APRIL NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH* \i I' Saba, mnc. ! 13 S Hermenegild 14 N 3. po Velik. 15 P Peter Gonz. ® 16 T Benedikt Lab. 17 S Justin 18 Č Apoloni j 19 P Leon IX. !*£ 20 S Neža Mont. 21 N 4. po Velik. © 22 P Aleksander, m. mn SLOVENSKI UST m OTERIKi $et y$re 1% wroil — trumo in remm — 9d loj* 3o x«sf#2 t*LASILiO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI SN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V 10LIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJS1 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) LETNIK (VOL.) XLIX, CHICAGO, ILL., PETEK, 19. APRILA — FRIDAY, APRIL 19, 1940 Sumljive govorice o italijanskih kretnjah, zlasti pa manevri na Sredozemlju, poostrili pozornost zaveznic. — Svarilo z veliko močjo Anglije in Francije v tem morju. — Vesti o nameravanem vpadu v Jugoslavijo. London, Anglija. — Nepri-jateljski ton, ki ga je pričelo zadnje čase v zvišani meri kazati italijansko časopisje, poleg tega pa tudi govorice, ki vedo povedati o sumljivem vedenju Italije te dni, vse to je dalo Angliji in Franciji povod, da je poleg svoje akcije na Norveškem obrnile čuječo pozornost tej drugi partnerici v osi Rim-Berlin. Razne osebnosti izražajo svarila, da morda smatra Italija sedanji čas za primeren, da aktivno poseže v boj, ter, da morate zaveznici zato ojačiti svojo pripravljenost na Sredozemlju. Kar je postavilo Italijo posebno na sum, je to, da je letos pričela svoje mornariške manevre predčasno. Vršijo se na Sredozemskem morju to-časno, kar je dosti bolj zgodaj, kakor jih je imela druga leta. Upravičeno domnevate zaveznici, da so ti manevri le pretveza, da z njimi zakrije Italija porazdelitev svojega bojnega brodovja na strate-gične točke. Dalje daje za-padnima državama resno misliti tudi izjava neke vplivne italijanske osebnosti, podana koncem tedna, v kateri se je kar javno povdarilo, da bi bilo nesmiselno misliti, da bi mogla ostati Italija izven vojne, ko vendar meji na bojujoče se države in ima interese na Sredozemlju. V pričakovanju možnosti, da je Italija pripravljena za udar na strani Nemčije, pa naslavljajo na njo razne angleške uradne osebnosti sva rilo, da naj ne misli, da je zaradi bojev ob Norveški moč zaveznic na Sredozemskem morju kaj oslabljena, češ, da od tam sploh ni bilo nič ladij odpoklicanih. Churchill je še posebej povdaril, da imate Anglija in Francija tamkaj tako mogočno silo, da jima je zasigurana kontrola nad Sredozemljem. Ena smer, v kateri se dom neva, da bi utegnila udariti Italija, bi bila preko Španije, RUMUNIJA STRAŽI_ VODE Vse pristanišča in vodovje pod vojaško kontrolo. Bukarešta, Rumunija. — Vlada je zadnji torek zvečer predložila parlamentu v odobritev zakon, po katerem se daje vodstvu bojne mornarice dovoljenje, da upostavi svojo kontrolo nad vsemi pristanišči in vodnimi postojankami, ne samo ob morju, marveč tudi v notranjosti države. Vzrok za ta izredni ukaz je v tem, ker Rusija zftnra svoje brodov-je v bližnjem mestu Odesi, in pa, ker stoje nemške oborožene ladje pripravljene, da po Donavi priplujejo v deželo. -o- S TRII KOM DOSEGLI NEMCI USPEH Stockholm, Švedska. — Kakor je bilo že včeraj poroča-no, so' Nemci dosegli na Norveškem zadnji torek novo zmago, namreč, da so prodrli do mesta Storlien, ki leži vzhodno od Trondheima, . o'b švedski meji, s čimer so presekali Norveško na dvoje. Posrečilo se jim je to z drznim trikom, ki jim je pomagal, da so se čete neovirano vozile mimo neke utrjene norveške trdnjave. Iz Trondheima so poslali vlak, napolnjen z nemškimi četami, toda norveškim železniškim uslužbencem so dali napačne informacije, namreč, da se na vlaku vozijo njih lastne čete. Tako so z dokajšnjo lahkoto zasedli Storlien ter obenem vso železniško progo. --o—•— VERA V OBRAVNAVI PRED SODIŠČEM Lawrenceburg, T e n n. — Pred tukajšnjim sodiščem se je pričela zadnji torek svojevrstna obravnava, v kateri si stojite nasproti vera in znanost. Na zatožni klopi so štirje moški in tri ženske, obdol- UKREPI PROTI ŠPUONAŽI Na Balkanu se vrši preiskava proti Nemcem. Budapesta, Ogrska. — Ko se je izvedelo za vzrok, zakaj so mogli naziji na razmeroma tako lahek način vkorakati na Norveško, namreč zato, ker so jim njih pristaši tam že prej ugladili pot. so obrnile evropske nevtralne države intenzivno pažnjo temu, da izločijo iz svoje zemlje ta-kozvano "peto kolono," namreč elemente,-ki bi utegnili ob morebitnem vpadu igrati na-zijem v pest. Tako so vlade na Ogrskem, v Jugoslaviji,Ru-muniji in drugih balkanskih državah podvrgle temeljiti preiskavi vse nemške organizacije in posameznike. -o- GRINLANDIJO PRIZNAVA-JO AMERIKI Washington, D. C. — Tukajšnji angleški poslanik Lothian je v torek izrazil mnenje, da je danska Grinlandija pod interesno sfero Amerike in, da bi lahko bila vključena pod Monroe doktrino. KRIZEMJVETA — Mexico City, Mehika. — Iz vladnih krogov se je objavilo, da je mehiška policija našla dokaze, da skušajo na-zijski in komunistični agenti naščuvati ameriške republike, zlasti Zed. države, k nemirom, da bi na ta način ne mogle Stopiti v evropsko vojno. Bern, Švica. Tukaj- PRIČAKUJE NAPAD NAZIJEV Ukinitev pošiljanja železne rude v Nemčijo utegne dati Hitlerju povod za napad na Švedsko. NADŠKOF PREVZEL VODSTVO DOBRODELJA Chicago, 111. — Nadškof Stritch je zadnji torek prevzel aktivno vodstvo nad Katoliškim dobrodeljem. Ob tej priliki je imel govor, v katerem je povdarjal, da je državni in javni relif v nekaterih slučajih potreben, toda nikdar se ne sme dopustiti, da bi izpodrinil privratno dobrodelje. V tem slučaju bi namreč utegnilo izginiti toplo krščansko bratstvo ter bi bilo nadomeščeno s kakim mrzlim izmom. -o- POROTNIKOM POKAZAL JEZIK Pittsburgh, Pa. — Neki Edw. Schwartzmeier je stal zadnji torek pred Sodiščem pod obclolžbo, da je pijan vozil avto. Med obravnavo pa je obtoženec pokazal porotnikom jezik, toda to ga ni spravilo v nadaljnje težkoče, marveč, ga je celo oprostilo. Policist, ki ga je aretiral, je namreč navedel, da je bil obtoženec .tako pijan, da niti govoriti ni mogel. Ta pa je proti porotnikom stegnil jezik, da jim je dokazal, da zato ni mogel govoriti, ker si je v neki nezgodi jezile presekal. snja vlada je objavila v torek, da je ukrenila nadaljnje korake v varstvo države. Kakor se je izvedelo, se je ob severno švicarsko mejo povrnilo 15 nemških divizij, ki ko bile tamkaj pred vpadom na Norveško. — Pariz, Francija. —Uradno se je v torek objavilo, da je neki poljski " letalec izstrelil dva nemška aeroplana.na kar se je srečno rešil s padalom potem, ko je bil zadet tudi njegov aeroplan. --o- Iz Jugoslavije