Poštnina plačana T gofoviol. 1 _
L. V., Št. 20 (nJatro* xn., IT. 113 aj
Ljubljana, 18. maja I93I
Cena 2 Dir
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 8122, 8123, 3124, 8125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* ourgova uL — TeL 8492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon it 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St ^ — Telefon St 190.
Podružnico Jesenice: pri kolodvor« žt. 100.
Podružnica Nwvo mesto: Ljubljanska cesta št 42.
Podružnica Trbovlje: t hiši dr. Batno-
gartnerja-
Ponedeljska izdaja
Ponedeljek« izdaja »Jutra« izhaja vsak
ponedeljek zjutraj. _ Naroča s«
posebej in velja po polti prejemam 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo: Ifubljana: Enafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123, 8124, 8125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon St 2440 (ponoči 2662).
Celje: Kocenova oL 3 Telefon SL 190 ■ —— , -
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p«
tarifu.
BRIANDOV NAČRT
a.
Pomoi ma akcija za agrarne države - Izpopolnitev in razširjenje avstrijskih karte-iov - Posebne olajšave za Avstrijo - Investicijska in stabilizacijska posojila
ženeva, 17. maja. d. Včeraj popoldne je
bil objavljen izčrpen izvleček francoske spomenice o rešitvi evropske gospodarske krize. Izvleček obsega 24 strani ter se v prvem delu bavi s problemom agrarnih držav srednje m vzhodne Evrope, v drv-rem delu z industrijskim problemom, v tretjem delu s posebnim položajem Avstrije in v četrtem s splošnimi kreditnimi pio-blemi. V prvem deln
o agrarnih vprašanjih
»pozaria francoska spomenica na predlog o agrarnih hnpotekairnih kreditih, ki ga izdeluje finančni odbor Društva narodov, •ter izraža pričakovanje, da bo nova ustanova za agrarne kredite pričela poslovati v začetku jeseni". Francoska spomenica se bavi nato z vprašanjem agrarnege pTefe-renčnega sistema. Tak preferenčni sistem za agrarne proizvode naj bi ne oslabil klavzule o največjih ugodnostih. Preferenčni sistem naj bi imel po francoskem razi ran ju izjemen značai ter bi se mogel po potrebi cd časa do časa izpremeniti.
Prekomcrske države z vsem tem sistemom ne bodo prizadete, ker odpade od 209 milijonov meterskih stolov žita ln nilevskih proizvodov, s katerim; razpolaga 9 glavnih proizvajalnih držav sveta, le 9 milijonov za izvozne namene na podunav-•;ke države, kar predstavlja samo 4 odstotke. V ostalem se ne more govoriti o konkurenci s kanad-skim. avstralskim, argentinskim ali ameriškim žitom, ker ie ta drugačne kakovosti. Gre predvsem za to, da se prizadetim agrarnim državam za-gotove boljše cene.
Preferenčni sistem, Id nad bi se uveljavil za te državte. se zahteva posebne diskriminacije v carinskih tarifah nakupujočih držav. Pri uvozu v države. M potrebuiejo žito. bi se pobirala za uvoženo žito sedaj veljavi! a carina. Zato bi cene v teh drilavah ne bile prizadete. Gre samo za to, d(a se del vplačanih carin, kolikor Je mogoče, povrne producentom.
V pravem smislu besede ne- gre za obdavčenje. ki bi zadelo davkoplačevalce neagrarmh držav, temveč za gotov malenkosten padec dohodkov, ki se nikakor ne morejo smatrati kot redna postavka proračunskih dohodkov.
Sistem, ki ga priporoča francoska vladft. se more označiti v naslednjih petih točkah:
1.	Države srednje in vzhodnle Evrope bodo osnovale enoten prodajni urad za svoje žito.
2.	Posebna komisfta. v kateri bodo zastopnika nakupovalnih in prolalalnih držav, bo od časa do časa določila kontigen-<*e, za katere bo odrejena carinska preferenca.
3.	Ista koml/ja, vendar pa sestavljena le iz zastopnikov nakupovalnih držav, bo razdeljevala te kontSgente in določevala višino preferenc.
4.	S preferenčnim sistemom bo vezano povračilo dela vplačftrtlh Sarin, ki ga bo vršil centralni urad prodajal^h držiav.
Centralni urad bo to vsoto razdelil med posamezne orgarfzacije prodajalnih držav, ki morajo skrbeti, ifa bodo izplačani zneski nakazani kmetovalcem. Določeni kontigenti se morejo revidirati
časa do časa. Francoska spomnica se bavi nato Z vprašanjem protikormpenzadj. ki ga pa pušča nerešeno. Spomenica pravi: Gotove države, ki bj dovolile agrarnim državam nreferenco, opozarjajo na krizo lastne industrije ter zahtevajo, naj bi se jim za olajšave žitnega uvoza iz agrarnih držav priznale kompenzacije za izvoz njihovih industrijskih izdelkov. To naziranje more izzvati ugovore ostalih držav, ki ne mo-rc;o dovoliti preference državam, ki izvažajo žito.
Francoska vlada Je mnenja, da bi bilo .■p*" i robno uveljaviti iz jeme glede na klav-711I0 največjih ugodnosti le v čim manjši meri. Zato bi se ne smele kompenzacije sploh nikomur dovoliti ali pa v enaki meri vsem. Francoska spomenica opozarja na važnost in kompliciranost tega vprašanja. Francoska vlada opozarja, da zapadne in-drstrijske države s tem sistemom ne bodo r>korInvane, ker bo povečana kupna moč podunavskih agrarnih držav.
Francoska vlada navaja posebne primere že združenih industrijskih kartelov vseh panog in opozarja, da so se povsod, kjer obstojajo že slični dogovori, v industriji omilile posledice obstoječe krize. Zato priporoča, naj se ojaeijo že obstoječi industrijski dogovori >er razširijo in sklenejo novi karteli. Mednarodni dogovor jeklene industrije naj bi se razširil tudi na druge države ter podaljšala njegova veljavnost. Prav tako bi bilo potrebno, da bi se dogovor francoskih. nemških in švicarskih proizvajalcev elektrotehničnega materijala razširil na druge države. Priporočljivo bi bilo pospešiti pogajanja med francoskimi, angleškimi, belgijskimi in nemškimi premogovniki. Nadalje bi se morali združiti karteli raznih panog kemične industrije. V avtomobilski industriji bi bil priporočljiv dogovor o razdelitvi evropskega trga na podlagi kontingentov. Isto velja za nekatere panoge industrije svile in bombaža-Mednarodni lesni dogovor naj bi imel predvsem za cilj omejitev sedanjega načina sekanja lesa.
Posledice sličnih dogovorov bi se poka-sale v znižanju gotovih carin. Vsekakor
ni mogoče popolnoma odpraviti carin, ker se je treba zavarovati proti nevarnosti dumpinga. Glede na ugovor, da zahtevajo vse te pogodbe dolgotrajna pogajanja, pravi francoska spomenica, da zahteva tudi nemško-avstrijski načrt carinske unije daljši čas za uresničenje.
Francoska vlada priporoča
sklicanje mednarodne konference ki bi se bavila s temi problemi in ki bi določila, za katere industrijske panoge naj bi se takoj sklenile primerne pogodbe.
V tretjem delu se bavi francoska spomenica s posebnim položajem Avstrije ter priporoča, naj bi se pod okriljem Društva narodov in sodelovanjem držav, s katerimi ima Avstrija trgovinske zveze, proučil njen položaj in skušala najti sredstva za razširjenje trga njenih izdelkov. Priza-
dete države bi mogle dovoliti za gotovo blago carinske, druge pa zopet transportne olajšave. Če bi hotela Avstrija za to dovoliti kompenzacije, bi ne smele imeti značaja preferenc. Francoska vlada je mnenja, da se posebni režim z Avstrijo ne sme ustvariti z bilateralnim dogovorom, temveč s skupnimi dogovori med prizadetimi državami.
Spomenica se bavi nadalje
s kreditnimi problemi r okviru evropskega sodelovanja.
Gre pred vsem za dovolitev investicijskih in stabilizacijskih posojil pod vodstvom finančnega odbora Društva nar o dov. Francoska spomenica priporoča čim večjo udeležbo bank pri mednarodnih operacijah v inozemstvu po zgledu nekaterih francoskih bančnih skupin.
Zakaj Briand ni bil izvoljen za predsednika
francoske republike
Odgovor Herriota na očitke proti radikalom - Francija ni smela odvzeti Briandu vodstva zunanje politike
Pariz, 17. maja. g. Od predsedniških volitev je izšlo v tisku, posebno pa v socialističnem »Populaira«, več napadov na de' radikalov in na bivšega ministrskega predsednika Herriota, češ, da so s svojo izdajo zakrivili Briandov poraz pri volitvah. V soboto je bivši ministrski predsednik Her-riot nastopil proti tem obdolžitvam in poudari! še enkrat, da je glasoval za Briaa-da. Pristavil je, da bi bila velika napaka, če bi bila Francija par dni pred veliko že navško bitko izročila moža, ki ntelešuja mirovne nade vse Francije, slučaju takih volitev. Hemiot je izjavil dalje, da iz svojega zborničnega govora nima ničesar preklicati. Enostranska razorožitev pomeni izzivanje zdravega človeškega razuma. Her-riot je nastopil končno kot že opetovano v zadnjem času proti avs tr, ijsko - n emšk i ca-
Dunaj — sedež Društva narodov?
Predlog dr. Beneša za sanacijo Avstrije — Društvo narodov naj se preseli na Dunaj, kjer naj bi se vršila tudi svetovna razorožitvena konferenca — Avstrija naj se proglasi
za nevtralno državo po zgledu Švice
Rim, 17. maja. č. Današnji listi poročajo iz Ženeve, da so se tam snoči uporno širile vesti, da bo poleg francoskega predloga o gospodarskem sodelovanju evropskih držav predložen tudi češkoslovaški predlog, ki stremi v glavnem za tem, da se prepreči av-strijsko-nemška carinska unija.
V tem svojem predlogu se zavzema češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš za to, da se proglasi avstrijska republika za nevtralno državo po zgledu Švice ter da se vse velesile in vse so-
sede Avstrije pogodbeno obvežejo, da bodo garantirale avstrijsko nevtralnost.
Glede izboljšanja gospodarskega položaja Avstrije predlaga Beneš poleg finančne podpore, kakor jo predvideva že francoski predlog, v glavnem še io, da se Društvo narodov preseli iz Ženeve na Dunaj. Na ta način bi se na Dunaju zopet koncentriralo mednarodno življenje, kar bi značilo za avstrijsko prestolnico, ki preživlja sedaj najhujšo krizo, skoro popolno sanacijo.
Dr. Beueš bo stavil obenem predlog,
naj se svetoma splošna razorožitvena konferenca leta 1982 vrši na Dunaju. Samo Društvo narodov je določilo za to konferenco 6 milijonov švicarskih frankov. Delegacije, ki se bodo zbrale pri tej priliki, pa bi potrošile gotovo najmanj 100 milijonov švicarskih frankov, kar bi pomenilo za Avstrijo toliko, kakor mednarodno posojilo.
Rimski listi naglašajo, da je ta predlog dr. Beneša naletel na splošno odobravanje in ni izključeno, da bo med vsemi predlogi, ki bodo stavljeni, sprejet najbrž ta predlog.
Svečana otvoritev kongresa Mednarodne feministične aliance v Beogradu
Zasedanje največje mednarodne ženske organizacije
Beograd, 17. maja. p. V slavnostni dvorani nove univerze je bil danes dopoldne ob 9. v navzočnosti najodličnejših predstavnic ženskega sveta svečano otvorjen deseti kongres mednarodne feministične aliance, največje svetovne ženske organizacije, ki že od leta 1902 vodi borbo za ženske pravice v javnem življenju.
Na kongres so že prejšnje dni prispele delegatke iz skoro vseh evropskih, pa tudi mnogih prekomorskih držav s predsednico go. Agbi-Corbettovo na čelu. Med številnimi delegatkami so med drugimi čsl. senatorka ga. Plaminkova, članica nemškega državnega zbora ga. Schreiberjeva, nadalje ga. Rosa Manus iz Holandske, ga. Ruth Morgan iz Newyorka, ga. Emilia Gur iz Curiha, ga. Loisi iz Urugvaja in mnoge druge.
Svečani otvoritvi so prisostvovali tudi ofi-cijelni zastopniki, tako med drugimi: dvorna dama ga. Grujičeva kot zastopnica Nj. Vel. kraljice, generalni inšpektor Budimi-rovič v zastopstvu ministrskega predsednika, episkop Dositej v zastopstvu patrijar-ha itd.
Kongres je otvorila z lepim programatič-nim nagovorom ga. Ruth Morgan, ki je uvodoma pozdravila in predstavila najodličnej-še prvoboriteljice za ženske pravice ter nato naglasila važnost ženskega dela za oja-čanje svetovnega miru. Za njo je pozdravila kongres predsednica jugoslovenskega ženskega pokreta ga. štebijeva iz Ljubljane, izražajoč zadovoljstvo jugoslovenskega žen-stva, da se ta odličen in važen kongres vrši baš v jugoslovenski prestolnici. Nato je pozdravil kongres pomočnik zunanjega ministra dr. Lujo Bakotič v imenu vlade, želeč kar največ uspehov pri delu za mir. Naglasi! je, da je največja želja jugoslovenskega naroda, ki je v minulih vojnah toliko pretrpel, živeti v miru in prijateljstvu z vsemi narodi. V imenu Beograda je izrekel dobrodošlico podžupan dr. Stojadinovič. Govorili so nato še dekan pravne fakultete dr. No-vakovič, predsednica nacionalne ženske zveze za Društvo narodov ga. Albala, v imenu južno-ameriških držav pa ga. Paolino.
Po svečani otvoritvi so bile izvoljene posamezne sekcije, ki so popoldne pričele z delom. Kongres bo zasedal še ves teden.
