399 Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Beršeca primorske Istre 26. nov. *) — Ene dni pred sv. Martinom nas je barja zelo nadlegovala in tudi potlej se nekoliko dni; posebne zime pa se nič ne občutimo. Danes in včeraj nam dež prav po volji namaka že poprej presuho zemljo. — Naši predzimski pridelki so se le srednje obnesli. Zelja, ki ga zdaj ribamo, je bilo na enih krajih le še obilno in lepega, na drugih le malo in bornega. Repa na več njivah še pognala ni zavolj pomanjkanja mokrote; kjer je pa izlezla in ostala, je še precej lepa v dobrih zemljiščih. Korenja se sem ter tje lepega in debelega dobi. V dolinah zgodaj izkopani krompir je zdrav in lep, ali v gori, kjer pozno dozori in so ga ljudje še le pred kratkim izkopali, nam je skorej ves bolan, čern, da je le za živino. Toliko več smo pa naklatili želoda, kte-rega že čez 12 let ni bilo toliko, in nam bo veliko koristil. Maruna in smokev nam je Bog daroval tudi za našo potrebo domačo. Vina smo še nekaj več od lani natočili in je prav dobro; tudi vodka vinskih tropin je prav mikavna in huda. Cena vina je med 6 do 8 i barigla (52 bokalov) do sedaj. — Olja bo to leto prav malo na Beršeščini. — Danes je prišel domu iz Reke nesrečni Lončar s wvojo barko, ktera se mu je 16. t. m. ne daleč od Reke okoli polnoči prekucnila. Ena mati z celo malim otrokom od 8 meseov je pod pokrovom v barki se zadušila; ena druga (vdovica) se je ua dno morja pogreznila, ktero so drugi dan ribči poleg Volovske vjeli v mrežo; petero mnžkih se je vendar obderžalo po sreči za barko, ktere so našli ribči še le čez dve uri žive in rešili smerti; pridši na suho ti nesrečni niso mogli več časa od velikega straha govoriti; sedaj so vsi zdravi; škode druge je le kakih sto goldinarjev. Sajovec Jakob. Iz Gorenskega 8. grudna. J. L. Naj bo tudi meni dovoljeno, o Vodnikovem literarnem spominku nekoliko besedic spregovoriti. Sostavek gosp. Hicinger-ja v 97. listu „Novica in zraven opomba vredništva so po mojih mislih besede govorjene o pravem času in vredne brez vsega posebnega pretehtovanja in vgibanja postati djanska resnica. Nikdar in nikoli bi se ne bil Vodniku spominek postavljal, ako bi si ga že on sam v življenji postavil ne bil — v svojih pesmih namreč; pa tudi mislim jez in gotovo mnozih druzih z manoj — če kdaj, je zdaj pač naj-priiičniši in tudi zadnji čas, da bi, kakor je pred sto leti vgledal slavni mož lučico življenja, tudi čez sto let vsi njegovi pesniški izdelki pozdravili beli svet. Saj se nam more že tako v oziru tega zanikernost očitovati. — Knjiga ta pa naj bi se osnovala v vsi svoji znotranji in zvunanji obliki izverstno. Na čelu naj bi jo kinčila kar najbolj moč natanjčna podoba slavnega moža v jeklorezu — to naj bi bilo conditio sine qua non. Za vvod naj bi bil življenjopis Vodnikov in sploh vse važne dogodbe iz njegovega življenja. Potem naj bi sledile pes me in tudi prozaiški izdelki, ako se kaj izverstnih nahaja. Tudi kak nape v v notah bi ne bil odveč. H koncu naj bi se še dodale imena naročnikov, ako bi se knjiga po poti prednaročnine prodajala. Če bi se mogle knjigi tudi še kake druge podobe dodati, na pr. Ko pri v ni k (kjer je rajni večino svojih pesem koval), slap Savice, bohinsko jezero, Veršacin njegova okolica itd., bi imela toliko večjo vrednost. — Ako pomislimo, da je nekdaj Val vaz or žertoval celo svoje premoženje iz ljubezni do svoje domovine sosednih slovenskih dežela, se bo vendar v sedanji veliko bolj omikani dobi najdlo toliko rodoljubov po Slovenskem, da spravijo rajnemu Vodniku v spomin in sebi v čast nasvetovano knjigo na noge, sicer bi se nam pač po pravici reči zamoglo, ;?pojte se vsi skupaj solit.a — To so moje misli. — Ne silim jih nikomur; želim pa ven- *) Po naključbi zakasnjeno. Vred. 400 dar, Daj bi padle one ali saj njim enake na rodovitne tla in obrodile zaželjeni sad. Iz Ljubljane 14. dec. — Včeraj k malo po polnoči je dosel poštni vlak tovornega med Borovnico in Logatcom in se je tako silno va-nj zaletel, da je en skladač koj mertev ostal in več vozov se razdrobilo. Potniki so s samim strahom odšli.