Velika povedenj zopet zajela Prekmurje. Voda vdrla v hiše, poplavila polja in travnike. Dolnja Lendava najbolj prizadeta. — Kurja kri pomagala do sprave med možem in ženo. — Smrtna kosa in drugo. kar bi imelo za cilj napad na|'ženi> da so 0Cjg0V0rni za smrt angleško trdnjavo Gibraltar. V tem smislu se je baje tudi vršil nedavni razgovor med Hitlerjem in Mussolinijem na Brennerju in Hitler je, kakor se trdi, predlagal poleg tega «e par drugih točk, namreč, da odpošlje Mussolini pol milijona vojakov v Libijo, da bo cd tam na eni strani ogrožal Egipt, na drugi pa francosko Tunizijo, in dalje, da pošlje v Španijo tako armado, da se bo lahko razdelila; en del bi Napadel Gibraltar, drugi bi ogrožal Francijo na Pirenjih. Trdi še sicer, da Mussolini k temu načrtu ni pristal, vendar pa je verjetno, da je pri Slo do kakega podobnega spo razuma "med obema partner jema. V London so prispela v to rek tudi poročila, da ima Ita li.ia v načrtu vpad v Jugosla vijo, in sicer z namenom, da GORO SO REŠILI NAZIJ-SKEGA VPLIVA La Faz, Bolivija. — Na vrhu gore Illimani, ki se dviga 19,500 čevljev visoko nad tukajšnjim mestom, so neki na-zijski pristaši zasadili veliko pazijsko zastavo. To je bilo preveliko izzivanje in tako so se odpravili štirje hribolazci, med njimi neki Anglež, na pot, da so to zastavo odstranili. Vzelo jih je za to tri dni. Zadnji torek so se vrnili semkaj ter oddali zastavo bolivij-ski vladi s prošnjo, naj se kaznujejo tisti Nemci, ki so jo nesli na goro. Oblasti pa temu niso mogle ugoditi, kajti dr žava nima nobenega zakona, po katerem bi bilo prepoved;* no, zasaditi na gori zastavo, naj bo ta že taka ali taka. Pariz, Francija. — Mednarodni opazovalci so mnenja, da bi bilo dokaj čudno, ako bi Nemčija omejila svoj napad le na Norveško ter bi se ustavila pri švedskih grani-cah. Z dokajšnjo gotovostjo zato napovedujejo, da bo prišla tudi Švedska na vrsto, kakor hitro se 'bo položaj na Norveškem nekoliko ustalil. Povod za napad utegne dati Hitlerju Švedska s tem, da bo prepovedala nadaljnji izvoz svoje železne rude v Nemčijo. Težko je namreč verjetno, da bi zaveznici dopustili pošiljanje v Nemčijo te važne r u d e, in Švedska jima je baje tudi že dala zagotovilo, da ga bo ustavila. Kakor hitro pa pride cio uresničenja tega, je gotovo, da se Nemčija ne bo pomišljala glede takojšnjega nastopa. V Norveški se v sredo položaj ni bistveno izpremenil. Zdi pa se, da bodo naziji po-agoma osvojili večji in boljši južni del, dočim si utegnete zaveznici izvojevati nacl-moč v severnem delu. Ponovna poročila potrjujejo prejšnje vesti, da je Anglija zavzela mesto Narvik, ter, da se je morala tamkajšnja nemška posadka, ki je štela le od 800 do 3000 mož, umakniti v sme- ri proti Švedski. Katastrofalna povodenj Ljubljana, 17. jnarca. — U-bogo Prekmurje. Leto za letom obiskujejo to lepo našo Slovensko Krajino hude elementarne nezgode; ako ne poplavlja Mura, pa prestopajo trije lendavski potoki svoje nasipe ter vdirajo v že itak skrajno 'skromne domove prebivalcev. Ce pa izostane kakšno leto povodenj, se pojavi na lepih dolnjelendavskih ravenskih poljih kakor n. pr. lansko leto, mišja nadloga. Zares hudo je preizkušeno to dobro ljudstvo. V četrtek proti večeru je prišlo iz Murske Sobote telefonsko obvestilo, da prihaja nevarna povodenj, v noči od četrtka na petek pa je zadiv-jal si'len orkan: med grmenjem je padel sneg, dež in led. Okrog 2 zjutraj pa je plat zvona zbudila prebivalce iz spanja:besni valovi iz Lendave in Kobiljskega potoka so vdrli v hiše spodnjih ulic v Lendavi, trebalo je rešiti živino in ljudi tudi v sosednih Trimlinih. Še le ob nastopu dneva se ie pokazala vsa žalostna slika: od Lendave preko Trimli-nov do Petršovcev eno samo veliko jezero v razdalji do 5 km. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' PRIPOROČA VEČ IZDATKOV ZA MORNARICO Washington, D. Č. — Ad miral Stark, vrhovni načelnik mornarice, je pred senatskim odborom zadnji torek priporočal,naj se k znesku 965 milijonov dolarjev, ki so predlagani za bojne ladje v prihodnjem letu, doda še 45 milijonov. Dostavil je, da bojne ladje še vedno zavzemajo v vojni svoje važno mesto. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' neke ženske in štirih otrok. i so umrli na posledicah raznih boleznih in obtoženci se dolže, da so krivi njih smrti zato, ker niso dali poklicati zdravnika. Obtoženci pa nasprotno trdijo, da jim njih ve-a prepoveduje, da bi se zanašali na zdravniško ali na kako drugo fizično pomoč, in jim je dovoljeno vršiti zdravljenja le z vero v Boga; ako so omenjeni umrli, je bila to pač božja volja, pravijo. Obtoženci so pripadniki verske sekte, ki se imenuje "Cerkev Boga," ter tako vneto verujejo v svoj nauk, da si niti advokata niso hiteli najeli, zaupajoč, da jim bo tudi pri o-bravnavi samo Bog pomagal. STRTC RAM SE PRTPRAVLIA dela do Bolgarije in od tam do dardanelskega preliva, kateri utegne, postati, kakor se domneva, še važno 'bojno po-Pride preko njenega južnega 'zorišče. Wince si v Ameriki ne želi vojne, toda v sedanjih negotovih časih se tudi ta dežela pripravlja za vsak slučai. Pred kratkim se ie po newyorskih ulicah vršila velika armadna parada, trajajoča cele štiri ure, nri kateri so gledalci imeli priliko videti del oborožene sile Zed. držav. Gornja slika kaže enega topov v paradi. Ko to poročamo še ni znano nič gotovega o usodi Kolonije Benica, zvemo pa, da je tudi tam most v nevarnosti. Z zaskrbljenostjo gleda hudo prizadeto prebivalstvo v pomlad; najhujše bo pač za krompir v svrho prehrane kakor tudi za seme. Še težje prizadeti pa bodo vsi oni, katerim je voda vdrla celo v stanovanja, kjer jim je napravila že samo na pohištvu veliko škodo, to tembolj, ker ša vedno narašča. Oba mursko-sobo-ška avtobusa sta se mogla le s težavo vrniti, ker je držav-'na in banovinska cesta ne samo preplavljena, ampak celo na dveh mestih raztrgana na azdaljo do dva metra. Izmed poplavljenih vasi so pač naj-Dolj prizadeti poleg Dolnje jendave, Trimlini, oba Lako-ša, Eenkovci, Radmožanci in ženica. -o- S kurjo krvjo fingiral samomor Maribor, marca. — Iz Središča nam sporočajo veselo zgodbo, ki pa je skraja spravila središke tržane v veliko razburjenje. V Središču živi 51 letni upokojeni orožnik Ernest Burja s svojo ženo. Za konca se zadnje čase nista posebno dobro razumela in prišlo je tako daleč, da je boljša polovica pobrala šila in kopi ta ter svojega moža zapustila. Preselila se je k sorodni kom. Nekaj dni se je mož ve selil dobljene svobode, potem ženi. Na vse načine jo je vabil nazaj, toda ženica je ostala trdne volje in trdovratna. Nazadnje pa je padla možu prebrisana misel v glavo. Te dni so ga našli sosedje v njegovi sobi — mrtvega. Ležal je negibno na zofi, obe roki in srajco pa je imel vso krvavo. Ljudje ga niso niti pobli-že pogledali, vse je bilo prepričano, da je Burja naredil samomor iz žalosti, ker ga je žena zapustila. Seveda so takoj žalostno novico sporočili ženi, ki je kar hitro vsa objokana in pretresena prišla domov. Na pragu pa je zagledala namesto mrliča — svojega moža živega in veselega. Povedal ji je, da je zaklal kuro ter se namazal z njeno k it j o ter tako prestrašil sosede ter zvabil ženko domov. V spravo p«t st.i kuro sptjkin ter ne x iijo gostila ... Električni drog je padel nanj Ob cesti v Veliki Loki pri Stični so podirali električni drog. Naravnali so ga, da bi padel v pravi kraj, pa se jim je šment izmuznil in padel na posestnika Jožeta Zajca iz Velike Loke. Zaje je pri tem dobil prav hude poškodbe na glavi in zlomljeno nogo. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnico. -o- Smrtna kosa V Radomljah je umrl Slavko Jerman, trgovec. — V Radovljici je umrl Alojzij Grim-šič, sin krojaškega mojstra. —• V Ljubljani je 29. marca umrla Marija Klinar, rojena Smo-lej, dobra Martinčeva mama iz Plavškega rovta pri Jesenicah, mati stolnega kanonika dr. Tomaža Klinarja v Ljubljani. Rojena je bila na Hru-šici pri Jesenicah leta 1861. -o- Vol ga je pritisnil Gnoj je vozil na njivo poljski dninar Andrej Jagodic z Jezerskega, ko je nenadoma muhastemu volu šinila v glavo traparija, da je Jagodica med hišami pritisnil ob zid, da si je revež močno poškodoval rebra in zlomil nogo ter je moral v bolnico. Možu je sledila po dveh dneh V Hotinji vasi, tako poročajo iz Maribora, je umrl pre-užitkar Franc. Prime. Komaj so ga pokopali, pa je umrla njegova 74 letna žena Liza, ki mu je čez dva dni sledila v grob. Bila sta tiha in mirna zakonca. Odlikovanje Z redom sv. Save IV. stopinje sta bili v Mariboru odlikovani kulturna narodna delavka meščansko-šolska nastavni-ca ga. Jela Levstikova in rav-Inateljica II. meščanske šole pa mu je postalo dolg čas poj ga. Irma Šeligova. Cnpr IM®. ««»• Hit« Umr. u«li». Inc -*m Prt « • P»i O*. t» Turni* »Mki *n day and the day after holidays. Published by; EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ________________ For half a year________... For three months —_____ .....$5.00 ___2.50 ™ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___—_________________$6.00 For half a year________3.00 For three months _________ 1.75 Single copy______________________ 3c Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj flan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niitvo ne vrača. Borba za petrolej v Iraku Petrolejski vrelci v Iraku spadajo po svojem bogastvu na tretje mesto na svetu. Irak je pred svetovno vojno spadal pod Turčijo in je bil sestavljen iz zgornje in spodnje Mezopotamije, ki se razprostira od Male Azije do Perzijskega zaliva. Takoj, ko se je pojavil motor, se je začela tiha, a ostra borba za iraški petrolej. Glavni tekmeci v tej borbi so bili Nemci in Angleži, pozneje tudi Francozi. Angleži so se najprej zavedli, kako veliko vrednost predstavlja iraški petrolej, posebno pa, kako veliko vlogo bo igral v bodočnosti. Tako je Anglija znala spretno izkoristiti vse priložnosti, da se ji je posrečilo nekaj let pred svetovno vojno vzeti v najem petrolejske vrelce. To se ji je posrečilo na ta način, da je poslala v Bagdad svojega vojaškega atašeja, ki je imel tajno nalogo, da zaseje mržnjo in vstaje med turško oblastjo, kurdskimi plemeni, katoliškimi Kaldejci in pravoslavnimi Asirci. Po svetovni vojin so se dolgoletne sanje angleških kapitalistov izpolnile. Čim je Turčija stopila na stran zaveznikov, je Anglija spretno izrabila trenutek, da se polasti iraških petrolejskih vrelcev. Tako je brez bitke 11. marca 1917 zasedla Bagdad, leto pozneje pa še Mosul. Sanje angleških kapitalistov so se uresničile ne z vojaško pomočjo, ampak v prvi vrsti zaradi podkupljenih plemenskih poglavarjev. Pri tem jim je pomagal "Inteligence service". Vso stvar je vodil legendarni polkovnik Lawrence "arabski sultan" brez krone", kateremu se imajo Angleži zahvaliti za vse svoje uspehe. Po končani svetovni vojni je Irak prišel pod angleški protektorat. Irak meri 301.802 kv. km in ima okrog 3 milijone prebivalcev. Pod angleško upravo so se krvave vstaje nadaljevale m Anglija je morala veliko žrtvovati za zmago, za katero se mora še posebno zahvaliti medsebojni mržnji med Arabci, Asirci in Kurdi. Asirci in veleposestniki so pridno pomagali Angležem, ker so videli v njih zagotovilo za ohranitev svojih posestev pred nemirnim in siromašnim iraškim prebivalstvom. Leta 1921 je angleški guverner ustanovil prvo iraško vlado in tedaj šele je prenehala tiha borba med Francijo in Anglijo. Leta 1921 so kronali prvega iraškega kralja emira Fejsala (umrl je leta 1933). To je bil isti emir Fejsal, katerega je po neki vstaji pregnal iz Damaska general Ga-rov, tedanji guverner Sirije. Po dogovoru 30. junija 1933 je postal Irak "svobodna" država. , Kljub temu dogovoru je ostal Irak neke vrste polkolo-nija pod angleškim protektoratom, čeprav ima naslov svobodne države. Anglija je še nadalje obdržala svoje gar-nizije v Iraku za obrambo petrolejskih .vrelcev. Neki angleški humorist je rekel nekoč, ko so govorili o Iraku, "da angleški poslanik vedno pravočasno poroča iraški vladi svoje mišljenje". To se pravi, da iraška vlada nikoli nič ne začne brez pritrdila angleške vlade potom svojega poslanika v Bagdadu. Kakor zatrjujejo posebni strokovnjaki, so rezerve iraškega petroleja ogromne in so po bogastvu tretje na svetu. Prednjačijo jim samo še vrelci v Venezueli in Mehiki. Glavni vrelci so okrog Mosula, kjer so v bližini tudi razvaline starega mesta Ninive. Poleg.tega pa še severno od Bagdada in okrog mesta Kirkuka. Proizvodnja iraških vrelcev pride danes na osmo mesto na svetu in je znašala leta 1937 skupno 4,314.000 ton, leta 1939 pa že skoraj pet milijonov ton. Z močnejšo racionalizacijo bi lahko še podvojili proizvodnjo petroleja. Angleži in Francozi se letos zelo trudijo, da bi pomnožili količino in najbrž bo znašala proizvodnja že letos še en milijon ton več. Vzrok, zakaj je bila proizvodnja petroleja v Iraku relativno najmanj izkoriščana, je iskati v težavah prevoza. Na železniški progi, ki veže Mosul s Perzijskim zalivom, prevozijo le en del petroleja v Anglijo. Zaradi razdalje in poleg tega tudi zaradi velikih stroškov prehoda skozi Sueški prekop so se Angleži odločili zgraditi nadzemno odvodno cev, ki veže petrolejsko središče Kirkuk s Sredo- zemskim