Definitivna rešitev agrarne reforme
Z zakonom o likvidaciji veleposestev bo rešeno tudi agrarno vpra
sanje v dravski banovini
Beograd, 17. maja. Že prej izgotov* Ijeni načrt zakona o likvidaciji velepose-
stev je dobil sedaj definitivno redaiaijo. Zakon bo v najkrajšem času dobiš sankcijo in bo za vso državo enotno uredil vprašanje likvidacije veleposestev in likvidacije onih veleposestev. ki presedajo maksimum, določen z zakonom o agrarni reformi. S tem bo obenem rešeno tud! vprašanje takozvane likvidacije agrarne
reforme v severnih delih države. Na* o se
bo pričelo z urejevanjem agrarnih odtioša-jev v Južni Srbiji v toliko, v kolikor se nanaša na zemljo, ki je sedaj še nod *čil-čijskim« režimom. Poleg že rešen h agrarnih vprašanj v Dalmaciji, Bosni m Hercegovini bo s kompleksom agrarnih zakor.ov rešeno celtokupno vprašanje agrarne reforme v Jugoslaviji na vsekozi moderni podlazi.
Režim močne roke v Istri
Trst, 17. maja. č. Tržaški listi v obširnih člankih pozdravljajo prihod novega prefekta za Istro Foschia, ki je včeraj prispel v Pulj. Listi podčrta-vajo njegove zasluge za fašizem in naglašajo, da je njegova prva naloga uvesti v Istri režim močne roke. Fo-schi je bil 'med vojno dobrovoljec ter je zavzemal po fašistični revoluciji zelo odlična mesta v stranki. Bil je tudi dolgo časa član fašističnega direktori-ja in osnovatelj fašističnega glasila v Rimu »Roma Fascista«.
^ , „ . .
ffitlerjevsko zborovanje v Gdansku
Varšava, 17. maja. AA. Pat poroča: Listi v Gdansku javljajo, da namerava priti te dni pruski princ Vilhelm Avgust v Gdansk na skupščino tamošnjih Hitlerjevcev. Konec tega meseca bo v Gdansku kongres Hitlerjevcev, kamor pride tudi večje število Hitlerjevcev iz Nemčije. »Volksstimme« piše, da pride takrat v Gdansk tudi večja skupina Hitlerjevcev iz LUbecka, ~
Volitve v Oldenburgu
Berlin, 17. maja. AA. Politični krogi pričakujejo z veliko napetostjo izida današnjih deželnozborskih volitev v državi Oldenburg. V volilni agitaciji so nastopili voditelji vseh političnih strank vštevši kancelarja Briininga in voditelja narodno-socialistične stranke Hitlerja. Država je po večini poljedelskega značaja z malimi industrijskimi središči. Doslej so prevladovali v tej pokrajini konservativci. Posebno zanima politične kroge, koliko so napredovali narodni socialisti in Komunisti na račun socialistov in drugih strank sredine. Rezultat bo znan šele jutri zjutraj.
Vesti iz Španije
Madrid, 17. maja. AA. Policija je aretirala skupino komunistov, ki so priredili tajni sestanek. Razen tega je prijela 4 komuniste, ki so delili letake revolucijonarne vsebine. Tudi je aretirala več oseb, ki so se udeležile požiganja samostanov.
Oustricova afera
Pariz, 17. maja. g. Prihodnji četrtek se bo sestal senat kot najvišji sodni dvor, da razpravlja o znanih finančnih Škandalih. Predsedstvo bo imel senator Renault. _
Snowden bo odstopil
London, 17. maja. g. »Daily express« potrjuje že dalje časa razš:rjeno vest. da namerava zakladni Ikancelar Snowden zaradi slabega zdravstvenega stanja odstopiti. Krralj mn namerava baje nri tej priliki podeliti plemstvo, tako da bi mogel Vstopiti v zgornjo zbornico.
Iskanje potopljenega zlata
London, 17. maja. AA. Tu kroži zanimiva vest o 20 milijonih zlatih mark, ki so jih baje med svetovno vojno skrili v zabojih holandskega sira, da jih vtihotapijo za račun nemške vlade v Južno Ameriko. Ladja se je pa tedaj potopila. V soboto je angleška ladja »Reclamer« zapustila lu-ko Sunderland ter bo skušala najti omenjeno zlato.
,-^f-H T t * "
rinski umijd, ki mora vsakogar Tz->emirifl! im ki pomeni povratek k teorijii papirnatih cunj.
Pariz, 17. maja. g. Iz včerajšnjega velikega besednega drvoboja med dr. Ourtiu-som in Briandom prinaša jutranji tisk samo Briandov govor in kaže /elito zadovoljstvo. »Journal« pravi, da Je Briand napravil pričakovano gesto ter postavil priključitvi prepoved Francije nasproti. V »Jaarnalu« piše St. Brice, da je Briand za mahnil s kolom in da Je dr. Ca rt ms rarvuo tako odgovoril, številni listi tolmačijo tudi izjave zunanjega ministra Gramdija kot stališče Italije proti priključitvi. »Esscel sioir« priznava kljiub temu, da Je bil Gran-di zelo rezerviram in nikjer al namignil na priključitev. »Journal« im >L'Oevrec trdita, da je iz Gramdijevih izjav povzeti, da smatra Italija avstrijsko-nemško carinsko unijo za politično pogodbo, ki Je brezpogojno nedopustna.
A
Madžari zahtevajo revizijo mirovnih pogodb
Budimpešta, 17. maja g. Spričo tntrlS-nje otvoritve zasedanja sveta Društva narodov v ženervi se je vršila tokaj ogromna manifestacija za revizijo mirovnih pogodb. Ob daimavsikem nabrežju se je pomikalo proti Trgu Svobode do 200.000 udeležencev. Na trgu je zahtevalo več govornikov skorajšnjo revizijo pariškega mirovnega d>k-tata. Na ztoaravamju so g**voriU tndi bolgarski, majfcediomisfci in italijanski govorniki Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva od Društva narodov, naj čimprej) uvede korake za revMjo mirovnih pogodto.
Ogromne izgube angleškega paroplovnega koncema
London, 17. maja. d. Afera zaradi finančnih težlkoč v paroplovnem kancernu R*ixaJ-Mail bo imela v dveh primerih za posledico sodno postopanje proti predsedn.kn upravnega sveta lordu Clysan'n. Razprava se bo vršila 2. junija. Predsedniku očitajo, da je v zadnjih letih pri objavljanju in sestavljanju bilance zavajal iavnost v zmoto. Koncem obratuje z delniško gTavn;co 75 milijonov angteških funtov (20.6 milijard Din). Kakor se zatrjuje, ccmjo doslej narastle izgube na 15 milijonov hmtov aR nad 4 nrtFjarde dinarjev. Istočasno $ predsednikom je obtožen tudi revizor knjig Mr. Morland.
Tekstilna stavka v Franciji
Pariz, 17. maja. g. Tekstilne delavske organizacije v okrajih Lilleu, Roubabcsa in Tourcoingu so sklenile proglasiti v ponedeljek splošno stavko, ker so delodajalci napovedali, da bodo z 18. majem znižali mezde najprej za 4 in pozneje še za 6 odstotkov.
Strašna smrt železničarja
Pri premikanju vagonov mu je zdrobilo prsni koS
Novo mesto, 17. maja.
Okrog 6. zjutraj je nastopil svojo službo spremljevalec tovornih vlakov 35 letni železničar Ivan Kirn stanujoč v Šmihelu. S tovornim vlakom št. 92-61 je dospel na posta-jo Črnomelj, kjer so se imeli priključiti še drugi vozovi za pot v Karlovec. Pri tem je vršil svojo službo tudi Kirn, ki je priključeval tovorne vagone k vlakovni garnituri. Nesreča je hotela, da je Kirn pri svojem opravilu okrog 9.20 prišel med odbijače vagona, ki so ga pritisnili na desni strani prsnega koša in mu ga zdrobili, kakor tudi desno roko.
Postajno osobje je nesrečnežu nudilo prvo pomoč in so ga prenesli z nosil-nico v kolodvorsko čakalnico, nato pa na osebni vlak št. 92-16, ki je dospel
ob 11.40 na kandijske postajo, odkoder so ga prenesli v bolnico usmilje.iih bratov. Nesrečnež je imel zdrobljen prsni koš in je v groznih mukah podlegel svojim poškodbam ob 17.30 pri popolni zavesti.
Pokojnik zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Mož je, preden je davi »odšel v službo, skuhal še družini kavo, pri odhodu pa se je prišel cd družine neobičajno trikrat poslovit ter je dejal, da ga obhajajo zle slutnje, ki so se žal uresničile na tragičen način ter iztrgale revni družini skrbnega očeta, prometni službi pa vestnega in marljivega uslužbenca, ki je bil že devet let uslužben. To je bila pokojnikova že tretja nesreča« ki se je sedaj žal končala s smrtjo.
Otroci našli cerkven zaklad
Dragocena zlatnina iz novomeSkega frančiškanskega
samostana
Novo mesto, 17- maja.
Danes popoldne so odšli otroci iz Šmihela nabirat šmarnice. Ko so dospeli do posestva gostilničarja Brvarja na hribu, so odšli v bližnji gozd, pri čemer so morali prekoračiti železniško progo pri km 78.7.
Kakih 30 korakov od proge sta naletela v gozdu ljudskošolska učenca 12ietni Vekoslav Sadar in 91etni Josip Zupančič iz Šmihela na skrito kotanjo, v kateri sta pričela brskati. Naenkrat sta zagledala bel zavoj. Poklicala sta svoje tovariše, s katerimi sta skupaj pregledala in razvezala zavoj; v njem so našli dragocen zaklad 5 ke-lihov, 2 ciborija, 1 relikvijar in 5 pa-ten, vse v dobrem: stanju. Le na enem ciboriju je manjkal pokrov, na dru-
gem pa nastavek na pokrovu.
O tej dragoceni najdbi je kmalu izvedela vsa okolica. Orožniki, ki so bili o njej obveščeni, so dognali, da so ti cerkveni predmeti last frančiškanskega samostana v Novem mestu, ki ga je oropal v noči od 30- septembra do 1. oktobra lani Gustav Ferjan iz Mojstrane, ki je bil lani v jeseni aretiran v Lincu ter sedi sedaj zaradi raznih zločinov v zaporih v Celovcu, nakar bo izročen našim oblastvom. Orožniki so oddali najdene predmete samostanu, kjer so jih seveda sprejeli z velikim veseljem. Od ukradenih predmetov manjka samo še monštranca, ki jo je ropar zakopal najbrž na kakem drugem kraju. _

Mogočna narodna slavnost ob Drav!
Izredno velika množica odličnih gostov in prebivalstva pri slavnostni blagoslovitvi novega mostu pri Zgornjem Dnpleku
Maribor, 17. maja.
Danes se je vršila v Zgornjem Dupleku ob Dravi velika narodna slavnost v povo* du blagoslovitve novega mostu preko Drave. Dasi je bila slavnost določena šele za 10. uro, so se pričele zbirati množice naroda na obeh straneh Drave že v zgod* njih jutranjih urah in že okrog 9. je iz« gledalo na obeh straneh mostu in na mcx stu samem kakor v velikem mravljišču. Do 10. dopoldne pa so se zgrnili deloma peš deloma na vozovih, kolesih, motorjih, av* tomobilih in avtobusih, tisoči in tisoči naroda nele iz vseh sosednih občin, am* T>ak daleč notri iz Slovenskih goric, od Sv. Petra in Maribora na eni in občin na Dravskem polju na drugi strani. Prišla je korporativno šolska mladina od Sv. Mar* tina. Žitečke vasi. Sv. Miklavža in Brega, gasilna društva, razne druge človekoljub* ne in prosvetne organizacije, pevski zbori itd. Most je bil ves okrašen z zelenjem in 7. neštetimi državnimi zastavami, ki so že od daleč pozdravljale goste. Na obeh straneh mostu so bili postavljeni nešteti šotori trgovcev, mcdičarjev, jestvinarjev, vrtiljaki itd. Od Dogoš naprej pa do mo« «ta na eni strani ter od Sv. Martina na* prej do mosta na drugi so pozdravljali •lavoloki s pomembnimi napisi. Ves čas eo pokali z bližnjih gričev topiči.
Točno ob 10. je pripravljalni odbor z g. Kostanjškom na čelu na desnem bregu pozdravil došle goste. Dobrodošlico so pred vsem izrekle učenke ljudskih šol .Marta Lešnikova od Sv. Martina, Landa Makučeva iz Vitečke vasi ter Ana Flor* jančičeva od Sv. Miklavža. Predsednik pri* pravljalnega odbora g. Kostanjšek je v iskrenih besedah pozdravil pred vsem g-okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha kot
zastopnika kr. vlade in bana, polkovnika
g. PutnikovVa kot zastopnika mestnega komandanta v Mariboru ter vojaške obla* sti, oba srbska načelnika dr. Ipavca in dr. Hacina, podnačelnika ptujskega sreza dr. Bratino, stolnega župnika Umka kot za* stopnika zadržanega škofa ter vso duhov* ščino, načelnika sreskega cestnega odbora in mariborskega župana dr. Juvana, ptuj* skega mestnega župana M. Brenčiča, biv* šega župana in banskega svetnika iz Ptuja dr. Senčarja. gradbenega nadsvetnika inž. Černeta iz Maribora ter člane občinskega sveta iz Maribora, ki je z dokladami naj* več pripomogel k zgodovinski zgradbi, bivšega predsednika mariborske oblastne samouprave dr. Leskovarja. bivšega ge* renta okrajnega cestnega odbora maribor* skega dr. Vebleta, vse tehnično osobje okrajnega cestnega odbora, velikega do* brotnika pri zgradbi mostu vurberškega grofa Kerbersteina in njegovega ravnate* Ija Kegla, zastopnike listov ter županov domačih in okoliških občin, vsa društva in korporacije, požrtvovalne domačine, stavbnega podjetnika Špesa iz Maribora, dobavitelje za most, pridne delavce in vse ostalo občinstvo.
Pevski zbor iz Žitečke vasi je odpel pe» sem »Iz bratskog zagrljaja«. Nato pa so vsi gostje odšli na sredo mosta, kjer je stal improviziran oltar. Stolni župnik g. Umek je v spremstvu g. dekana Sagaia iz Hoč in g. župnika Kavča od Sv. Petra ter ostale duhovščine blagoslovil most, nato pa imel lep nagovor, v katerem je poudar* jal, da naj bo ta most, pod katerim tečejo valovi Drave od našega severozapada pro* ti Beogradu in nosijo tja naše pozdrave, bratska vez med Jugosloveni. Po nagovo*
ru se je vršila slovesna služba božja, pri kateri je pel pevski zbor »Jadrana« iz Ma* ribora.
