. H. Sattner. Zvezek XIX. To je pač bogata in raznovrstna vsebina, ki bode našim pevcem, zlasti pa pevskim društvom dobro došla. (Umrl) je 22. t. m. ob polu 7. uri zjutraj č. gosp. Andrej Pogorelec, župnik v Kolovratu, v 50 letu starosti. Blag mu spomin ! V miru počivaj! (Znižana voznina za delavce.) Državni zbor je na predlog poslanca Richterja in tovarišev dné 13. aprila sklenil, naj trgovinsko ministerstvo skrbi, da bodo tudi zasebne železuice vsaj tako znižale voznino delavcem, kakor državne. Vsled tega je trgovinski minister vse uprave avstrijskih železnic opomnil na oni sklep državnega zbora, ter naročil vodstvu cesarja Ferdinanda severne železnice kot načelništvu pri posvetovanji vodstev avstrijskih železnic, naj to stvar dene na dnevni red ter poroča o sklepu. (Pri občinski volitvi) v Žužemberku je bil dné 15. t. m. županom izvoljen g. Franc Valand. (Ostanke zadnjega bosanskega kralja Stjepana Tomaševiča) bodo položili v stekleno krsto, katere robovi so okovani z bronsom. Krsta bode stala na lesenem podnožji in imela hrvatski napis. Kostnjak je vže zložen. Raznoterosti. — Z ruskega dvora. Carica je zadnji čas postala bolehna; nesreča pri Borkiju je škodljivo vplivala na njene živce. Zdravniki so ji svetovali, naj odpotuje v južne kraje. O tem ni hotela začetkoma ničesa vedeti, sedaj pa se je zánjo vže najelo primerno stanovanje v napoljski okolici. — O prestolonaslednikov! zaroki, oziroma njeni preložitvi, se govori, da carju ni toliko ležeče na primerni starosti carjevičevi, nego je sploh zoper zaroko s hesijsko princesinjo Alico, ter želi, da se carjevič zaroči s črnogorsko princesinjo Milico. — Udomačen gorila. Mr. Jones, trgovec v južno-zapadui Afriki, južno od Came in reke Fernand Vaz, ima gorilo-samico, katere naučnost je jako velika. Opica gre za svojim gospodarjem kakor pes ter ga je nedavno spremila v Sette-Cama, trideset kilometrov daleč. Jeanie, tako se nazivlja gorila, spi poleg svojega gospodarja ter britko joče, ako mora ostati doma. Ta prebrisana žival pije čaj, žganje itd. iz kozarca ali skledice ter Bkrbno pazi, da ne ubije posode. — V šoli. Učiteljica: „Ivanka, čitaj o sedmih suhih letih! — No, čemu se smeješ?" — Ivanka: .Til je nekaj o gdč. učiteljici." — Učiteljica: „Tako? Citaj!" — Ivanka: „In prišla je — suša." Telegrami. Zagreb, 22. jan. Ban je danes odpotoval v Budimpešto, da so posvetuje z minister-skim predsednikom o finančni pogodbi regni-kolarnih deputacij. Budimpešta, 22. jan. Dne 81. t. m., najpozneje dne 3. februarija, pripelje se cesarica z nadvojvodinjo Marijo Valerijo. Nekaj dni pozneje pride cesar s cesarjevičem in cesa-ričinjo. Strassburg, 22. jan. Krov vzhodnega dela Manteutflove vojašnice je pogorel. Halle, 22. jan. Slovstveni zgodovinar Karol Elze je umrl. Peterburg, 23. jan. „Journal de St. Pet." z zadoščenjem naglaša Rusom prijazne članke dunajskega vojaškega lista „Reichswehr", ter dostavlja, da bi se bilo tako lahko vže prej pisalo, ker Rusija ni premenila svojega postopanja. Isti list izraža zadovoljnost o člankih „Daily-Telegraph"-a, ki čestitajo carjevemu mirovnemu mišljenju. Rusija ostane zvesta svojemu prijateljskemu mišljenju ter jo pripravljena k vsaki vzajemnosti, da ohrani dobre odnošaje. Tnjei. 21. januarija. Pri SlaHJm -. Wilems, Feigel, F. Schmidt, trgovci, z Dunaja. — Schmidt, potovalec, z Dunaja. — Bloch iz Prage. — Wieder iz Gradca. Pri Slonu: Fuchs, lekarnar, z Dunaja. — Sartogo iz Beljaka. — Giinsbergcr z Ogerskega. — Lowy in A. Waller, trgovca, z Dunaja. Pri Jitinem kolodvoru: M. Silberstein z Dunaja. — Ludvrig iz Logatca. Vremensko sporočilo. S o Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja xrakon.r» t mm toplomera po Celiijn 22 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvec. 736-4 7306-736 4 -6 8 —02 —2-8 si. svzh. m. vzh. n jasno m 0-00 Srednja temperatura —3-4° C., za 1-3° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 23. januarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl. 60 kr. Sreberna „ 5% „ 100 , „ 16% „ 83 „ 25 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 „ 20 „ Papirna renta, davka prosta......98 „ 5 „ Akcije avstr.-ogerske banke ...... 887 „ — „ Kreditne akcije ..........312„80„ London.............120 „ GO „ Srebro..............- „ — „ Francoski napoleond....................9 „ 54 „ Cesarski cekini......................5 „ 67 „ Nemške marke ..........59 „ 05 „ Tržuc cene v Ljubljani dné 23. januarija. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, Ajda, Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, Grah, „ Fižol, Maslo, Mast, Špek svež, kgr. gT|kr. Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mloko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Pišanec..... Golob ..... Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ intr. „ mehka, „ „ gl- Kr., - 68: 90 — 2' _ r«! _ 54' — 48, _ 32 — 40 — 20 2 50 2 32 6 50 4 25: Parno ribje olje zoper brainorje, krvicc (rachitis), suSiro, kronične spu-ščuje itd. itd. se dobiva v steklenicah po 60 kr. v lekarni Piccoli „pri angelju" v Ljubljani (Dunajska cesta). — Zunanja naročila proti povzetju ¡zneska. — Pri večjem nakupu rabat. (20-11) * K K X s K S K K Brata Eberl, izdelovale» oljnatih barv, Urnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. XiJ lablj »m», za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vllharja hiši it. 1 priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnata barve v ploščevinastih pušicah (Blochbiichsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najfmeje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. 2 Conilto nn, znhtcvnnjo O S-t o o s Q s? m ¿ s I H7 m > o u O _ ; ualbAS ?[ I}*OA^¡ g •N •n C k t ® 'n C •v r Ti I Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. oo. Benediktincev opatije Soulnc (Griroiicle). Dom MAGUEL0NNE, prijor. Največje odlikovanje: dre zlati svetinji: Bruselj 1880, London 1884. Iznajdeno leta P° prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti. Zares močno ustrežeiuo našim p. n. čitateljein, opozoruje na to starodavno ter prokoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu. Tvrdka mmm BZt)UX Rue Crolx de Scguej 10« & 10Hi Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseh lekarnah in prodajalnirah diiav. (24)