morjem in so na ta način skoraj dvakrat skraj-jri i® M leta nazaj več čaua šali daljavo prevoza. Tako so se precej znižali tudi stroš- -f,1^"1 odbormk _ Pri K.S.K.J. ki. Danes sta speljani dve cevi. Ena je v angleških rokah in veže Kirkuk s palestinskim pristaniščem Haifo, druga cev ie v francoski posesti, ki veže tudi Kirkuk s francoskim asirskim pristaniščem Tripolisem. Cev je dolga 850 kilometrov. Ta način prevoza petroleja je zelo praktičen in tudi poceni. Cevi so bile za časa arabskih bojev večkrat presekane in je petrolejska družba zaradi tega trpela velikansko škodo. Sedaj so napravili Angleži načrt, po katerem bodo položili cevi pod zemljo ter tako zvezali vrelce z obalo Sredozemskega morja. Borba za iraške petrolejske vrelce je trajala polnih deset let in se je seveda končala s sporazumom.' Šele leta 1929 so porazdelili kapital in produkcijo in istočasno začeli z vrtanjem novih vrelcev. Tega leta so ustanovili delniško družbo "Irak petroleum" z mešanim kapitalom. Dve angleški družbi "Anglo irak oil" in Anglosaksonsko društvo sta si pridržali 47.5 odstotkov skupnega proizvoda. Francosko petrolejsko društvo in amerikanski Standard Oil sta si pridržali 23.75 odstotkov. Irak sam pa je obdržal za svojo potrebo samo pet odstotkov. Irak pridela sedaj okrog pet milijonov ton bencina, vem; toliko, kolikor je potrebno za uporabo v mirnem času v Franciji. Če dodamo tej številki še 10 milijonov ton perzijskega petroleja, pomeni da krijejo zavezniki svojo potrebo samo s petrolejem z Bližnjega vzhoda za tri četrt vojne potrebe. Vprašanje bencina z Bližnjega vzhoda je za zaveznike Vsi trije so imeli vsak cez osemdeset let. Doma so bili iz Belokrajne. Poročevalec -o- JOHN VOGLAR SE JE ZOPET OGLASIL Centerville, Pa. Dopadejo se mi dopisi v Amer. Slovencu in rad jih prebiram. Prav posebno sem pa tudi zasledoval popisovanje Minnesote, ki ga je pri-občevala pridna čitateljica in naročnica M. O. iz Minnesote, kako je potovala po Minneso-ti in kako se je bala tistih kosmatih medvedov. Mary, Mary, nikar se ne boj kosmatincev. Kaj ne veš, da medved še nikoli ni napadel muzikanta, key medved pač ljubi muziko in ples. Morda da še nisi videla medveda plesat, jaz sem ga pa že večkrat videl, zato da medved muzikantov ne napade, ker jih ima raci. Kadar boš še katerega videla, da gre proti tebi, le kar hitro harmoniko v roke in mu zaigraj "Beer barrel polko," pa boš videla, kako bo plesal. — Pa tudi jaz imam rad ples. življenjsko vprašanje. Kje naj bi sicer vzele Turčija, Irak Enkrat se mi Je v Cleveland« Po^iio l„o Primerilo to le: Pred par let! je bilo, ko sem bil tam pri Cankarjevem odkritju. Pa pridem zvečer v neko gostilno ter vidim, kako so se veselo vrteli. Opazujem jih in tedaj zapazim neko žensko srednjih let, ki je prav izvrstno plesala. Pa se je tudi meni zahotelo plesat in sem si mislil, da bi z njo tudi jaz zaplesal. Ko je prišla okolu, sem ji pa rekel : Mrs., bi šli z mano plesat? I, seveda, zakaj pa ne, in Perzija ogromne tajne kredite za obrambo. Zato tudi zavezniki stalno pošiljajo svojo vojsko na Bližnji vzhod, kjer je glavna naloga braniti petrolejske vrelce. Iraški petrolejski vrelci so eni najstarejših vrelcev na svetu. Še v prastarih časih, izza Asircev in prebivalcev okrog Bagdada, so uporabljali nafto za razsvetljevanje hiš, kakor to delajo sedanji prebivalci okrog vrelcev, ki jih še ni nihče vzel v svojo oblast. Znamenite beneške noči za časa največjega sijaja Ninive, ki je danes v razvalinah, so bile tudi razsvetljene s petrolejem bagdadskih, mosul-skih in perzijskih vrelcev. LEPA IGRA V JOLIETU Joliet, 111. Med prijatelji dramatike v Jolietu, vlada veliko zanimanje kako bo potekla važna igra "Death Takes A /Holiday." kaatera bo vprizorjena na našem novem farnem odru v nedeljo 21. aprila popoldne in zvečer, in v torek 23. aprila zvečer. Da ne bo kateri mislil da je to kaka dolgočasna in suhoparna igra, ki samo pridiguje, bodi povedano, da je to *kras-na in od kraja do konca zanimiva predstava. V tej igri se predstavlja smrt na tridnevnih počitnicah. Smrt ne more razumeti zakaj se je ljudje tako bojijo. Zato se obda z mesom, žilami in kitami, postane živa oseba, katera potem živi tri dni, ker se hoče z i lastnimi občutki prepričati kaj se pravi živeti. Hoče spoznati kaj je ljubezen do življenje, ljubezen do druge osebe. Pride v hišo bogatega grofa, v obliki mladega zdravega moža, se predstavi kot knez Sirky. V hiši je večje število odličnih go&tov, s katerimi se smrt, kot knez Sirky spozna in katere preizkuša na en ali drugi način. V tej kratki dobi se zaljubi V lepo mlado dekle, in ona je edina, katera nima strahu pred njim tudi ko spo zna, da knez Sirky, je v resnici smrt. Vlogo smrti, kot knez Sirky. bo igral Louis Gasperich, kateri je poznan kot izboren igralec. John Nemanich bo predstavljal grofa v katerega hiši se vrši to dejanje. Elizabeth Buchar bo igrala vlogo Grazije, katera je edina, ki se ne boji smrti. Ostale vloge bodi igrali sledeči: Anne Jevitz, Anne Vertin, Genevieve Seti-na, Marie Terlep, Dorothy Zupančič, Albin Vidmar, William Gasperich, William Buchar, Henry Adamich, in Albert Skul. Vstopnina bode 50 centov za odrasle in 25 centov za študente. Ker že govorimo o smrti, haj se omenimo da nam je smrt v kratkem pobrala kar tri naše najstarejše farane. Umrl je namreč Steve Stanfel, soustanovnik K-.S.K.J., John Marincel. dolgoletni član društva sv. Frančiška Šaleškega in Mrs. Mary Kukar, soproga umrlega Steve Kukarja, kate- mi je odgovorila. In tako smo v resnici zaplesali kar dve polki in en waltz. Potem pa stopimo k bari, toda jaz sem ga imel že precej pod kapo in tako govorimo to in ono. Naenkrat sem vprašal: Mrs., ali ste bili tudi vi pri vojakih. Tedaj se je pa začela smijati, z njo pa Vsi tam navzoči. Kot sem namreč omenil, sem ga jaz imel že precej pod kapo, pa nisem vedel s kom govorim. Pa me je potem vseeno i vprašala, zakaj sem jo to vprašal. Odgovoril sem ji, da zato, ker zna tako izvrstno plesati. Ona se je pa le še naprej smijala, da mi ni mogla nič več odgovoriti in tudi plesat ni mogla več od smeha. Tako se mi je zgodilo v Cle-velandu. •— Marc je že daleč za nami in tako je končana tudi mačja vojna, ker je njihov vojskovodja z imenom feldmaršal Mačefej frajher fon Ivacamuc ranjen. Katera stranka je zmagala, pa ni po-ročano, ker cenzura ni pustila. — Vse kaže, da ni več dar leč, ko bomo zopet lahko zapeli: — Pomlad se je odprla, vesel bodi ves narod. — Vse hudo je zatrla,. veselo vsepovsod. — Veselo ptičice, gradijo gnezdeča, — prepevajo lepo, čast hvalo Stvarniku. — Vsem znancem in prijateljem