Po maši se je zbral ves narod pred hišo župana Parkliča v Zg. Dupleku, kjer je
imel posle vodeči podnačelnik okrajnega cestnega odbora g. Žebot slavnostni go«
vor, v katerem je očrtal zgodovino borbe naroda za zgradbo mostu ter zgodovino njegovega grajenja, poudarjajoč, kako bivši nemški g->«nodarji v Gradcu in Mari* boru niso hoteli razumeti potreb našega naroda glede mostu in kako je vodstvo bivšega okrajnega zastopa, poznejšega cestnega odbora, ter vodstvo bivše samo* uprave imelo za to vprašanje polno raz« umevanje.
Zatem se je vršilo v dvorani župana Parkliča za goste skupno kosilo, pri kate* rem je imel prvi nagovor načelnik okraj* nega cestnega odbora dr. Juvan, ki je na« pil Nj. Vel. kralju in predlagal, naj se odpošlje vdanostna brzojavka kralju ter pozdravna brzojavka predsedniku genera* lu 2ivkoviču. Govorili so še grof Herber« stein ml., okrožni inšpektor dr. Schaubach, stolni župnik iz Maribora Umek, hotelir Oset za tujskoprometno zvezo, posle vo* deči podnačelnik okrajnega cestnega od* bora Žebot, polkovnik Putnikovič, bivši načelnik oblastne samouprave dr. Lesko* var, ljubljanski podžupan prof. Jarc, ptuj* ski .župan Mihael Brcnčič, župan Florjan* č:č od Sv. Miklavža, predsednik priprav« Ijalnega odbora Kostanjšek in drugi.
Zunaj se je razvila med tem ogromna narodna slavnost, ki je spominjala na nek* danje tabore in ki je pokazala, kako na* rod pravilno razumeva ogromni pomen novega mostu z gospodarskega in držav* nega vidika.
Mnenja som tndi, d* a« drfd predlo*
zgoraj omenjenega gospoda, da se mi orel zapleni. Sani ie preko 30 let neprenehoma
v gozdarski In lovski službi, pa ge do danes ne vem, da se divjad, ki Je -poginila v lovopustn ali bila od neupravičenih ob-etreljana, mora ali more zapleniti in odstopiti gotovim gospodom ali državnim Institucijam. Po mojem mnenja je taka divjad last tistega, ki je upravičen do lova na onem zemljišču, kjer je divjad poginila Ker je pa orel poginil na lovišču g. grofa Aleksandra Thurna, ki mi je pogini-lega orla poklonil, si nad orlom pridržujem popolno lastninsko pravico.
Franc šepul, nadgoedar v črni.
Samomor rojaka v Franciji
Amneville, v maju.
Tukajšnje rojake jc zelo razžalostila vest, da si je najmlajši med nami, komaj 19letni Franc Luzar, doma iz Igelnika pri Novem mestu, vzel 4. t. -n. življenje. Za* poslen je bil v tvornici Rombas šele do* brih 30 mesecev. V najemu je imel sobo skupno z nekim prijateljem. Na večer pred
usodnim dnevom se je Luzar obnašal prav
sumljivo. Zaradi tega ga je njegov prija« telj, ko je Luzar brez vsake besede nenad* no zapustil sobo. •vprašal, kam gre. Luzar je še pogledal nazaj, sc potlpal po žepu in nato brez odgovora odšel.
Drugega jutra so ugotovili, da se je ne« srečni rojak podal kakšna dva kilometra od stanovanja med njive ob gozdu, si tam slckl suknjo, odnel srajco in se ustrelil
z revolverjem v bližino srca. Bil je takoj mrtev.
Pokojnik je v zadnjih mesecih večkrat govoril, da si bo vzel življenje. Glavni vzrok obupnega dejanja je bila nedvomno njegova mladostna nepremišljenost. Zahte* val je od staršev denar, ki so mu ga pa odklonili s prošnjo, naj se vrne domov. Hudo mu jc bilo tudi prenašati težave, s katerimi se borimo delavci v tujini, pa je odloži! to breme. Njegovega pogreba so se udeležili številni rojaki, v imenu katerih se jc tovariš Glavnik poslovi! od njega pri odprtem grobu. Pokojniku, ki je bil miren fant in priljubljen pri vseh rojakih, bodi lahka tuja zemlja!
Potresni sunki v Prlekiji
Potres je spremljalo močno podzemsko bobnenje — S starih sten je padal omet — škode ni nobene
Mariborski nedeljski dogodki
Izredno topla nedelja — Polovica Maribora pri Duplekn — Tatvine koles - Nezgodna kronika je bila skromna
Maribor, 17. maja.
Kljub negotovosti tlakomera smo imeli prav poletno vreme, popoldne pa pravo poletno soparico. V senci je bilo že dopoldne 29 stopinj C, voda v bazenih mestnega kopališča na Mariborskem otoku pa je imela 24 stopinj. Temu dejstvu je bil primeren tudi dotok kopalcev, dasi je narasla rjava Drava bila precej odvratna. Atrakcija dneva je bila danes
otvoritev dravskega mostu pri Dupleku, kamor so se tudi iz Maribora zgrnile neštete množice. Kljub dupleškemu magnetu, ki je pač polovico mesta z agilnimi mestnimi avtobusi pritegnil nase, je tudi ostala okolica prišla na svoj račun. Posebno na Mariborskem otoku je bilo prav živahno življenje.
Nedeljska policijska kronika izkazuje
tri aretacije, med temi eno zaradi prodajanja sladoleda brez dovoljenja in eno zaradi stikanja po tujih kleteh. Vseh prijav je bilo vloženih 22, od katerih jih odpade kar 12 na razne prometne grešnike. Pri sRoži« je 451etni
posestnik Fran C. od Sv. Jurija v Slov. Goricah prav rožnato zaspal; med tem pa mu je skopnela iz žepa denarnica z nekaj stotaki. Enaka smola je zadela v družbi pristaniških ponočnih metuljev v neki kleti Hermana A., ki je po prebujenju, ko je hotel plačati zapitek, zadel na praznino v svojem žepu. Tudi kolesarske srake so se uveljavile. Gostilničarju Vinku Lasiču iz Rač je nekdo v Miklošičevi ulici odpeljal novo kolo, vredno 1000 Din. Posestniku Josipu Zidariču iz Ruš, pa je zmaknil že v soboto zvečer nekdo kolo iz veže okrožnega sodišča.
Nezgodna kronika
je tokrat izredno skromna. Sicer je bilo na reševalni postaji več intervencij v lažjih primerih, v ostalem pa je bil prav nenavaden mir. 301etna sejmarica Magdalena Hvalova se je po poslih podala na Črno goro pri Ptuju. Na strmini pa je tako nesrečno padla, da si je natrla levo nogo v členku. Pozvani reševalni avtomobil jo je odpeljal v splošno bolnico.
Tekmovalno streljanje pod Rožnikom
Velika udeležba pri prireditvi Društva ostrostrelcev
LJubljana, 17. maja.
Plemeniti strelski šport pri nas v zadnjih letih ni samo oživel, marveč se je prav zelo razmahnil in postaja vedno živahnejši po zaslugi raznih organizacij, v prvi vrsti Strelskih družin, Lovskih društev in v Ljubljani Društva ostrostrelcev.' To društvo, v katerem se prijateljsko zbirajo tako najstarejši Ljubljančani kakor v zadnjem času tudi mladina, je menda najstarejše v Jugoslaviji sploh, saj obstoja žc od 1562, torej že blizu 370 let
Letošnji praznik Društva ostrostrelcev se je vršil dames na lastnem strelišču pod Rožnikom s prireditvijo celodnevne strelske tekme. Na tekmo je Društvo ostro-Btrelceiv povabilo tudi člane Strelske družine ter ljubljanske podružnice SLD.
Na strelišču je že zgodaj ajutraj zavladalo kaj žiivahno vrvenje. Tekmovalci so ee zbrali tamkaj točno ob 8. Udeležba je bila naravnost odlična. Kmalu po 8. so prišli tudi zastopniki • oblaste v in vojske: v sas+opstvu bana banski inšpektor dr. Alojzij Guštin. komandant mesta brigadmi ge-mer Pop-ov-č ter predstavniki društev: za Strelsko družino gg. Orehek in Sterlekar, na SLD pa gg. dr. Novak in Fabi.jani. Goste je pozdravil in jih uvedel v dvorano g. dr. Ravnihar, ki je tudi otvorii streljanje.
Na dopoldanskem sporedu je bila prva točka strelgaiije na letečega goloba, druga pa streljanje na bežečega zajca. Kot.vodja streLSkih točk je fumgiral društveni' strelski m-ojster mag. Gv.ido Bakarčič. Vodje posameznih tarč so bili dr. E. Eberl, dr. A. Kajser. J. Koder, dr. V. Krejči, J. Kurz-thaler, dr. Vladimir Ravnihar, dr. A. Schweiger in A. šifrer. Blagajniške posle je vodil g. A. Scbuster, razsodišče pa so tvorili višji strelski glavar Jean Schrey, njegov namestnik dr. Vladimir Ravnihar in strelski mojster mag. Gvido Bakarčič.
Pri dopoldanskem tekmovalnem streljanju so že bili doseženi razmeroma prav Jepd rezultati. Prvo darilo, 80 točk, s streljanjem na letečega goloba je dosegel g. Pran H e i n r i h a r. Drugo darilo, tudi za 80 točk, je dosegel g. Minko H e i n r i h a r. Tretje darilo, zopet 80 točk, je dosegel g. dr. V. Krejči, četrto (70 točk), čepon Janko, peto (60 točk) dr. Erik Eberl, šesto (60 točk) Anton Schuster. S streljanjem na bežečega zajca je dosegel prvo darilo (90 točk) Heinrihar Minko, drugo (80 točk) dr. Kajser Adolf, tretje (80 točk) Gvido Bakarčič ml., četrto (70 točk) Ri-hard Klemenčič, peto (70 točk) mag. Gvido Bakarčič in šesto (tudi 70 točk) dr. Vi-Bem Krejči.
Po dopoldanskem streljanju se je vršilo v streliški restavraciji skupno kosilo vseh udeležencev tekme. Popoldansko streljanje je otvorii s primernim nagovorom na tekmovalce raznih društev, pozivajoč k prijateljskemu sožitju in lepi vzajemnosti v podpiranju plemenitega strelskega športa glavar g. Jean Sch,rey. Streljalo se je na lovsko tarčo na 150 korakov z lovskimi puškami, prostoročno, brez daljnogleda* Dalje je bilo otvorjen o streljanje na zlato-roga na 150 korakov, prostoročno, z daljnogledom in brez njega, dalje na srnjaka pod istimi pogoji. Nato na divjo svinjo na 230 korakov le s specialnimi puškami ostrostrelcev. Pozneje je sledilo streljanje na tarčo j Emona« na 230 korakov z enakimi puškami in pa malokalibersko streljanje na 25 m.
Rezultati popoldanskega streljanja so bili razglašeni šele pozno zvečer.
Zmagovalcem so bila razdeljena na večerni družabni prireditvi lepa darila, ki so bila deloma poklonjena od mestne občine, deloma od članov Društva ostrostrelcev, Strelske družine in SLD.
jo, da posojilo prerrzamcjo v celotf, da prevzamejo vse stroške emisije in tiskanja obveznic. Banke, članice konzorcija imajo naši vladi staviti na razpolago neto izkupiček posojila po preteku 21 dni, od dne, ko je bila zaključena emisija posojila (sobotno telefonsko poročilo je bilo glede določb o Izplačilu posojila netočno), Začasne obveznice se imajo zamenjati za stalne do 1. junija 1932. Za izplačevanje kuponov iin amortiziranih obveznic, pripada finančnemu agentu (Banque de 1' Union Parisi-enne) pol odstotka doznačenLh vsot.
Prihod učenjaka Meilleta
_ .	Ljubljana, 17. maja
današnjim popoldanskim vlakom je ob 17.20 prispel iz Zagreba v Ljubljano profe* sor na CoIIegc de France v Parizu g. Anitoine Meillet, znameniti jezikoslovec in predsednik instituta za slovanske študije v Parizu. Na kolodvoru 6o ga sprejeli od* lični predstavniki, tako v imenu ljubljanske univerze^ ddkan fiolozofske fakultete dr. J kob Kelemina in univ. profesorja dr. Fran Ramovš in dr. Karel Oštir, nadalje zastopnik Francoskega ii»stiituta lektor Marcel Vey, tajnik Boris Jaklič in prof. Prezelj.
_ Odlični znanstvenik bo jutri, v ponede* Ijek, ob 18. predavaj v zbornici univerze o najstarejših fazah indoervropskih jezikov, saj je g. prof. Meillet svetovno znan indo* evropist. Na čast slavnemu go6tu priredi naša univerza jutri slavnostno večerjo v hotelu »Berevue«.
Sv. Bolfenk pri Središču, 17. maja.
V	petek, ko je bil prav prijazen solnčni dm, smo začutili v našem kiaju in v Sre* dišču več močnejših potresnih sunkov, ki so povzročili med ljudmi po hišah kakor tudi zunaj na poljju precej strahu. V pr* vem hipu si ljudje šc niso bili prav na jasnem, ali je vse res ali pa se je morda zgodila kje kakšna eksplozijska katastrofa. Kot očividec sem imel pri tej priliki na* slednje vtise in občutke:
V	kritičnih trenutkih sem sedel za mizo v kuhinji velike in močno zidane enonad* stropne hiše ob glavni cesti. Ob 16.45 6em začutil močnejši odsekan potresni 6unek, menda slabo sekundo za tem pa več kraj* ših in lažjih valovitih sunkov, ki so sledili naglo drug za drugim v smeri od juga proti severu. V prvem hipu sem mislil, da je vozil mimo hiše po glavni cesti v na* g!em diru kak težji tovorni avtomobil, ki je povzročil to neenakomerno in vendar stilno tresenje Lise Kmalu za tem je sle* di! zadnji, tudi odsekan potresni sunek in tedaj 6em šele dobro vedel, da je to pravi potres. Istočasno s potresnimi sunki je bi« lo slišati tudi neenakomerno bobnenje, ki je prav dobro odmevalo v votlem štedil* niku v kuhinji. Tudi š:ps so zažvenfketale kakor ob močnem viharju. Potresni sunki so trajali do 5 sekund.