ter čitateljem in naročnikom tega lista mnogo pomladnega veselja. John Voglar DRUŠTVO KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER VABI NA PRIREDITEV Waukegan-North Chicago, 111. Vsi farani ste prav uljudno vabljeni, kakor tudi vse članice našega društva, da se 21. aprila udeležite igre "Stari in mladi." Vloge so v rokah najboljših igralcev, zato je uspeh zagotovljen. N;aše društvo prireja to igro v korist naše cerkve Matere božje. Vstopnina je samo 35c za osebo. — Obenem prosim vse članice našega društva, da bi vsaka darovala kako nagrado, kar naj prinese k tajnici ali pa k Drašlerju na 10th street. Moramo že v soboto 20. aprila imeti vse skupaj. Ne pozabite prosim. Obenem vas še enkrat prosirft, da se gotovo vsi udeležite te lepe igre, za katero se naši najboljši igralci že nekaj časa trudijo, da jo podajo kar najboljše in v zadovoljstvo vseh igralcev. — Nadalje naj še omenim, da smo imeli skoro celi mesec sv. mi-sijon. En teden je bil za Slovence,, en teden za angleško govoreče, tri dni za Hrvate in tri dni za Slovake. Tako so hoteli naš požrtvovalni g. župnik vsem ustreči in hočejo vse do zadnjega spraviti na pravo pot k Bogu. — Pozdrav vsem članicam in faranom in na veselo svidenje v nedeljo na igri. Mary Marinčič, preds. -o- KEGLJAVSKA TEKMA ČLA-NIC SLOV. ŽENSKE ZVEZE Chicago, III. Slovenska ženska zveza bo imela letos" svojo kegljavsko turnejo v Chicagi in sicer 27. in 28. aprila na South West Bowling. To kegljišče je na 18. cesti in Blue Island Ave. — Ker je to največja kegljav-ska tekma ki jih je še dosedaj imela Slovenska ženska zveza, zato se naša podružnica št. 2, SŽZ s skrbnostjo pripravlja, da kolikor mogoče prijazno sprejme došle goste v svojo sredo in tudi želi, da bi kegljačice odnesle s te tekme kar najlepše utise. V ta namen se priredi v nedeljo 28. aprila v počast kegljačicam plesno veselico v dvorani šole sv. Štefana na Cermak Rd. in Wolcott Ave točno ob 7 uri zvečer. Vstopnina je samo 25c za osebo. Imele bomo tudi na programu več šaljivih točk. Zato ste rojaki iz Chi-cage in okolice, So. Chicage in West Pullmana, Waukega-na, Aurore, Berwina, Elmhur-sta, Jolieta,Cicero in La Salle, prav prijazno vabljeni, da nas na tej veselici obiščete. Godba za ples bo izvrstna. Za lačne želodce in žejna grla bo skrbel odbor. Frances Sardock Dogodki med Slovenci po Ameriki M*. John Zvezich v Pitts-burghu Chicago, 111. — Mr. John Zvezich, prodajalec obveznic in bondov se je podal te dni po trgovskih poslih v Pitts-burhg, Pa., kjer bo obiskal razne oi-ganizacije .radi investicij. Slovenska pionirka v Jolietu umrla Joliet, 111. — Tu je te dni preminula znana slovenska pionirka Marija Kukar, v starosti 85 let. Doma je bila iz Brezovega rebra, fara Semič v Beli Krajini. Poročena je bila s sedaj že pokojnim pionirjem Štefanom Kukarjera. Umrla je 13. aprila, to je v soboto v bolnišnici sv. Jožefa. V St. Louisu zapušča brata Antona Bukovec, tukaj pa nečakinjo Ano Videtich. Pokopana je bila iz slovenske cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče sv. Jožefa. — Naj počiva v miru! Slovenska pevka na operaciji Cleveland, O. — Pred kratkim je bila operirana naša znana slovenska pevka Josie Lauschetova-Welf. Operacija je bila zelo težavna, toda jo je srečno prestala. Sedaj se nahaja pod zdravniško oskrbo na svojem domu na Saywell Ave. Nov grob v Lorainu Lorain, O. — Po kratki bolezni je tukaj preminul Mr. Michael Ostanek. Pokopan je bil po katoliških obredih iz cerkve sv. Cirila in Metoda. V Ameriko je prišel pred 33. leti. Doma je bil iz Rakeka, na Notranjskem, k j e r zapušča dve sestri, tukaj v Ameriki pa ženo Matildo, hčer ^Mrs. Steven Filasko, dva sina ter dva vnuka in enega brata, ki so vsi v Lorainu. — Naj počiva v miru! ŽENITNA PONUDBA Slovenec, srednje starosti, se želim v svrho ženitve seznaniti s Slovenko, staro od 40 do 50 let. Imam veliko farmo prav pri mestu. Katera resno misli, naj piše na naslov: "Ženin," c/o Amerikanski Slovenec. 1849 W. Carmak Rd., Chicago. Poroka Cleveland, O. — V katoliški cerkvi sv. Pavla na 40. cesti sta bila poročena John Ja-geršič iu Marija Rozman. Oba poročenca sta od dobrih katoliških staršev iz Prekmurja, ki spadajo sedaj pod Jugoslavijo. Lepo je bilo, ko so vsi navzoči prejeli sv. obhajilo in č. g. pomožni župnik, ki ju je poročal, je imel jako lep in pomenljiv govor na novoporo-čenca. — Bilo srečno in obilo božjega blagoslova! V pojasnilo V dopisu iz Eveletha v Amer. Slovencu z dne 13. aprila je pomotoma izostalo, da je pisateljica dopisa Mrs. Anton — (ne Antonija) — Rozinka, doma iz Zdenske vasi št. 12, ki spada pod Dobre-polje. — Toliko v pojasnilo, da bodo čitatelji vedeli odkod je omenjena doma. -o- TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal : Edgar Rice Burroughs Ahtca videč pred seboj dobro zastraženega Tarzana in njegovega tovariša, je v silni jezi vprašala: "Kje sta sedai D'Arnot in Ukah?" '"jaz menim, da morata biti sedaj —" je Tarzan za-čil. Toda v trenutku mu je skočil v besedo Perry, kajti bal se je, da bo Tarzan v svoji resničnosti vse izdal. Tarzan namreč ni bil vajen lagati in resiiica bi lahko vsem škodovala, zatft namesto njega pravi Perry: "Vidiš veličanstvo, to je bilo tako: Mi smo v. našem oddelku spali, ko se je Črni Malluk oprostil iz svoje staje in mi smo vsi hiteli,-« njim, da bi ga vje-li in pripeljali nazaj." "V tej zmešnjavi sta Ukah in D'Arnot skrivnostno izginila," nadaljuje Perry. "T6 ni nobena skrivnost," odvrne jezno kraljica; "ampak je popolnoma gotovo, da sta jima vidva pomagala ubežati. Ta načrt je pa dozorel .v Tarzanovi gjavi. To je tako gotovo, kot sem jaz kraljica v Tohru!" "In da se ne bo več kaj takega pripetilo," nadaljuje Ahtea, "bota oba poslana v kopalnico draguljev. Tam bota z verigo priklenjena za noge z drugimi sužnji. Pod udarci bičev v rokah krutih paznikov bota množila bogastvo Tohra. Za eno samo napačno dejanje vaju ima paznik pravico umoriti!" Petek, 19. aprila 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Družba (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Vstanovljena 29. novembra 1914. ' Z edin j enih Državah IfAlp* lil M««*. v drž. Illinois Severne Amerike. 14. maji 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. 1. podpredsednik: Joseph Rlepec, 903 Woodruff Rd„ Joliet, 111. 2. podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Arnerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnm, ter bolniških podpor v znesku $191,663.22. Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se lal*o za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.53% solventna. Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St, Joliet, Illinois. /Uo-oooo-ooooooo-oo-ooo-o ooooo-o- oooooooooo o-o-oooooo-o-o-oo-ooo-o-^ IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D. Službeno se naznani da se nahajajo ob temu času na glavnemu uradu državni nadzorniki, in zaradi tega je drugo delo na uradu nekaj zaostalo. Zatorej, prosim potrpežljivosti, nakar bom druge zadeve obenem rešil, ko bomo s tem delam gotovi. . Za p. s. D. FRANK J. WEDIC, gl. tajnik. JUBILEJNA KAMPANJA DSD. traja skozi vse leto 1940. Zaključi se 31. decembra 1940 KVOTA JE $250,000.00 ALI EN ČETRT MILIJONA DOLARJEV ZAVAROVALNINE. TA KVOTA SE MORA DOSEČI, PREDNO SE BODO IZDALE POSEBNE NAGRADE. VAŠA DOBRA VOLJA IN NEKOLIKO POŽRTVOVALNOSTI DO DRUŽBE SV. DRUŽINE, BOTE VAM PRIDOBILE TE NAGRADE: ZAVAROVANJE ZA DELAVCE IN NJIHOVE DRUŽINE POD SOČI-JALNO - VARNOSTNIM ZAKONOM 1. Prva ns^grada je brezplačno potovanje v Florido za dve osebe. Ce zmaga žena, lahko vzame moža s seboj; če zmaga mož, pa vzame lahko ženo s seboj. 2. Druga nagrada je krasen Electric Refrigidere. 3. Tretja nagrada jc krasen R. C. A. Consulor Radio. > l 4. Četrta nagrada je ženska ali moška ura (Wrist Watch). 5. Peta nagrada jc Electric Mix Master. 6. Sesia nagrada je lep bicikil, za dekleta ali pa za fanta. — Za slučaj da bi kdo mesto nagrad v blagu rajši gotovino, mu je ista na razpolago v znesku, kolikor bi blago stalo. — Za slučaj da dva dobita enako število, sta oba u-pravičena do enakih nagrad. ff > 'V, ■ i Socijalno-varnostni zakon (Social Security Act) je postava, ki jo je kongres sprejel. Ustanavlja dve vrsti so-cijalnega zavarovanja — zavarovanje proti nezaposlenosti in starostno oziroma posmrtninsko zavarovanje za delavce in njihove družine. Nadalje po-skrbuje za javno pomoč starcem, potrebnim slepcem in odvisnim otrokom. Socijalno-varnostni zakon jc bil sprejet !. 1935 in spremenjen 1. 1939. Sledeči jc eden izmed vrste člankov, ki razložijo našim čitateljem njihove pravice, koristi in dolžnosti pod starostnimi in, posmrtninskimi določbami tega zakona. MESEČNA ZAVAROVALNA PLAČILA ZAČENJAJO LETOS Delavci in delavke, ki so sedaj 65 ali več let stari, ako so vpravičeni v zmislu socijalno-varnostnega zakona, začenjajo letos-- 1. 1940 -- dobivati mesečna starostno-za-varovalna plačila. Pa je poskrbljeno tudi za mesečna zavarovalna plačila v prid njihovim družinam. Istočasno, ko starejši delavci dobivajo svoje pokojnine, si miljoni mladih delavcev in delavk nakupljajo zavarovalne kredite, ki nekega dne, ko bodo stari, bodo prinašali pokojnine njim in njihovim družinam. Med tem pa, kadarkoli zavarovan delavec umre, brez ozira na njegovo starost bodo njegova vdova, otroci ali odvisni starši dobivali zavaroval na plačila. Socijalno-varnostni zakon poskrbuje za vse to z napravo, ki se naziva "Starostno in posmrtninsko zavarovanj e." Federalna vlada upravlja to napravo potom oblasti, ki se imenuje Social Security Boai'd, in federalne zakladnice (U. S. Treasury). Ta naprava je povsem različna od one, po kateri potrebni stari ljudje utegnejo dobivati mesečne podpore v gotovini potom državnih ali okrajnih oziroma mestnih uradov za socijalno oskrbo. Te podpore se izplačujejo le radi tega, ker oni, ki jih dobivajo, ne morejo vzdrževati same sebe. Starostno, in posmrtninsko zavarovanje pa izplačuje pokojnine delavcem in njihovim družinam radi zasluženih m e z d in vplačanih gavkov. KAKO DELUJE SISTEM STA-ROSTNEGA IN POSMRTNI NSKEGA ZAVAROVANJA? NA DELO IN PRIDOBIVAJTE NOVE ČLANE, DA ZMAGATE V JUBILEJNI KAMPANJI! PRILIKA JE VAM DANA! Ako rabite kakih navodil in pojasnil se obrnite na glavnega tajnika sobr. g. Franka J. Wedica, Jci jih bo vam z veseljem podal. TO IN ONO VOJAKI IZ KANADE Znano je, da so ti kanadski vojaki angleški Kanadci in francoski Kanadci. Ni pa znano, da je med njimi jako ve-iko Indijancev. Kakor pripovedujejo častniki,so ti pravnu-d Winnetouja izvrstni vojaki, e pomorska vožnja jim je malo škodovala. Njihova najlepša čednost jc potrpljenje, kakršnega beli človek niti ne razume ne. Po več ur. po ves dan ti nepremično sedijo, kadijo in zamišljeno gledajo v ogenj in — čakajo. Baje bivajo njih misli pri njihovih prednikih, taboriščnih ognjih in vojnih pohodih. Med mnogimi mladimi Ka-nadčahi je tudi nekaj sivola sih. Prisegajo, da so stari 40 let, to je skrajna starost za ekspedicijski vojaški zbor. In čeprav nato častniki dožene-jo, da to ne more biti res, saj so nekateri že po 30 let v službi kanadske armade, bodo vendar še svojo trdili, le zato, da bi jih ne poslali nazaj. DEŽELA STOLETNIKOV Ena izmed najoddaljenejših dežel Rusije, Abkazija,se imenuje "dežela stoletnikov." L. 1935. je umrl tu neki mož z imenom Kapara Kmut, ki je štel 135 let. Takrat so poročali, da je u m r 1 "najstarejši Abkazijec." N,a to se je oglasila takoj neka Adelajda Mažakva, ki je dokazala, da šteje 150 let. V oktobru 1937 je odposlala u-krajin. akademija znanosti v ozemlje Sukumi odpravo, ki je v desetih dneh odkrila nič manj nego 12 oseb v starosti 107 do 135 let. Ti stari lju dje so bili še kaj živahni in so člane odprave sprejeli s prisrčno gostoljubnostjo. Eden izmed starcev je splezal celo na neko drevo, da je svojim gostom lahko ponudil svežega sadja... P. Kazimir Zakrajšek: PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.) (Dalje) Starostno in posmrtninsko zavarovanje se nanaša na delavce in družine delavcev, ki delajo v podjetjih, katera spadajo pod zakon. To v glav nem pomenja nameščenja v tovarnah, delavnicah, rudnikih, veleobrtih, na ameriških ladijah, v prodajalnicah, pisarnah, bankah in drugih trgovskih ali obrtnih podjetjih. Zakon prihaja v poštev, tudi če je en sam delavec zaposlen. Ti delavci in njihovi delodajalci nosijo skupaj stroške zavarovalnega sistema. Vsak plačuje davek, ki sedaj znaša en cent za vsak dolar delavčeve plače. Ta davčni prispevek s strani miljonov delavcev in delodajalcev se vlaga v sklad v federalni zakladnici. Iz tega sklada se izplačujejo pokojnine in posmrtnine. Ako ste delavec, ki dobiva mezdo ali plačo, znesek plačila, ki ga utegnete dobivati, je odvisen od zneska plače, ki jo povprečno dobivate na mesec za delo, na katero se zakon nanaša. Da sploh kaj dobivate za pokoj ni j o, je potrebno, da ste na takem delu zaslužili vsaj $50 ali več v vsakem izmed gotovega števila' četrtletij. Morate biti 65 let star ali več in ne delati več. Najmanjša pokojnina, ki jo morete dobivati, je $10 na mesec, najvišja pa $85 na mesec. Ni treba bili ameriški državljan, da ste vpravičen do zavarovalnih plačil. Plačila za Vašo družino se izračunjajo na podlagi Vaših lastnih plačil. Za ženo ali otroka oziroma odvisnega roditelja je znesek polovica onega, kar Vi sam dobivate. Za vdovo v starosti čez 65 let ali za vdovo z mladimi otroki v njeni oskrbi znaša mesečno plačilo tri četrtine tega,kar bi njen mož dobival. Ako ni družine, izplača se enkratno plačilo za pogrebne stroške zavarovanca. Ker Vi sami prispevate k svojemu zayarovanju, Vi in Vaša družina imajo pravico do zavarovalnine, ko je plačljiva, !brez ozira na to, da-li imate drugo lastnino ali drug dohodek ali pa ne. Ker tudi Vaš delodajalec pomaga plačevati za Vaše zavarovanje, Vam more vlada plačevati veliko več kot znašajo davčni prispevki, ki ste jih sam plačal. Tudi delodajalci, ravno tako kakor delavci in njihove družine, imajo korist od tega načina zavarovanja. Tovarne, delavnice, prodajalne in vse druge vrste trgovine in industrije^ so odvisne od denarja, ki ga delavci trosijo za hrano, oblačilo, stanovanje in karkoli drugo kupujejo. Delodajalčev davčni prispevek, ki gre v starostni in posmrtninski zavarovalni sklad, se zopet vrača v obliki pokojninskih plačil delavcem in njihovim družinam, ki s svoje strani trosijo ta denar. Tako se ta denar zopet povrača v delodajalčev žep in tako pomaga k dobremu uspevanju poslov. nite ge na najbližji urad Social Security Board-a. Za informacije o javni podpori obrnite se na najbližji urad za socijalno oskrbo. -0—■— PREVRATNO ZAROTO OBRAVNAVAJO New York, N. Y. — Pred sodiščem se je zadnji ponedeljek otvorila Obravnava proti 16. moškim, ki so obdolženi, da so snovali zaroto za prevrat vlade. Eden prič je izpovedal, da je kupoval orožje za to skupino ter, da je dobival municijo iz vladnih trgovin. OPAZKA — Sistem starostnega in posmrtninskega zavarovanja se nanaša le na dclavce in njihove družine, so vpravičeni pod tem sistemom. Naj se ne pomeša z javno podporo, ki jc federalno-državen sistem, ki pomaga ljudem, ki so v potrebi—starim ljudem, slepcem in odvisnim otrokom. Za'in? formacije o zavarovalnem sistemu obi; 'wwvwwvwwmw DENARNE POŠILJATVE se še dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pošiljajo _ v takih svotah, kakor tu navede-[ ne, namreč v ravnih svotah po » sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktičnosti iz-» plačil. ' Kdor želi poslati pošiijatev po-t tom kabla (brzojavu), lahko sto-| ri po znižani ccni za $1.00, kar je > treba namreč dodati k cenam za ( [ gotove svote dinarjev. (Ta zniža- i ► na cena za kabeliranje velja le } za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.40.................. 100 Din Za $ 4.60...............- 200 Din Za $ 6.70................. 300 Din Za $ 8.80................- 400 Din Za $10.50............... 500 Din Za $20:5f)_____________JOO.O Din Za $40.00.................2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.05.............- 50 Lir Za $ 5.90................ 10" Lir Za $ 11.50............... 200 Lir Za $ 17.00............— 300 Lir Za $ 28.00______________ 500 Lir Nakazovati pošiljatve, da bi se izplačale v ameriških dolarjih j zdaj ni mogoče. Vse pošiljatve naslovite na? JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, < CHICAGO, ILL. | RUSKO-FINSKI MIR llotterdamski list "Maasbo-de" je zapisal v uvodniku o rusko-finskem "miru" in pravi med drugim: Skoraj vsega sveta je sram in se čuti ponižanega zaradi izida junaške borbe. Ta mir ni nečasten za Fince, saj je ta država z občudovanja vrednim mirom, z odločnostjo in slogo zdržala,dokler je le mogla. Do dna poniževalen pa je ta mir za ves civilizirani svet, ki je spet dopustil, da slavi pravica močnejšega surovo in okrutno zmagoslavje. Civilizirani narodi so dopustili,da je človeka nevredni boljševizem zavzel v Evropi novo in še jako močno poprišče, da-si se zavedajo, da se Moskva, kadar gre za uresničenje njenega ideala, to je: proletarske svetovne revolucije, ne ustraši ničesar na poti za dosego svojega smotra." Vaš sosed mogoče še ni naročen na "Am. Slovenec;" zakaj ne stopite k njemu, da ga pridobite za naročnika tega ista? Ko Sem prišel v Chicago, nas je na potrebo takega zavoda opozoril pokojni kardinal Mundelein, ko je začel svoj veliki zavod v Mundelein, 111. Nekoč sva bila pri njem s p. Ilugonom in nama je ponudil neko poslopje na tem posestvu,kjer bi se nastanila naša samostanska družina, in bi stanovali naši fantje, v šolo bi hodili pa v nadškofijsko semenišče. Ponudba je bila zelo lepa in gotovo bi jo bili sprejeli, ko bi bil takrat že sedež komisarijata v Chicago, da bi Chicago odločevala. Ko so se pa razmere v našem komisa-rijatu spremenile, je pa kardinal že spremenil svoje načrte in preklical svojo ponudbo. Takrat je šel v svoji ponudbi tako daleč, da bi bil sprejel p. Hugona za profesorja bogoslovja v svojem semenišču. Vendar pa smo ves č a s o-prezovali po okolici Chicaga, kje bi se bil našel kak primeren prostor, katerega bi kupili za vzgoje val išče našega redovnega naraščaja. Prvotno so nam bili všeč razni prostori proti Waukeganu. Bili smo z nekaterimi farmarji že v dogovoru. Pa so se pokazale razne težave in neugodnosti lege sveta, pa smo vse opustili. Za nas Slovence mora biti za to kak griček. Slovenci si ravnine brez gričkov ne moremo misliti,- oziroma se nam ne do-padejo, ker takega sveta nismo vajeni. Nek Dolenjec mi je nekoč rekel: "Za Slovence je samo tak prostor, kjer še toliko ni ravnine, da bi polič vina nanjo postavil." Tako so nam naravno vsem padli oči na gričke ob cesti proti Jolie-tu. Večkrat smo se peljali po teh cestah in si ogledovali razne farme, kjer smo našli napise, da so na prodaj. Tako smo slednjič našli dve: tista, kjer je sedaj naš zavod in pa farma pred farmo slovenskih sester. Farma, kjer je sedaj naš zavod, se nam je takoj najbolj dopadla zlasti radi lepega .jezerca na gričku, ki naj predstavlja na skromen in reven način naš bohotni "Otok bleski, kinč nebeški." Ker smo se pa bali, da se ne ponovi slučaj,kakoršnega smo doživeli pri kupovanju sveta za našo farno šolo Sv. Štefana poleg metodistovske cerkve nasproti župnišča, smo morali biti pa zelo previdni. Zato smo se nekoč oblekli popolnoma v "civil," vzeli avto in šli farmo gledat. Farmar, ki je imel tedaj farmo v najemu, nas seveda ni bil nič kaj vesel, toliko bolj nas je bila pa lastnica. Ogledali smo si farmo in dopadla se nam je. Ce se prav spominjam, smo bili to Rev. Hugo Bren, ki je bil takrat že komisar, torej gospodar, Rev. Benvenut Winkler, Mr. John Jerich in moja malenkost. Farmar nas je imel za agente. Vso kupčijo je prevzel Mr. Jerič in jo tudi sklenil. Farma je stala, mislim, nekako $33.000.00. Za naš pogum je bilo pa to zanimivo, da