Nekemu trgovou pri Sv. Bolfenku je pa* (Ha zaradi potresa krtača z visoke police in petrolej v viseči svetiljki se je močno zganil Nekemu, drugemu trgovcu 6o za*
žvenketale kese v trgovinskem lokalu. Na« dalje so se nekemu urarju ustavile tudi ure na mizi. Podobne znake potresa je bilo opažati tudi po drugih hišah tukajšnjega ožjega okoliši.
Pripomnim, da smo v letošnji zimi r poznih nočnih urah čutili pri Sv. Bolfenku na Kogu že več lažjih potresnih sunkov, kar pa ni prišlo v javnost. Tudi tedaj so zažvenketale šipe na oknih in 6e je za* zibalo poh.štvo po stanovanjih, vendar pa teh ponočnih potresnih surkov niso obču« tili vsi, ker so spali. Potrc6 v petek je bil mnogo močnejši od omenjenih zimskih.
A ž.
Ljutomer, 17. maja.
V petek kmalu po pol 16. se je čutil f Ljutomeru in okolici precejšen potresni su« nek, ;.prcm'jan s podz^niisvm bobnenjem. Sunek je bil toliko močan, da so 6C zima* jale hiše in da jf v uekaterih starejših poslopjih padlo nekaj ometa s sten. Šipe v oknih so povsod precej zažvenketale. Ljudje so v strahu pribežali iz hiš na c-sto, vendar pa so se kmalu zopet vrnili, ker se potresni sunki niso nadaljevali. Poli kakor potresni sunki sami je bejralo ljudi precej močno bobnenje, ki pri lažjih sunkih ni običajno.
O Potresu poročaio tudi iz vasi bližnje okolice. Tudi v Svetinjah so sunke čutili, in sicer med kratkimi presledki, baje 20 sekund. Najprej je sledil precej močan, nato pa triie slabotnejši sunki. Škode ni napravil potres nikjer nobene.

Ne pozabite
Zakon o stabilizacijskem posojilu
Zakon o odobrenju 7-odst. mednarodnega stabilizacijskega posojila v zlatu iz 1. 1931, ki je objavljen v »Službenih Novinah« od 14. t m. odobrava: 1. pogodbo o posojilu, sklenjeno med našo državo in Banque de 1' Union Parisienne v Parizu kot finančnega agenta za to posojilo, sklenjenega 8. maja v Parizu; 2. pogodbo o prevzetju posojala, sklenjeno istega dne med našo državo in članicami emisijskega konzorcija in 3. pogodibo o finančni službi za to posojilo. Vrihu tega zakon na kanou odobrava pogodbe o razširjenju prejšnjih odmošajev z Družbo za železniške ln pristaniške grad-•be, kd je imela na podlagi pogodbe o Blai-rovem posojilu pravico na prevzem gradbenih del jadranske železnice, in o razširjenju prejšnjih odnošajev s skupino Blair-Ohase Secairities glede emisije preostalega dela posojila iz 1. 1922 v znesku 54.75 milijona dolarjev.
Pogodiba o posojiil/u določa viišino posojila, definicijo monete, obliko obveznic, izplačevanje obresti in amortizacijo, zastaranje, praVioo in dolžnosti garancije in arbitražne določbe.
Pogodba o prejetju posojila, dopolnjuje pogodbo o posojilu in določa, da vlada prepusti ves znesek posojila bančnikom v kon-*orcjju po tečaju 82 odst, ti pa se obveže-
da bo drevi ob 20. uri dobrodelni koncert Rdečega križa v veliki unionski dvorani! Naj nihče ne izostane, kdor se hoče prijetno razvedriti ln obenem dobri stvari koristiti. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu po 5.— do 25.— Din; če jih še kaj ostane, pa zvečer pri blagajni. Po koncertu prosta zabava s
-vs &S2	!Ž-\"VI f^i	c-vVi '-V**-,
Smrt v kopališču
Kamnik, 17. maja.
Danes po kosilu se je prišel kopat v kopališče usmiljenih bratov v Kamniku Josip Kregar, že starejši človek, hlapec pri zidarskem mojstru Iskri na Grabnu. Kopališkemu slugi je dejal, da se bo danes kopal bržkone zadnjič, nakar se je zaprl v kabino. Nekako po 1. uri popoldne je kopališki sluga odprl kabino in našel Kregarja mrtvega. Pozvali so takoj zdravnika dr. Matjačiča, ki je ugotovil, da je Kregarja zadela kap, o čemer so obvestili tudi orožništvo. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico.
0 ujetem orlu
črna, 17. maja.
Glede na nedavno beležko v »Jutru« pod naslovom »Vjel je orla«, prosim, blagovolite priobčiti naslednje pojasnilo:
Orla smo ujeli z odstreljenimi grabeži, iko je obnemogel padel v bližini vasi črna Takoj nato sem poslal orla nagačiti gosp. Pajtlerrju v Marilbor, on pa je brez vednosti, kako sem prišel do orla, dal priobčiti v novinah vest, da sem orla ujel v železo. Seveda se je takoj nato neki, meni nepoznani gospod iz Ljubljane hotel znesti nad menoj ter je kratko malo po oblastvu zahteval zaplembo orla, mene je pa priporočal v strogo kaznovanje.
Predvsem je bilo potrebno ugotoviti, ali je orel res bil ujet v železo, ali pa je padel na drug način, nakar bi mene even-tuelno poklicali na zagovor, ki bi mi pa tudd ne delal preglavic, ako se vzame, da se'za roparice smejo nastavljati pasti in da se seveda morajo obenem postaviti tudi opozorilne table. Ker pa ne moremo zahtevati, da bi orel znal čitati, ker se niti otroci onkraj meje ne smejo učiti našega jeziika. je seveda mogoče, da kakšen orel pogreši pot v past tudi preko meje.
Naše vrlo orožništvo kakor tudi jaz osebno smo storiM vse potrebno, da bi izsledili tistega, ki je orla obstrelil. Kljub vsestranskemu poizvedovanju ga do sedaj še ni bilo mogoče izslediti, ker smo pač samo 5 km oddaljeni od državne meje.
Kako se Beograd preobnavlja
Beograd, 16. majnika. Prvi pomladni tedni niso bili najugodnejša za stavbna ln druga preobnavljalna dela, a sedaj, ko se je vreme nekoliko ustalilo, se dela na vseh koncih in krajih. Dočim so prej stale ob križišču pred »Slavijo« cele trume ljudi, ki so čakate, da jih kdo najame za delo, Jih sedaj ni več.
Na oglu Aleksandrove in Takovske, kjer se začne sedaj graditi palača Poštne hranilnice, je teren že izravnan. Ko se je vršil na »Starem groblju« vsakoletni »vašar sv. Marka« 8. t m. (po starem 25. aprila), sejem, kakor so pri nas v na/vadi pri »žegnanjoi«, so godba vrtiljakov, streljanje in hrup tisočglave množice, ki se je gnetla med šotori vse do polnoči in še dalje, prodirali preko razsežnega stavlbišča vse tja v sredino mesta Na dan sv. Marka, ko Palilulci slavijo slavo svojega cerkvenega zaščitndka, se je tudi položil temeljni kamen novega svetišča sv. MaTka. Blagoslovil ga je sam patrijarh Varnava. Cerkev se začne zidati v najkrajšem čas« in bo po svojem obsegu največja pravoslavna cerkev v prestolnici
Mali Kalemegdan je že skoro popolnoma preurejen. Kjer sta prej rasM šib je in dračje, se razprostirajo lepi nasadi in so razpeljane stezice. Avtomobilska pot do cerkve Ružice v gornji trdnjavi je tudi že skoro dokončana, prav taka pot do umetniškega paviljona Cvete Ziuzoriča pa je sedaj v delu. Vsa ta dela bodo izvršena že tja do poletja Med njimi tudi umetni potoček, ki se bo vil preko vsega- Malega Kalemegdan a, odslej n aferi IJublj en ejšega zaba/vjšča in igrališča za velik del beograjske otročadL
Na Dedinju, ki se more smatrati za najlepši kraj naše prestolnice, pa so te dni svečano blagoslovili temeljni kamen za nov velik zbiralnik mestnega vodovoda Svečanosti je prisostvoval tudi predsednik prestolnične mestne občine, g. Nešič. Zbiralnik bo imel prostora za 6000 kubičnih metrov vode, kar bo popolnoma zadostovalo za vso okolico Dedinja, Voždovca in Pašinega brda. Vodo bo dvigala v zbiralnik posebna črpaljka, ki je nameščena v posebnem poslopju v Topčideru. Vsa ta dela bodo gotova še letos ia bodo tako tudi ta skrajna predmestja prestolnice preskrbljena z dobro pitno vodo.
Beograd tona sicer svoje raakuževaldšče. toda poslopje je staro in oprema je tudi zastarela. Nujna potreba obnove se je pokazala tudi tu in zadeva je že v teku. Zgradi se popolnoma novo, najmoderneje opremljeno razkuževališče v ulici Fran-chet d'Espčreya v neposredni bližini Centralnega higij en skega zavoda Bnonad-stropno poslopje se zgradd po načrtu arhitekta Marka Andrejeviča v obliki dvojnega »T«. V pritličju bo oddelek za razkuževanje in pralnice, v nadstropju pa stanovanja za vodilno uradnišbvo s širokimi terasami. V srednjem delu bo oddelek za ventilacijo, z dvorišča bo vhod v slačdlni-ce, kopalnice, brlvnico. V garaži bo prostora za vsa potrebna vozila. Stroji in vsa raaktužeivalna oprema se nabavi na račun reparacij. Dela se prično takoj, da bo novo razfcuževallSče dovršeno še v teku letošnjega leta
Pri vsem tem obnavljalnem deta pa J« beograjska mestna občina vendarle menda pozabila, da Je po lanskem vsesokol-skem zletu ostalo marsikaj nedovršenega, kar se je tedaj v vsej naglici pričelo, Iz-
vršilo pa le toliko, da bo se za sOo pokrile največje globeli. Tako so se po nekaterih ulicah prav v središču me&ta, kakor na pr. v ulici Kralja Ferdinanda (od »Londona« do Aleksandrove), v Takovski, sploh skoro v vseh prečmicah, ki gredo čez Milanovo do Aleksandrove, napravili asfaltni pločniki, po cestišču položile kocke, kjer je bilo za asfalt prestrmo, med cesto in pločnikom pa izravnal svet, da bi se pozneje posejala trarva ki posadilo drevje. Toda teh nasadov niso dovršili lami in tudi letos ne. Lani razrahljani svet je sedaj že poboj en, občinstvo hodi čezenj vsevprek, ker ni nikakor zavarovan, a ob slabem vremenu se izpremdnja v pravcato ilovnato drsališče. Ob takem splošnem pre« obnavljanju, kakor se sedaj vrši v naš! prestolnici, bi pač ne smelo biti takega polovičarstva
Poneveril 400.000 Din
Sremska MHrovica, 17. maja. O bi«« gajniku kaznilnice v Sremski Mitrovici Stevanu Radjenoviču, ki je 1. maja izginil, še vedno ni nikakega sledu. Pri reviziji blagajne so ugotovili, da je obenem z njim izginilo tudi 400.000 Din državnega denarja. Radjenovič je par dni poprej izvedel, da se bo vršil pregled blagajne. Bil je ze* lo pobit in sc je splošno opažalo, da je nekam otožen. 1. maja je še odšel na davč* ni urad in zahteval izplačilo 250.000 Din. Zaradi neke formalnosti pa mu denarja niso takoj izplačali. Od takrat dalje o njem ni nobenega sledu. Domnevajo, da je pobegnil na Reko.
Sprejeta ostavka
Beograd, 17. maja. p. Notranji minister je sprejel ostavko, ki jo je podal na državno službo pripravnik pri banski upravi ▼ Ljubljani Ivan Klemenčič.
Smrt bivšega politika
Beograd, 17. maja. p. Davi je v visoki starosti 82 let preminul po daljšem boleha-nju državni svetnik živan 2ivančevič, svoje-časno ugledni srbski politik bivše liberalne stranke.
Žito za krmo
Budimpešta, 17. nuja r. »Magyar Orszag« poroča, da ie vladi sklenila de-naturirati del žita, ki ima dr£a -a na razpolago za posredovalne namene. Vpo-štev pride okoli milijon metersk)h itotov žita. Denaturirano žito bo razprodata! državni žitni upravni zavod »ruiuia« ;n bo porabilo za krmo.
Železniška nesreča v Franciji
Pariz, 17. maja. Posebni vlak na progi Albi-Castres je iz neznanega vzroka skočil s tira. Dve lokomotivi, trije osebni va-goni in službeni voz so se prevrnili preko nasipa in so se popolnoma razbili. Triie potniko so bili ubiti, 10 pa hudo ranjenih.
Duhovit polkovnik
Poveljnik nekega britanskega pehotnega pešpolka se Je prepričal, da ne mara moštvo vaj s plinskimi krinkami, kar Je prav nevšečno, ker trdijo vsi strokovnjaki, la bodo morali vojaki v bodoči vojni stalno nositi krinke. Polkovnik Je ngibal, kako b! navadil vojake na maske, in je napos'od priredil nogometne tekme v plinskih maskah. To duhovito sredstvo Je imelo velik uspeh. Vojaki niso več godrnjali na maske, ker je hotelo vsako moštvo zmagati
Naloge akademske mladine v taboru CMD
Ustanovni občni zbor akademske podružnice — Na novo delo!