nismo takrat imeli v blagajni niti $500.00, pa smo sklenili kupčijo za $33.000.00 in je bilo treba v nekoliko mesecih plačati, če se prav spominjam,$6.000.00. Kje bomo dobili denar, smo se spraševali. Toda pri tem pa smo trdno zaupali na Marijino pomoč, kateri s m o se namenili posvetiti to svojo novo ustanovo. In res se nismo varali. Šel sem hitro na misijone, zlasti slovaške, in tam prosil darov in jih tudi dobil, in ser. mojih dolgih let in moja srčna želja se je izpolnila. Bil sem vesel in srečen, da bi bil najraje vriskal, kajti z Lemon tom šele je dobilo vse naši delo v Ameriki svojo podlago. Takrat smo bili v našem komi sarijatu še združeni Slovenci Hrvatje in Slovaki. Zato jc šlo lažje. V načrtu je bilo, da bi bil v Lemontu naš skupni kolegij, tudi če bi se ločile vse tri narodnosti v posamez ne samostojne komisarijate, in tako sem smel z dovolje njem in po navodilih predstoj ništva prositi tudi Slovake za prispevke. Pozneje se je tf. načrt spremenil samo za Slovence, kar so Slovaki zlast meni zelo zamerili, dasi je bi lo to proti moji želji in jaz temu nisem bil prav nič kriv. Zato sem ustanovil tudi poseben slovaški list mesečnik "Listy sv. Frančiška" in angleški 'St. Francis Magazine,' ki naj bi nam oba pomagah. zbirati darove, da najprej postavimo zasilno leseno poslop-* je z leseno cerkvijo, pozneje pa se eimpreje lotiti zidanja pravega kolegija. Nimam pri roki vseh podatkov, da bi mogel časovno povedati, kako se je vse to delo v Lemontu vršilo, kdaj smo se točno tam naselili, kdaj zidali, koliko je sedanja lesena stavba stala. (Dalje prih.) -o- "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! NA PRODAJ JE dvonadstropna zidana hiša s štirimi renti in v ozadju še pet-sobna lesena hiša. V dobrem stanju. Cena nizka. Naslov: 2043 W. 22nd Place, Chicago. Vprašajte osebno ali pa telefonirajte samo ob večerih Canal 2944. DR. J. E. ZDRAVNIK in KIRURG Urada: 1901 West Cermak Road l—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. Tel. Canal 4918 3925 West~26th Street 4—6 P. M. in po dogovoru. Tel. Lawndale 6287 CHICAGO Rezidenčni tel.: La Grange 3966 KRASEN KRIŽ kateri tvori pripravo, ki se rabi ob času pre-videvanja bolnikov. Narejen je po novem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 in-čev. Narejen takb, da se vsa priprava, kot svečke, flaška za blagoslovljeno vodo, bata, prtič, žličke zloži v križ. Nato se načelna stran križa zapre kot pokrov in imate krasen križ za obesiti na steno. Narejen je v le,~ pi orehovi barvi. Križ je vlit iz lepe svstls medenine. Te križe so začeli , izdelovati pred kratkem kot posebno no-veliteto in se radi praktičnosti zelo prodajajo. • J STAN E S POŠTNINO: $2.50 Znesek jc poslati v Money ordru ali čeku z naročilom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois 5SggH Stran '4 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 19. aprila 1040 lESETI BRAT IZVIREN ROMAN Spisal Jo s. Jurčič ZAHVALA "Toliko že ko ti! Zgaga sitna!" huduje se Matevžek. "To se ve, pratiko boš naredil!" pravi oni, plača in odide v jezi. Možje tudi tega dobro obero, in ko jim besedi zmanjka, govore zopet o desetem bratu, ugibaje, kako čudno je to, da je umrl, kje se je neki rodil, koliko je vedel in druge preimenitne reči, katerih ne bomo razkladali. Tri in dvajseto poglavje. Že truplo moje bo trohnelo, In glej . . . pa kaj sem in kako, To pač ne bo ljudi skrbelo. Lermontov. Čeravno smrt ni največje gorje, ki more človeka zadeti, pritegnil nam bo vendar vsak, da je zdravje največja dobrota. Tega je pač preverjen, kdor po dolgi bolezni prvič zopet stoji ozdravljen pod prostim nebom, z nekim nepopisljivim občutkom, kakor da bi se danes rodil, kakor da bi bilo vse okrog njega novo in bolj prijazno ko kdaj pred. Te občutke je imel Marijan, ko je nekega jutra v prvič čez dolgo zopet sedel pred hišo. Stari oče njegov je prav slutil, ko je odhaja je mislil, da se utegne sina še druga bolezen lotiti. Zdravnik Vencelj je imel dokaj posla in hoje, preden ga je ozdravil. Danes šele mu je dovolil, da sme iti iz hiše kam, dasi ga je svaril in zabičeval mu, naj se še vedno varuje. Toda čisto veselje zopet dobljenega zdravja so Marijanu kalile druge misli. Očeta ni bilo in nihče mu ni mogel povedati, kam je šel. Zdravnik Vencelj, ki je vsak dan dohajal na Polesek, ni mu hotel ničesar več povedati, kakor da je potoval nekam po opravkih. Slemeniški graščak, ki ga je tudi semtertja obiskoval, govoril še manj in stara Krivčevka ni vedela drugega povedati, kakor kar je videla tisto noč. Dejala pak je vedno, da morajo na Slemenicah več vedeti, ker je bil stari nazadnje tam, kakor so ljudje pravili. "Danes moram za gotovo zvedeti," mi-slil si je Marijan, vstal s svojega sedeža in počasi koračil proti Slemenicam. Noge so se mu pod koleni šibile, tako da je trikrat toliko časa potreboval do graščine kot drugekrati. Prvo je videl Manico, ki je pred gradom sedela pod lipami. Bila je jako spremenjena od poslednjega časa, bledejšega in bolj upadlega lica. Ko ga je zagledala, oblila jo je za en hip lahna rdečica, vstala je in segla mu v roke rekoč: "Marijan! — Že na nogah? To me prav iz srca veseli. Naj bom jaz prva na Slemenicah, ki želi, da bi ti zdravje stanovitno ostalo. Usedi se, nemara da si še slaboten." "Spremenila si se, Manica! Morda si bila tudi ti bolna?" pravi Marijan. "Ne — zdrava sem." Oba sta potem nekaj časa tiho sedela. Marijan je gledal v tla, deklica pa v svoje delo. "Manica!" spregovori Marijan zopet, "nikdar te nisem še tako blede videl. In prav žalostna se mi zdiš. To pa tudi mene boli, zakaj vkup sva zrasla in vselej sem te rad imel--" Mladeniču je beseda zastala. Videlo se je, da res. čuti, kar pravi. "Hvala ti! Lahko je, da se motiš. — Ali si danes na prvo vstal? Ali ti ne bo škodovalo, da si se precej tako daleč spustil?" vpraša Manica, da bi govorjenje na drugo stran napeljala. "Zmeniva se dokraja!" pravi Marijan. "Kakor mi je predvčeranjim gospod Vencelj pripovedoval, tako sem jaz vzrok, da si žalostna. Natanko sem to reč premišljal, tega pa nisem menil, da ti bo tako do srca šlo. Kaj ne, da sem jaz prav za prav vzrok?" "Jaz ne bi nikogar dolžila. In tudi ko bi bil ti res vzrok, vem, da si nedolžen in ne moreš ničesar predrugačiti. Pa prosim te, ne govori o tej reči." Zopet nastane malo časa molčanje. "Kaj ne, Manica, da mi ne zameriš! Ko jaz ne bi bil s Kvasom na Skalah, vsega tega ne bi bilo. Pa ko bi še enkrat tako prišlo, ravnal bi drugače že 'zaradi tebe. Pokoro sem storil . . ." "Prosim te še enkrat, govoriva o čem drugem," dejala je deklica. "Zameriti ti ne morem in ti nimam J