Ljubljana, 17. maja.
l>smes dopoldne se je vršil v prostorih CMD v Beethovnovi uJioi ustanovni občni zbor akademske podružnice CMD. Ob 10. se ie zbralo v prostorih prav lepo število Tesnih akademikov, ki jih ie toplo pozdravil prvo-mestnik CMD notar g. Hudo-vernik. Kratko je tolmačil pomen in na-loze CMD, poudarjajoč, da $ra iskreno veseli, da se tudi akademiki pridružijo narodno obrambnemu delu z ustanovitvijo lastne podružnice CMD. O smernicah ln delovanju akademske podružnice CMD Je pa poročal kot glav-nj referent predsednik pripravljalnega odbora, fil. g. B r n č i č, k! Je v glavnem izvajal:
Podati vam hočem nekaj misK o smernicah in pomenu našega delovanja v okviru CMD, kakšna je naloga, odnosno kakšne so
možnosti uspehov akademike mladine.
na nacijonalnem. narodno-cbrambnem de-?u. Mi mladi, !k; smo šli skozi kaos povojnih let in se iz njega vrnili skoroda že izčrpani. v tej dobi, ki je raztrgana med vzhod in zapad, preteklost in bodočnost, ma. tenijo duha. smo tudi zapadli v ono tako zvano idejno stagnacijo, ki je pos'ed;ca vsake splošne duhovne razrvanosti. Vendar pa naša mladost ni popolnoma iznemo-g!a. Skušali smo se izživljati na naj raz!ič-rtejše načine, toda vse naše udejstvovanje ie bilo jalovo, brezplodno. Slednjič smo uvideli zakaj vse to in kje je vir, ki nam edini more vrniti silo, rast To je
povratek v krt, ki nas Je rodila
ti ki smo se ji odtujPi, je vrnitev v svojo lastno narodno samobitnost, v svoj rod. To dejstvo dojemamo kot aksiom in vemo ratrdno. da je rešitev izključno v njem. Vemo. da je vsakdo, ki se tega klica kr\1 pe zaveda, nezrel in nedorasel.
Dolgo smo se brezsmotrno izživljali v frazah. Sedaj smo zavrgli golo komentiranje, poudarjanje naše nacijonalne dograditve, ker smo spoznali — in to je odločilno — da je ta dograditev šele v zibeli, da z narodnim osvobojen jem še zdaleka ■n vse opravljeno in da se
nravo nacilonahio In prebalevafno delo
šele začenja.
Pred nami stoji neodložljiva trajnost akcije, ki naj bo v skladu s potrebami ifl duhom časa.
Nekak shema takega stvarnega programa si zamišljam takole: Ustanovili bi posamezne edšnice, nekak
sistem celic: Vsaka ceSca bj se posvetila odrejenemu problemu našega nacijonalnega življenja. Glavne naloge akademske CMD bi bfle nastopne:
Naša javnost je še povsem nedozorela, "ezavedna. Povejmo samo irlen odziv na emška gostovanja v gledališču, oboževanje vsega, kar je tuie. posebno nemško. Idejna usmerjenost naših širokih plasti ln edniič ves svetovni nazor našega mešča-a, njegov pogled na svet. vse je obarvano povsem nemško, tuje. Tej javnost! mo-rimo dati samorasel, naš. domač, svojski ;n izviren ton. Ko bomo pokazali svoje, od tujih niti malo slabše vrednote, bomo lahko vrgli tuistvo z altarjev in bomo naučili našega meščana, da se bo zavedel samega sebe, da bo začel misliti s svojimi možgani. Na vse to je treba neprestano opominjati.
Nemštvo se naših slabosti točno zaveda. Mar naj še posebej omenjam famozni iznad prof. Maula, izjave avstrijskega mm. predsednika, sfstematično delo nemških notujčevainih organizacij (Schulverein, Sudmarka), revizijonistično kampanjo. ki rsas neposredno tangira. A vsemu temu mi č ne odgovarjamo! Treba vcepiti javnosti prepričanje, da svetovna vojna še n! t redila narodnostnega vprašanja, da mnogih ni prav nič izoametovala. Prehitro sroo Nemcem vse odpustili. Nemški aparat ;c ogromen, njihova propaganda dovršena. Nujno potrebni so čim ožji stiki in sodelovanje s hrvaškimi im srbskimi akademik! v tujini. Treba je že enkrat pričeti popravljati indolenco javnosti. Srbobrvatstvo je tega vredno v polni meri. Treba zainteresirati vso Jugoslavijo za naše delo. Akademska mladina naj prinese mladost ln e!an v vso družbo in naj zaiamči nasledstvo sedanjim delavcem. Poživi naj podružnice. Prirejajo naj se ftalne ekskur-
zije v narodno nezavedne, ogrožene kia-je, posebno na severno mejo. Nemška propaganda tam je neverjetno velika, treba jo je razbiti.
Ne zavedamo se, v kako usodni dobi živimo. Dandanes smo na prelomu veke v, ko gšnejo stare življenske oblike in vrednote in se porajajo nove. Ne zavedamo se povsem, kakšna odgovornost ie nad nami. Izgubljamo čas z brezsmotrenim razpravljanjem in se zraven izgubljamo v popoBni neaktivnosti. V stvarnost! Odgovornost leži nad vsakim poedincem posebej, postavljeni smo pred razpotje: biti a!i graditelj, ali pa amorfen materijal pri velikem snovanju bodočnosti.
Izvajanja akademika Brnčiča so bila z odobravanjem snrejeta na znanje. Takoj nato je bil izvoljen nastopni
odbor:
predsednik fil. Brnčič in odborniki W5Man, Tasič. Šantl, Jeruc, Popovič, Kraigher Dušan, Kolarič, Kranjc in Žagar.
Vo volitvah je .imel na ikademike Še kratek nagovor glavni tajnik CMD mž. Mačkovšek. ki je povdarjal, da ga izredno veseli ustanovitev akademske podružnice CMD, saj so baš
naJJdealnejšl hord CMD tzšl Iz akademskih vrst.
Veseli ga pa tudi. da so navzoči zastopniki bratskih rodov z juga države, ki bodo tja ponesli idejo CMD in jo razširili med svojim rodom. V nadaljnjem govoru je tajnik očrtal važnost delovanja CMD ter naloge akademske podružnice. Ni treba, da akademiki zbirajo prispevke, ne, njihovo delo naj bo v glavnem obrambno, akademska omladina je pa poklicana, da
skupno naše obrambno delo postavi na znanstvene temelje.
Pozival je mladino, naj po možnosti pohiti na naše meje, med naš živelj, kj Je nacijonalno ogrožen, naj ga bodri in raj mu vcepi ljubezni do domovne ter dokaže, da je edino Jugoslavija njegova prava domovina. G. tajnik je nato navedel nekaj konkretnih primerov, kako je treba pridobiti ljudstvu zaupanje in mn dokazati, da je pri nas le najboljše.
Zborovanje je zaključil notar Hudover-nik z vzklikom: Vivat, floreat, oresoant akademska CMD! Akademiki so se nato col-noštevilno udeležili slovesa koroških So-vencev na kolodvoru.
Žalostna posledica ljubosumnosti
Mlad kavallr je po prekrokani noči skoro do nezavesti pretepel svojo ljubico — Nesreče
Slovo koroških bratov
Prijetna zakuska v Ljubljanskem dvoru — Dragim rojakom je bil izročen krasen lovorjev venec — Prizori
na kolodvoru
Ljubljana, 17. maja.
Noč na nedeljo so na reševalni postaji preživeli razmeroma mirno. Simo redko je zazvonil telefon in 6e je oglasi! od nekod klic, da bi prišli rcševalci po bolnika, ki je do zadnjega odlašal s prevozom v bolni« oo, pa mu je jela nagajali noč in se je mo* ral hočeš nočeš odločiti za transport o1-najbolj neprikladnem času, ko so drugi dobri, zdravi Ljubljančan: mirno sanjaji o tem, kako bodo čim lepše preživeli pomla« dansko nedeljo. V par hišah v mestu so bili tudi pred veselim dogodkom in je tak »dogodek« naenkrat zav^kal po prevozu mamice v žensko bolnico. S prvim poško* dovancem odnosno poškodovan k o so imeli rcševalci opravka davi okrog 6. Stvar 6e je pripetila nekako takole:
Mlad zasebnik je sedel sinoči v družbi svojega dekleta v gostilni. Kmalu se je okrog njiju zbrala večja vesela družba. Tudi sama sta postala vesela. Ura pa je tekla in ko je odbila polnoči, je rekel fant punci: »Ali greva še v kavarno?« »Prav,* je odgovorila ona.
Pa sta šla in ko je bila ura 2. si je iz« mislil fant, da bi bilo dobro obiskati še bar. Punca je fantovi želji ustregla, pa sta oba šla v bar, kjer je bilo prav pri* jetno. Plesali so, se šalili, peli in seveda tudi pošteno pili.
Malo pred 6. uro sta zaljubljenca za« pustila veselo zabavišče in jo krenila po
ulicah. Komaj sta prispela do Pogačarje« vega trga, je fant, ki je bil temeljito na« kresan, v navalu ljubosumnosti udaril punco. Pijanost in ljubosumnost se ne družita prav, pa je fant udarce ponovil :n tolkel po nesrečni ljubici tako neusmi« ljeno, da se ji je vlila kri in da jc napo« sled padla skoro nezavestna na tla. Tedaj pa so že od vseh strani obstopile kavaKr« ja ženske in mu začele metati v obraz hude očitke. Prišel je tudi stražnik, ki je mladeniča odvedel na policijo. Hudo po« škodovano mladenko so morali z reševal«
nim avtom prepeljati v bolnico.
*
V splošno bolnico so nadalje pripeljali dopoldne 1441etnega Ivana Martinca iz Škofljice, kj mu je 6lamorezsiica odrezala na desni roki 4 prste.
Valentin Stare, 48 let 6tar, stanujoč na Cankarjevem nabrežju 3, je prišeJ v sobo« to na Resljevi cesti pod konje im voz. Pri padcu je dobil težie poškodbe, po vsem telesu, zlasti pa na levi roki in nogi. Na* vzlic temu je mislil, da se bo lahko zdra* vij doma To pa se ni obneslo in je moral danes zaradi prehudih bolečin v bolnico.
France Tumpej, 71etni sin sodnega urad« nika, stanujoč v Jegličevi ulici 10, je pa« del tako nesrečno pri telovadbi, da si je zlomil desno roko in so tudi njega oddali v bolnico.
Ljubljana, 17. maja. Po včerajšnjem lepem sprejemu v Mari* boru in odigranju Špicarjeve »Miklove Zale« v mariborskem narodnem gledališču ob obilni udeležbi narodnih Mariborčan nov, so se danes dopoldne vračali naši korotanski bratje z vlakom mimo Ljublja* ne domov. Na ljubljansko postajo je pri* spel vlak ob 10.15. Tu so dragi gostje, 52 po številu, izstopili. Dasi so bili vse te iz* letniške dni med nami stalno na nogah, vendar še niso kazali nikake utrujenosti. Čvrste koroške korenine, doma iz zibelke slovenskega rodu, pretežno kmetskega po* klica, so ponovno z zanimanjem ogledova* le belo Ljubljano, ki je naš in njihov kul* turni centrum.
Ostali so v Ljubljani samo do pol 12. Med tem odmorom jim je ljubljanski Klub koroških Slovencev priredil v Ljub* ljanskem dvoru zakusko, pri kateri jim je predsednik kluba g. dr. Fellacher z lepim nagovorom izročil krasen pozlačen lovor* jev venec. Žal, je čas hitel in člani in čla* niče Izobraževalnega društva »Kot« iz St. Jakoba v Rožu so se morali vrniti na ko* lodvor, kamor jih je spremljala večja družba v Ljubljani bivajočih Korošcev in drugih Ljubljančanov. Na peronu se je zbralo k slovesu tudi več zastopnikov ljubljanskih društev, med katerimi je bila zlasti številno zastopana akademska po* družnica CMD.
V prijaznem razgovoru z rojaki, ki so bili pretežno oblečeni v lepe narodne noše in okrašeni s cvetjem, katerega so deloma prinesli še. iz Maribora, se je bližal čas slovesa. Ljubljanski Korošci, ki so se v Ljubljani že navzeli ljubljanščine, so se zopet mogli razgovoriti v svojem milem domačem narečju.
Gostje so km3lu zasedli svoj vo® in po« govor se je nadaljeval kar skazi okna Odgovarjati so morali gostje na številna vprašanja, saj so doma iz krajev, ki ima« jo z nami le rahle stike, ker nas ločijo meje, dasi smo z njimi enega jezika in ene krvi. Med razgovori se je zaslišala iz voza koroška pesem, lepo ubrana in otož* na, kakor je žalostna zgodovina slovenske« ga Korotana, kjer se jezikovna meja ved* no bolj pomika do politične. Pa še ni umrla slovenska beseda v Korotanu, še se upirajo raznarodovanju, kar nam baš ka« že krepko organizirano Izobraževalno dru* štvo »Kot« s svojim delavnim predsedni' kom g. Miklavčičem, ki je igral tudi glav« no moško ulogo v »Miklovi Zali«. Miklav« čič, ki je dovršil nekaj razredov srednje šole, je prav priljubljen predsednik in je v tem svojstvu moral dajati tudi največ odgovorov na vprašanja radovednih Ljub« Ijančanov. Utisi, ki so jih naši dragi ro» jaki dobili med nami, so najugodnejši, saj so mnogi med njmi bili prvič v naših kra« jih, kjer so videli m čuli, da je nasa bo« seda svobodna in da nas že dolga leta več ne tlači tujec.
Sredi razgovorov »e je začel vlak pre« mikati.
»Živela Ljubljana! Živeli Korošci!« je odmevalo med mahanjem s cvetlicami in
robci.
»Pridite še! Tudi mi pridemo k vam,,« so se slišale še zadnje besede, nakar je vlak Šentjakobčane odpeljal do Jesenic, da tudi tam vprizore narodno igro »Mi* klovo Zalo«. Naj jim ostanejo dnevi bi* vanja med nami v najlepšem spominu, ki jih naj krepi v njihovi hudi borbi za milo materno besedo.
Klateži na deželi
Mnogi potepuhi so se s pomladjo preselili iz mesta na deželo — Zasledovani vlomilci in tatovi - Pozor pred
postopači!
Krvav zločin na Ježid
Trije vinjeni bosanski delavci so brez povoda z nožem napadli in težko ranili dva moža
Ljubljana, 17. maja.
Danes popoldne okrog 17. je bil na Je-žici izvršen krvav zločin, katerega žrtvi sta postala prav po nedolžnem 271etni ključavničar Alfonz Kralj iz Ljubljane in 251etni krojaški pomočnik Ivan Jakob z Ježice. V omenjenem času se je na kolesu iz Ljubljane proti Ježici pripeljal Alfonz Kralj, na kolesu je pa vozil tudi svojo zaročenko. Ko je zavil na Gameljsko cesto, so ga nenadoma obkolili trije očividno popolnoma pijani bosanski delavci in še preden se je Kralj zavedel, kaj hočejo, ga je eden izmed njih sunil z nožem v hrbet.
Napad na Kralja je videl Ivan Jakob z Ježice, ki je hitel Kralju na pomoč, nesreča pa je hotela, da je padel, a v tem hipu ga je tudi že eden izmed Bosancev
sunil z nožem v pleča. Dočim Je Wla Kraljeva poškodba lažjega značaja in je lahko ostal v domači oskrbi, so morali Jakoba prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da ima najbrž ranjena pljuča.
Zločin pijanih Bošnjakov je vzbudil na Ježici, kjer je bilo precej izletnikov, veliko ogorčenje in razburjenje ter so se ljudje splošno zgražali nad divjaškim činom. Pijana trojica je nato kolovratila naprej, zaradi popolne pijanosti so omagali ln popadali v travo ob cesti. Eden Izmed pasan-tov, ki je bil priča njihovega zločina, je pa sedel na kolo in odhitel na orožniško postajo, kjer je zadevo prijavil. Kmalu na. to sta prispela dva orožiika, ki sta nasilne tri napadalce aretirala.
rvrp »
Ljubljana, 17. maja Kakor hitro je v maju prevladalo res stalno, lepo vreme, že so razni klateži, ki so se pozimi raje zadrževali v toplih gnezdih v mestih, smuknili na deželo. Bogme, tudi njim prija zelenje in cvetje, vabi jih jutranje solnce in popoldanski počitek na mehki travici, v senci grmovja in košatih dreves. Seveda pa te vrste potepini računajo s 5e lepšimi in praktič nejšimi izkušnjami, katerih posledice čuti naše podeželsko prebivalstvo. Zdajle je na polju in vsepovsod i.unaj dela čez glavo in naš kmet ne mor-3 ostajati doma. Družina odhaja zgodaj na njive, in popoldne zaklene za seboj vrata 5e gospodinja tako da ostane doma samo še pes-čuvaj, če se še ta ne sname z verige in se potepe po vasi ali se zažene v gozd pojat divjad. Tudi če ga veriga zadrži, ga oprezujoči tat lahko obide in — pride na gostovanje -v kmetsko domačijo.
Ljubljansko orožniško poveljstvo in druga varnostna oblastva dobivajo v zadnjih dneh čedalje več prijav o vlomih in tatvinah na deželi. Zlasti so se natepli zli-kovci v mariborsko okrožje, kjer strahu-jejo prebivalstvo po dnevi in ponoči. Ne prihajajo pa samo v oddaljenejše, manjše vasi in naselja, marveč se udejstvujejo tudi v večjih krajih, kjer bi človek mislil, da ne bodo mogli tako brezskrbno uveljavljati svojih spretnosti.
Znan vlačugar je 49Ietnl Josip Muršec, po poklicu čevljar, doma lz Slaptincev v ljutomerskem okraju. Na vesti ima že precej grehov, a ga orožniki niso mogli izslediti. Te dni se je nevarni klatež pojavil na Veračah v šmarskem srezu ter udri v hišo posestnika šurbeka. Pretaknil je vse prostore in vztrajal toliko časa, dokler ni našel prostora, kjer je šurbek hranil denar. Izmaknil je nekaj nad 2500 Din in nato izginil iz vasi, kakor da ga pode erinije. Orožniki so se zdaj Se intenzivneje lotili zasledovanja nevarnega tatu in je kmalu pričakovati njegove aretacije, kajti Muršec, kakor je sicer spreten in prekanjen, se ga rad napije. To ga bo najbrž tudi pokopalo. Muršec Je precej visok možak, svetlih las in na levo nogo nekoliko šepav.
Drugi zasledovanec Je 401etnl mož z veliko brazgotino od ušes do brade, po imenu Matija Gorišek, doma iz Tolstega vrha. Kakor Muršec se tudi on stalno potepa okrog in krade, kakor sraka. Pred par dnevi ga je spet prijavil posestnik France Primožič iz Skorne^a. Pritepel se je v naselje in v ugodnem trenutku smuknil v • Primožičevo hišo, kjer je brž ukradel črno |
moSko obleko, par lepih moških čevljev, daljnogled ,nekaj toaletnih potrebščin, zavoj tobaka in več drugih malenkosti, tako da je škoda prav znatna, čim je tatvino izvršil se je najbrž umaknil v gozdove, odkoder je krenil skoro gotovo v kako drugo dolino.
V	okolici Mozirja se kreta Se dalje časa neznan, vitek mladenič, ki prihaja v vse tamošnje vasi in povsod zapusti najslabši spomin. Pred nekaj dnevi se je pojavil tudi v Gavcih, kjer se je ustavil v Mihelčevi gostilni V ugodnem trenutku, ko je menda bil v sobi sam in se je čutil popolnoma varnega, je hitro skočil k omari ter zbasal v žep okrog 500 cigaret Zeta, 100 komadov vardarskih, 2 škatlji vrbaskih ter še nekaj cigaret drugih, že boljših vrst. Izpil je tudi nekaj žganja in si prilastil par žemelj, nakar je stresel za nameček v žep še nekaj pesti drobiža, ki ga je našel v drugem predalu. Mladenič, ki ima sicer zdaj že precej ponošeno obleko, a je elegantnega kroja, je nato izginil in ga v Gavcih ni bilo več na spregled.
V	stanovanje delavca Mihaela 2užmana na Vranskem je bil izvršen te dni drzen vlom. Drznež se je lotil vsega: obleke, živil, drobnarij, iskal pa je seveda predvsem denar. Odnesel je novo črno obleko, par čevljev, 22 kg prekajenega svinjskega mesa, hleb domačega kruha in različne drage stvari. Vlom je izvršil delavec Julij Pevec, doma nekje iz okolice Zidanega mosta, ki je bil dalje časa zaposlen pri gradbi vodovoda na Vranskem. Po tatvini pri Zužmanu je neznano kam izginil in ga orožniki pridno zasledujejo.
Ze dolgo časa zasledujejo varnostni organi tudi 351etnega trgovskega pomočnika brez stalnega posla in bivališča Franceta G. iz okolice Frama. Mož, ki je bil zaradi raznih nepoštenosti že večkrat kaznovan, je v družbi svojega tovariša Franceta Li-potnika vlomil v trgovino Antona Fedra-na v št. Juriju ob j. ž. in ukradel razno blago v vrednosti okrog 14.000 Din. Za njim je izdalo celjsko sodišče tiralico.
V	družbi nekega Ernesta Voka, klateža brez stalnega bivališča, se potepa po štajerskih vaseh tudi 291etna Tereza Popo-vičeva, iz Klanjca. Popovičeva je zelo prekanjena pustolovka, zmožna vseh trikov, čeprav je po poklicu samo delavka. Zaradi raznih sleparij je bila obsojena v Kozjem na daljši zapor, a se ji je posrečilo pobegniti, ko bi imela odsedeti še 20 dni. Po pobegu so jo nameravali oddati v žensko kaznilnico v Begunjah na Gorenjskem, pa je raje pokazala fige, zletela iz gajbice in spet poiskala svojega fanta...
V 40 nrah iz Skadra v Prago
Naglo so švigale mimo nas male nasel-fcine ob morju, Katun, Bečič, Sv. Štefan in mnogo prej, kakor sva upala, sva prispela v Budvo. Nemalo sva se začudila, ko sva videla, da je ta idealno ob morju ležeč in lap kraj skoraj docela pod vodo. Lapi široki trg, kjer sva na potu v Albanijo pristala in obračala, je bil ves pod ▼odo. Pa še vedrno je Mlo dalje.
Toda nisva imela mnogo časa za taka premišljevanja. Dalje, dalje...
Visoko je brizgala voda v zrak, ko je arrto z nezmanjšano brzino za/vil na desno proti Lovčeinu. Prišli smo na trdo, kame-nito cesto in g. Rosa je sedaj pognal motor, kar se je dalo. Z neverjetno hitrostjo smo se vzpenjali v hrib, a tudi v dolino je vozil s planom. Na ovinkih mi je kar sapo zapiralo in večkrat sem zamiižal misleč, da se zmajderva v strašnem prepadu, zdaj na levi, zdaj na desni. Pa nič se ni ugodilo. G. Rosa je vozil kakor sam sv. Elija.
Ko tako drvtaio s iklanca v dolino in zavijemo čez serpentino, nenadoma oba zapaziva komaij par metrov pred vozom na sredi ceste tri precej velike skale. Zaradi deževja se je bržkone kje visoko gori utr-pal plaz. Mene je kar zona spreletela. Na zmanjšanje brzine pri tej hitrosti mi bilo niti misliti, a tudi zavore bi n<ič ne pomagale, ker tako naglo avtomobila sploh ni mogoče ustaviti.
2e sem se v dtahu vMel s polomljen lmd «di in raabito glaivo sredi pečovja. čutni sem, kako se ml pod usnjato kapo ježijo lasje. Od strahu menda nisem utegnil niti zakričati.
No, pa zanašal sem M samo na g. Bosa.
In res se je imenitno izreszal. Jaz bi bil gotovo izgubil hladnokrvnost, on pa, kakor da sploh ni nič. Saino malo je zaokrenil volan, čutil sem sunek, ki me je malo vrgel s sedeža, zamolklo je nekaj počilo in že smo se ustavljali.
Obstojamo.
Ročno skočiva oba iz voza laz sem bil še ves prepadein, g. Rosa pa je samo malo ošrvigml z očesi vozilo in že je vedel,
kaj je.
—	Hiitro odviijte rozervmo kolo, jaz pa ■baim pregledal, če se ni še kaj drugega zgodilo na sprednji osi!
šele sedaj sem videl, da imamo presekano gumo na leivem sprednjem kolesu. Ko sem odivijal kolo, je gosp. Rosa splezal pod avto 5n ga pregledal.
—	Vse dobro! Samo guma je šla
Med delom mi je g. Rosa razkladal, kako je treba v takih primerih postopati, če ibi bil naglo zavrl, bi bili na razmočena cesti in ob udarcu na skalo najbrže zdrsnili
po strani in avto bi se bil preokreauil v _
prepad. Zato o'e skušal voz.iti med skalami tako, da jih je kolo razrinilo. Desno kolo je res odrinilo skalo in gladko pasiralo, levo pa je prišlo na os.ter rob druge skale in zato je nastala v gumi tako velika luknja. Udarec pa je bi.l tako silen, da je kakih 15 kg težko skalo vrglo daleč v stran.
Delo je šlo ročno od rok, v par minutah je bilo kolo izmenjano in že smo drveli dalje...
Strmo se vzpenja pot proti vrhuncu Lovčena, ki si je nadel na glavo klobuk vz neprodirme megle. Enakomerno je brnel motor io naglo smo se znašli na križišča cest Bu-dva—Cetmfl e—Kotor. .
Pogled na serpentine me je navdajafl sicer s precejšnjim strahom, ker je bila cesta razmočena, a izkušnje na Sutorman-pasu so mii bile še živo v spominu. Toda g. Rosa me je hitro potolažil:
—	Serpentine so primemo razširjene, z zidom obvarovane in lahko služijo za vzor, kako je treba graditi take ceste.
Brez nezgode smo pridrveli v dolino. Na tarižiišču v Kotoru sva bila v dvomih, kad naj kreneva Glavna cesta vodi okrog ko-torskega zaliva, a g. Rosa, ki to pot že dobro pozma, se je spomnil na motorni čoln, ki prevaža aivtamobile, tako da se lahko prihrani pot kakih 30 km. Zato sta krenila ma levo, kjer vodi oaka cesta tik ob obali. Naglo sva švignila mimo moro. arzen al a, fajer naju je straža ustavila in nama za-bičiila, da se v okrožju arzen al a ne sme pušiiti. Kmalu sva prispela v Lepetane, malo naselbino tik ob obali Kljub temu, da sta dtva huda konkurenta pri prevažanju avtomobilov, sva imela smolo. Nobenega namreč ni bilo na tej strani obale. Dolgo je g. Rosa dajal sigmaile s hupo, predmo so naju na drugi strani kakih 2 do 3 km širokega preliva opazili. Hkrati *ta oba motorna čolna, dokaj primitiven domač izdelek, z lesenim platojem, na katerem je prostora za dva avtomobila, prispela k malemu pristanišču in konkurenta bi se bila sfkoroda sterola, kdo bo prepeljal.
—	Jaz Vas premeMem, a ne boste nič plačali sedaj, a.m.oak šele, ko se boste vračali! se je ponujal eden.
—	Jas sem prvi začel s prevozom in sem gotovo tudi že Vas prevažal, torej ml lahko boM zauioate, Je trdil drugi.
—	Mend je vseeno, kdo pelje. Kdor Je hitreji, ta naj voei! Nama se mudi! Je odločil g. Rosa in že zavozil preko malega mostička na najbližji čoln.
i — Ha, ha, se je porogal konkurentu, p« Jih bom le jaz, ne ti!
Prevoz traja kakih 15 minrat Ta »odmore sva izkoristila za malo okrepčllo. Dubrovmiška zaloga, ki jo je g. Rosa skril zadaj za sedež, nama je prišla izredno prav. Zelo dober kruh pa sem med tem, ko je g. Rosa klical čodaarje, kupil v bližnji mornariški gostilnici, kjer so bali zelo prijavni in so z največjim zanimanjem spraševali, kod in kam.
Narezal sem doberšno porcijo sendwi-chov, krepčala pa sva se še z dobro črnino, ki sem jo za par dinarjev dobdl t omenjeni gostilnici.
Gospod Rosa je medtem tod! že plačal čolnarja.' Za prevoz je računal samo 15 Din, a še tega denarja se je branil, češ, boste plačali, ko se vrnete, da ne bo imel konkurent posla
Ko sva imela pod seboj zopet trdo cesto, sva z vso brzino, po ozki, a lepa oestl, ki Ji tudi dolgotrajno deževje ni prav nič škodovalo, »drvela dalje.
Z zanimanjem sem spotoma opazoval kretanje vojnih ladij in hidroplaroov po Kotorskean zalivu. Zlasti v Zelemiki jih je bilo precej vsidranlh. Toda vse te slike so zdrvele mimo, kakor v kinu na platna, že smo v Hercegnovem.
Ko prideva na široko obalno cesto, ki vodi skoro ves čas ob morju vse do Dubrovnika, je začel goepod Rosa voziti s tako brzino, da mi je kar sapo zapiralo.
_ Vsaj na ovinkih malo počasneje vozite, sicer najn bo res še vrag v/ei, pred-oo prddeva do Duforovndka, sem silil v g. Roea ko sem videl na tahometra, da celo v najožjih ovimkdh vo®! ne pod 50 kan. Zadnji del voza je v ovinkih hudo zanašalo, ker je bil vo« zadaj prazen, brzina pa Je bila po mojih dotedanjih izkušnjah več ko nevarna.
—	Moramo hiteti, mi je zatrjeval g. Rosa Saj veste, da sva mnogo zammdnla zaradi sitnarenja albanskih carinikov in na Satonman- pasu. Ob 12. bi morala biti po našem račumu v Dubrovniku. Tu pa je lepa cesta in ni nič hudega, če malo bolj pritisnem.
—	Meni je prav, toda celo glaivo bi vseeno še rad prinesel domov!
—	Ho, ho, nrič bati! Najhujše Je že za nami. če ne bo megle, bo šlo vse dobro. Samo Knšn naj nama bo milosten. Saj veste, kako nas je ovirala megla, ko smo vozili sean. Takrat še dežja ni bilo, sedaj pa kar neprestano lije.
Vdal sem se v božjo in g. Rosovo voljo. On je posvetil vso pozornost cesti in motorju, jaz pa sem občudoval krasno pot in ofeolico ter samo obžaloval, da nama vremenski bogovi niso naklonili soLnčnih dni.
čim bolj se je ura bližala poldnevu, s teim večjo brzino je drvela škodovka po tndi, zelenkasto se svetlikajoči cesti.
Ob 12.38 zavijemo okrog malega ovinka in pod naimi leži Dubrovnik.
—	še pol ure sva prepozna! spregovori končno g. Rosa, ko zavijeva za starinskimi utrdbami na glavno ulico. Prevalila sva doslej 203 km. Nad 1300 jih imava še pred seboj. Zato se ne bova nič ustavljala
Ko sva vozila mimo cele kolone avto-taksijev, so naju šoferji burno pozdravljali in nama mimogrede čestitali. Skoro vsn imajo namreč Skodovke, samo nekoliko večje, bi so bili na uspeh - naše »male« zelo radovedni.
Srečno pot in dobro se držita! so klicaM za nama, par pa najn je celo spremilo par kilometrov daleč.
(Nadaljevanje dne 25. maja.)
DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU
Ameriški raj za ločence
Mesto, 1d žhi hi boga« od zakonskih razprtij — Kaf pravi ameriški
»strokovnjak« o ločitvah
V različnih državah ameriške nnije veljajo različni zakoni o ločitvi. Posebno neizprosni so v Newvorku, kjer mora biti nezvesti zakonec zasačen na kraju prestopka in flagranti in se ne ozira sodišče na nobene druge dokaze.
Zato slovi malo mesto Reno na zapadli unije (Nevada) po svoji popustljivosti v tem oziru. Sodniki dovolijo ločitev slehernemu državljanu Nevade, državljanstvo pa se pridobi po trimesečnem bivanju v državi. To nudi sijajne zaslužke domačinom. Vnovči-jo povprečno letno na ta račun do 5 milijonov dolarjev. V mestu biva stalno do 600 zakonskega jarma sitih bogatašev. Mestni sodniki ločijo letno nad 2000 zakonov. Pod-nija je najsijajnejše mestno poslopje in sploh središče vsega življenja. Tudi vsi veliki hoteli so zgrajeni prav blizu sodnijske palače. Tujec moškega spola, ki zaids v Reno samo iz radovednosti, se dokaj nerodno počuti v teh hotelih, kjer stanujejo notri same dame iz vseh krajev Zedinjsnib držav. Gospodje možje, ki so zaposleni kakor vsi Američani, navadno izkoristijo za podnijsko razpravo svoj weekend in prihajajo v Reno samo za nekoliko dni. Ločitve potrebne žene nasprotno zapravljajo v Renoju denar, dokler ne pridobijo državljanstva v Nevadi.
Skoro vsi mlajši odvetniki v Renoju so loeitni strokovnjaki in poročeni z ločenimi ženami različnih bogatašev. Ta promst počiva samo o Božiču. Dame tolmačijo to s hrepenenjem po domu in deci, njih možje pa mislijo, da hočejo pobrati njih žene zadnjič pred ločitvijo božična darila. V ostalem času zaslužijo v Renoju vsi stanovi in poklici. Samo telefonski razgovori posameznih obiskovalk stanejo do 300 dolarjev na teden: posvetujejo se s sorodniki ali poskušajo zadnjič skleniti mir z možem in kličejo zdaj S. Francisro, zdaj Cbicago itd. Kov-boji, ki pasejo v mostni okolici svoje črede. tiri jo bodoče ločenke jahanja, jim prirejajo izlete in naposled postanejo srečni
(lastniki farm, hiš itd. Menda tiči v »ličnem prijateljstvu vzrok neznosne nesramnosti hotelskega osobja. Natakarji in celo dečki pri dvigalu kličejo ugledne dame samo: >Halo. Kate, k telefonu!« in slično-
Mesto Reno je človeštvu dalo dosedaj edinega strokovnjaka za filozofijo ločitve. To je sodnik George Barlet, ki je lastnoročno razdrl do 22.COO zakonov in njegovo delo se imenuje: »Žena, mož in nesporazum.» Avtor trdi, da je ločitev kakor nož v roki veščega kirurga učinkovito orodje za zdravljenje razbitih src in obnovitev uničenega domačega miru. »Ločitve so znamenje časa. Njih vedno večje število je razveseljiv dokaz iztreznenja naših zakonskih nazorov. Ko se bodo možila mlada dekleta, bo nazadovalo tudi število ločitev. Desettisoči pravd, ki sem jih opazoval, dokazujejo, da se ločijo po večini samo žene v starosti nad 25 leti. Ločitev ima samo dobre posledice za oba zakonca, ki si ustvarita boljše življenje. in ni res, da škoduje deci. Nasprotno kažejo ločeni možje neprimerno več zanimanja za deco in njeno vzgojo.«
Druge zapadne države bi rade tekmovale z Nevado in hočejo olajšati ločitev. Tako n. pr. oznanja Arkansas, da so gledališča tudi v nedeljo odprta in trdi. da >nikjer drugje v Ameriki ne boste našli toliko razvedrila v teku 90 dni, ki so potrebni za ločitev.« Vlada države Nevade je smatrala zaradi konkurence za potrebno še olajšati obstoječe določbe. Senator Bush je predložil parlamentu načrt o ločitvi potom pošte, ki bo mogoča že po šesttedenskem bivanju v Renoju. Toda zveza lastnikov hotelov in barov je že vložila ugovor in zahteva ohranitev dosedanjega dvomesečnega roka. Sklicuje se na velike izdatke, ki jih je imela v ureditvijo igralnic, konjskih dirk, prostorov za tenis in golf. planinskih koč za smučarje, ponočnih barov in športnih bivališč. Vse to je namenjeno ločencem in vsi ti dohodki bodo izostali, če se bo vršila ločitev samo po pošti.
A
v^tefc, a kača je kakor blisk planila za njim in ga trenutek pozneje podrla na tla. Obupno je zakričal in kmaju izgubil za« vest v neusmiljenem led en omrzlem obje« mu. Slučajno 60 slišali njegov krik indijan« ski lovci. Razsekali so udava na kose z noži in reš;li Zimcova.
Več tednov je bil Zimoov na robu blaz« nosti, tako ga je pretresla zavest, da bi bil brez slučajne rešitve obsojen na grozno smrt. Ko je okreval, je takoj prodal farmo in se zopet preselil v brazilsko prestolnico.
Argentinski predsednik
r
Bolnišnica za ljubezen
Zdravnik za nmobolne prof. dr. Martin je po nalogu francoske vlade več let delal poizkuse z ljudmi, ki so zagrešili zločine v blaznosti iz ljubezni. Prišel je do zaključka, da so vse te osebe duševno bolne. Treba jih je zdraviti s posebno metodo in jih prl-rn-orali, da se podvržejo posebni »ljubezenski kuri«.
Ta kura je specijaliteta profesorja Martina in v neki pariški bolnišnici se je ustanovil poseben oddelek za takšne bolnike. Tjakaj spravljajo vise tiste nesrečnike, ki so iafcušali izvršiti samomor zaradi nesrečne ljubezni, dalje takšne, ki so snovali ali celo izvršili zločine iz ljubosumja in iz podobnih razlogov. Vse takšne bolnice irna-iV> pod strogim nadzorstvom. Dr. Martin jib »dravi z odkloni od njihovih man i j in pra-rri, da njegov način zdravljeni j a izvrstno msp-sva.
Več samomorilcev j« odšOo 1® oddelka dr. Martina popolnoma zdravih in se pri njih Bi več pojavila nemarnost, da bi ponovi!? atentat, na lastno življenje. Posebno pa si Šteje dr. Martin v zaslugo, da se mu je
posrečtlio ozdraviti tudi nekatere zločince, ki so se po njegovi kuri vrnili med svet v popolnoma normalnem stanju.
V objemu ogromne kače
Ruski izseljenec Zimcov, ki ga je vrgla usoda v Brazilijo, se je navadil tropskega podnebja in je prav dobro zaslužil kot elektrotehnik. V dveh let'h je prištedil v Rio de Janei.ru toliko denarja, da si je ku« pil malo farmo ob Amazonki, iztrebil kos pragozda in poskusil srečo z nasadi. Imel je 'zredno srečo in 6e ni zmenil za velike, do 3 m dolge vodne udave, o katerih so mu z grozo pripovedovali domači delavci.
Pred meseci je odšel v gozd na lov. Ho« tel je napoditi papige, ki so mu pustošile pomaramuna drevesa in kavino grmovje. Med potjo je zašel, postal hudo žejen in se zelo razveselili, ko je naposled zagle« dal malo jezero. Z muko si je naredil sko« zi bohotne ovijalke pot do vode in se vrgel na tla, da bi se napil. Ko je zopet vstal, je nenadno zagledal, da drvi po bližnjem deblu navzdol velikanski udav. Zimcov, ki je bil brez pravega orožja, se je spustil
Uriburu
se simpatično smeji v svojem avtomobilu, po poročilih iz Argentine pa je nedvomno v skrbeh zaradi neprestanih demonstracij po republiki.
Ogromno število železniških nesreč v Rusiji
Ruski vodrilni gospodarski vest.nik »Eko-nomičeskaja žiznj« objavlja uradno statistiko, iz katere je raavidno, da je bilo v letošnjem aiprilu na ozemlju ruških sovjetskih republik 4182 železniških nesreč. Pri tem je bilo uničenih 2000 lokomotiv io 7000 vagonov. Usmrčenih je bilo 396 oseb, ranjenih pa 2500 ljudi. Najlepše pa je to, da (pripisujejo tolike nesreče neizkušenosti železniškega osobja ...
Le>U 1955 bo znaMo njihovo »ovito 626 t* •od. Leta 1960., torej samo 30 let pozneje, bo prišlo na vsak tisoč za zakon sposobnih moških samo 934 nevest.
Slično razmerje vlada po vsemu svetu. Stara devica bo našim potomcem neum* ljiva označba, če zdaj ne vedo narodno« gospodarski strokovnjaki, kaj bi počel: z vedno večjo brezposelnostjo, jim bo poz« neje povzročalo vedno večje število po za« konske mživljenju hrepenečih moških ne« primerno hujše teŽkoče. Nekateri statistik1 pravijo, da ib utegnila nova svetovna voj* na zmanjšati število moških. A tudi to ni gotovo, ker strupen' plini tudi ženskemu spola ne bodo prizanesli.
Zagonetna smrt italijanske potnice
fo Berlina Jamljajo o nenavadni smrti, ki Je zadela na poti iz Rima v Napoli 28-letno Nemlko Vilmo von Kaan. Nekd železniški čuvaj je našel truplo potnice poleg tračnic. Obleka je bila obrizgana s krvjo in raztrgana. Kaanova je dalje časa bivala v Rimu, kjer je živela v nekem ponzionatn, in se je odipeljala v Napoli z nočnim vlakom. Kolikor se je moglo ugotoviti, so bile nijene reči nedotaknjene. Zdaj preiskujejo. da se (tožene, ali je postala potnica žrtev zločina ali je po nesreči padla iz vlaka.
Obe roki si je odžgal
Mucid Je dobil v starem Rimu priimek Levičnaka in postal slaven, ker si je prostovoljno sežgal roko na žrtveniiku sovražnega vladarja, ki je oblegal Rim. S tem je rešil domovino. Neki kapetan francoske tujske legije je zdaj ponovil to junaštvo, ki pa ni nikomur koristilo. Povozil je na evropskem dopust« v belgijskem pristanišču Dumkerqueu (Dunkirchen) s svojim avtomobilom nekega pešca. Stražnik je kapeta-ma zadržal in povedel na policijsko direkcijo. V oddelku za daktiloskopijo so mu hoteli posneti prstne odtise za zbirko kaznovanih oseb. kakor to zahtevajo predpisi. Kapetan se je uprl. »V Afiriki, kjer sem služil,« je rekel, »sem se navadil spoštovati ugled belega človeka in ne maram biti ponižan med navadne zločince!« A policija je bila neiaprosua. Užaljeni oficir je izgubil vsako razsodnost in rajši vtaknil obe roki v razbeljeno kemično peč, ki je stala v la-boratoriju. Dobil je tako grozne opekline, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer ma bodo kirurgi vzeli več brstov.
Smrt violinskega virtuoza Ysayea
Nevesta je zgorela pred oltarjem
V farnrt cerkvi v- Vielkih Piekarfh na Poljskem se je te dni primerila strašna nesreča. Pred oltarjem sta stala ženin in nevesta. Ko je duhovnik ravrševal poročni obred, se je nevestina, obleka vnela pri goreči sveči na oltarju. Preden so mogli obleko strgati z neveste, je bila nevesta tako ožgana, da ji ni bilo več pomoči. Umrla je v cerkvi in iz nje so jo odnesli kot mrliča.
»Leteče ribe44

Smrtna kosa v Bamumovem zverin jaku
Iz Rotterdama poročajo, da. je opa.zi+.i v cirkusu Bamuimu. ki je na poti Skozi Rot-tordam, nenavadno umiranje živali. Med prevozom iz Mastrichta v Hellmont je poginilo od 17 članov b roječe levje družine 10 levov. Dalje je pogin'1 tudi neki šim-paaiz, samica, ki je bila posebno dragocen eksemplar, en slon pa je utonil. Vodstvo cirkusa sumi, da je ta neobičajni pomor živali pripisati sabotaži uslužbencev.
V Bruslju je umrl slavni umetnik na goslih Eugene Ysaye. Rojen 1858 v Liegeu, je postal 1886 profesor na bruseljskem konser-vatoriju, 1894 pa ravnatelj »Simfonične družbe«, ki jo je bil tudi ustanovil.
V Floridi so iznašli novi šport z motornimi čolni, ki premagujejo s polno vožnjo visoke ovire. Šport je baje zelo napet tako za športnike, kakor za gledalce.
Moških bo še primanjkovalo
Nemški urad za ljudsko štetje je ugoto« vil neutemeljenost vseh povojnih pritožb o pomanjkanju ženinov. Črnogleduiiki se temejjito motijo, če se sklicujejo na mili« jonske vojne žrtve in zatrjujejo, da bodo zaradi tega neštevilna dekleta ostala sta« re device. Sicer je res, da pride zdaj na vsak tisoč moških na Nemškem 1060 žensk, a to razmerje se bo kmalu temeljito izpre« menilo, ker se rodi sedaj neprimerno več dečkov kakor deklic. Isti pojav se je opa« zoval po Napoleonovih vojnah, ki so tudi zelo razredčile moški rod. Menda hiti na« rava sama zamašiti vrzel. Ni dvoma, da bo že leta 1945. na Nemškem vsaj 46.000 za zakon zrejih moških v starosti od 18 do 48 let brez nevest. To razmerje se bo še slabšalo. Pet let pozneje, leta 1950., bo obsojeno na stare samce že 390.000 moških.
Boj za milijone
(Kolik« zaslužijo najobljši boksači?) Odkar je tudi Evropa (razen Anglije, odkoder sploh izvira boksaškj šport), po« segla v odločilne boje za svetovne naslove v boksu, se tudi pri na bolj često ugiba, kako je sploh mogoče, da privlečejo sreča« nja med velikimi boksači take množice gledalcev. Prireditve imajo pač dvestoletno tradicijo in navdušenje za to najbolj na« peto športno borbo je polagoma prevzelo najširšo množioo. Veliki baksaškj boji so seveda zelo redki in pomenijo vselej tako senzacijo, da množica za vse drugo sploh nima smisla. To so dogodki, ki prekašajo vse druge in jih mora vsa/k videti na lastne oči.
Ker se bliža zopet termin (dne 3. julija se bosta v Clevelandu pomerila sedanji »po sreči« prvak Maks Schmeling in Young Stribbling. ki se mu je zahotelo tega našlo« va) za velik odločilni boj, ne bi bilo odveč, če pogledamo nekoliko naizaj, kako bajno so naraščali dohodki na takih prireditvah
m kako lahko si je kar mimogrede napcL
niti žepe z denarji. Za prve nastope za svetovno naaiore, Id
segajo nekako v L 1700, seveda ni bilo mnogo zanimanja in večinoma so morali prireditelji sami nagraditi boksače Leta 1719 so n. pr. v Anglija proglasili prvega svetovnega prvaka v boksu; jasno je, da se je boks potem ravno v Angliji najprej udomačil. Pravil za taka srečanja seveda še ni bilo in zato so često odhajali gledalci razočarani. Prizori niso bili več sportski in publika je obrnila deskam hrbet. Okoli 1. 1880 je marki of Queensberrv sestavil za boks enotna pravila, ki so ee t bistvu ohranila še do danes: po njih se je forma nastopov zopet izboljšala.
Prve konkurence za svetovno prvenstvo je imela seveda Anglija, ki je imela že pr« vaka. L. 1889 je J. Sull;vam v zadnjem boju z golimi pestmi položil J. Kilraina v 75. rundi — k. o. Sullivan je bil junak dneva :n za njegov prihodnji nastop je občinstvo že treeptalo zanimanja. V New Yorku sta se sprijela z J. Corbettom in Sullivan je moral po 24. rundi k. o. — na deske. Do« hodkov je bilo 45.000 dolarjev in ves 6vct je strmel.
Številke so se sedaj pričele dvigati. Lo» ta 1899 je brl najvišji inkaso 66.000 dolar« jev. V Coney Islandu je J. Jeffries po toč« kah zmaga! nad Tom Sharkevem, po kate« rem si je sedanji Sharkey nadel sportsko ime. Trajalo je skoraj 10 let, dokler so dohodki na boksaški prireditvi zotpet čeo» segli nov rekord. V Sidnevu si je prvi osvojil naslov svetovnega prvaka zamorec J. Johnson proti T. Burnsu; boj je bil tako ogorčen in Johnson je tako obdeloval na» sprotnika, da je morala policaja »predsta« vo« prekiniti. V blagajno je prišlo 67.500 dolarjev.
Dne 7. juJija 1910 60 narastli dohodki na nov rekord 270.000 dolarjev. Zamorec J. Johnson je branil svoj naslov proti sta« remu J. Jeffriesu. Neenako borbo je seve« da odfločil črnec k. o. v svojo korist ki obenem spravil 120.000 dolarjev.
Kmalu nato se je pojavil Jack Demp^ev, ki je spravil največ denarja med boksači. L. 1912 je k. o. premagal Johnsonoveg^ naslednika J. \Villarda. Na vstopnicah pobrali 472.000 dolarjev. 2e dve leti je dvignila Demp6eveva slava rekord blagaj« ne na novo neverjetno višino. V Jersey Ci* ty je z lahkoto opravil s Francozom Car-pemtierom; denarja je bilo kot sme*i (1625.000 dolarjev.) Dempsev ie dobii tri* krat sto —, »ubogi« Carpetier pa dvakrat stotisoč dolarjev! Vsi so mislili, da več de* narja ljudje ne bodo položili na ta oltar!
Dempsev pa sc je boksal dalje. L. 1923 je odreizal proti Gibbonsu šibko s 211.000 in izdatno boljše proti Firpu s skoraj 1.200.000 dolarja. Do 1. 1926 6o se sukale vsote med 250 in 700 tisoč dolarji. Toda 1. 1926 so morali vsi pesimiti (ali optinrsti) odne* hati. Prišel je Gene Tunnev in množica je kmalu imela v njem — novega junaka. V FiUadelfiji ©ta 6e udarila z Jackom in Turu ney je v 10. rundah odnesel zmago po toč« kah. Dohodkov je bilo 1.880.000 dolarjev; Tunnevu (saj vemo, kako živi sedaj) je padlo 900.000.
Višek viškov, rekord rekordov pa je bi! dosežen na Tevanži med velikima nasprotni« koma dne 22. septembra 1927 v Cbicagu. Ogromne množice 60 znosvle v blagajno nič manj kot 2.658.000 dolarjev.
Odkar sta se Tunney in Dempsev ttmak« n9a iz arene, 6e je velika mrzlica za bor« bo zopet nekoliko polegla. Milijonov ni br« lo več... L. 1930 je nastopil Nemec Sahmeling proti Jack Sharkeyu; boj je pri« nesel čedno vsoto 750.000 dolarjev, vendar še zdaleka nj dosegel prejšnjih.
Najbolj podrobno se baviljo s števa^rami topot Nemci, ki pošiljajo svojega prvega boksaškega prvaka v svet za obrambo ve« likega naslova Dvomimo, da bi njegova skromna zmaga v I. 1930 navdušila tudi Američane v toliki meri kot je Nemce. Če bo kdo vlekel, bo Sharkev. Morda tudi večji dobiček in — lovoriko!
Skromen mnetnnc
Znani igralec Regie Bruelman je prišel s svojo skupino na gostovanje v Boston, čeprav je trebnšast Ln prileten, je še vedno igral same ljubimce. Tako se je zgodilo, da so ga obsuli gledalci pri predstavi »Romea in Julije« s točo bananovih lupin. Režiser je moral spustiti zastor, da bi pometači hitro pometii oder. Bruelman je z visoko dvignjeno glavo odkorakal v svojo garderobo, tragično stegnil roko in ogorčeno dejal ravnatelju: »Ne razumem, zakaj vaše občinstvo tako sovraži Shakespeara a. Saj je Boston vendar univerzftetiško mesto!
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja ln dan-ke omili naravna »Franc Jožefova« gren-čica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franc Jožefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Francevič:
Izdajalska himna
V mehkem, milem mesecu majniku pod noč na prostranem vrtu kmetske gostilne. Vse naokrog klije in dije bujna priroda, preoblečena v bajno opravo ko nevesta pred oltarjem. V ozadju se blešče veličastni grebeni neomajnih planin.
Koliko izletnikov, ki so porabili to solnčno nedeljo, da se nadihajo čistega zTa-ka za bodoči teden napornega dela! Preseljevanje narodov v malem. Vse mize so dobršno zasedene- Gostje čakajo avtobusa-ma-»todonta, da odrohni z njimi v mesto.
>Ne bodi no taka neumna gosk ošteva debelušna mati svojo podrasliro, ki je zinila nekaj nepoplačljivo abotnega. Dekliea se je užaljeno namrgodila in povesila srčkani obrazek.
^Slišiš, Katinka, kako le morejo biti nekateri ljudje tako zagovedeni in nevedni, da imenujejo gosko nespametno«, pripomni za bližnjo mizo star profesor svoji boljši polovici. »Kura, da, kura je glupa. Toda gos? Kaj bi dal, če bi ji mogel popraviti krivični sloves? Pomisli: v nekdanjem Rimu so bile gosi edine, ki »so na Kapitolu zapazile so« vražnika in ga z glasnim gaganjem izdale. Ni čudo, ako so Rimljani to žival krstili kar na kratko: ptica, aviea po latinsko, in pozabili prvotni naziv anser«.
>Tudi meni se zdi tako, Jožko«, mu pritegne ženica, >posebno če pomislim na našo "osko. Kako je prebrisana! Kadar se po-kt-.cdi m dvorišču, me prijemlje s kljunom
za obleko, češ, naj ji odprem ogrado, ker je sirota pretežka, da bi zletela noter. Tudi naša gaga je, kakor praviš, izvrstna čuvaj-ka. Sicer ne ovaja neprijateljskih Galcev, pač pa našega »Galca«, petelina, kadar sfr-fota na sosedove grede in lehe. Drugače pa sta velika prijatelja. Pa tudi poredna je, ta navihanka! Za razvedrilo mi po dvorišču navleče vse, kar se da le količkaj premakniti. In v aprilu, veš, kako je bila krotka, ko jo je moževina prijemala? Mirno je počepe-la, če sem se je hotela dotakniti. No, potlej sem ji pri Čebronovib preskrbela rumeno-kljunega ženina, pa je bilo že spet vse v redu. Oh, naravnost bojim se, kadar jo bo treba za Martinovo ali za Štefanovo zaklat!. Tako se mi živalca smili...«
>Če preudariš, koliko je še takih divjakov, ki brez oklevan ja zakol jejo ali ustrele človeka, božjo stvar«, je modroval plešasti učenjak. »Koliko umorov se je primerilo zadnja leta pri nas, ki se štejemo za boga-boječ narod! Glej, dva meseca je že, kar so našli tu nekje v bližini onega mladega tovarnarja, za Razborška se je menda pisal, s kroglo v sencih, a še danes nimajo morilca«.
»Nikar tako na glas, Jožko«, ga posvari družica, »tamle v kotu sedi Razborškova vdova. Onale v črnem. Neprijetno ji bo, če bi slišala, da se o njej pogovarjaš«.
Zakonca sta za trenutek premolknila in
pozorneje prisluhnila veseli popevki, ki jo je pridušeno krožila skupina mladeničev, prejkone pomočnikov ali kaj podobnega. Razigrani, pijani bolj od mladosti in praz-
nične radosti kakor od vina, ki je rdelo pred njimi, so droboleli napev za napevom. Iz njih je kipelo, šumelo veselje, ta ogljična kislina naših duš.
»Glej jo no, tamle pa prihaja Šumijeva Mara«, opozori soproga svojega upokojenca, umirovljenega v slehernem oziru. »Kako ponosno se nosi s svojim kavalirjem. Nemara je njen zaročenec?«
>Ho, ho, ti si pa živ adresar, Katinka, saj vse	poznaš!« se zavzame vsestranski
penzijonist, a preglušila ga je vedno krep-kejša pesem fantovskega zbora, ki je bil ta trenutek urezal bolgarsko himno:
Šumi, Marica, okrvavljena, plači vdovica ljuto ranjena ...
Ob teh zvokih se je pripetilo nekaj, kar je vznemirilo gledalce in poslušalce. Novo došla gospodična se je vsa bleda izmuznila svojemu obletovalcu izpod pazduhe in se zgrudila na tla.
»Vode, sveže vode!« se je ralegnilo od vseh strani. Nekdo se je umaknil s stola, kamor so nagloma posadili prepadlo Maro in ji nudili krepčila. Pesem je med tem prenehala. Izletnica se je malce opomogla, vendar v obraz je bila skoro voščena.
»Hoja jo je prevzela in pa pomlad«, je menil profesor.
»Kaj si hočeš, ko zmeraj sedi v pisarni in se tako poredkoma giblje«, je razlagala dobrodušna Katrica.
Valovanje med gosti se je skoraj poleglo. Iznova se je oglasila prejšnja popevka, prekinjena po neljubem pripetljaju- Jače ko
prej so donela čvrsta grla:
Šumi, Marica, okrvavljena, plači vdovica ljuto ranjena...
Malo kdo je opazil, kako je dama v črnini ob tej kitici točila solze. Vse se je bolj oziralo v tisto smer, kjer je sedela nova dvojica.
»Proč, proč odtod, Zelenko«, so jo slišali, ki je vsa izbegana prigovarjala svojemu spremljevalcu, češ, naj jo odvede od šumne množice. Zelja si ji je neutegoma uresničila, kajti pribobnel je mastodont-avtobus in jo pogoltnil v svojo velikansko trebuščino, nalik Noetovi barjri. Hkrati je vstopila tudi ucveljena vdova.
Zaradi razdrapane ceste so se prepotniki zibali sem ter tja, kakor da vinjeni >barko vozijo,«c kakor da jih nevidne ogromne roke sejejo v ogromnem rešetu. Voz je bil natlačen. Mnogo ljudi je moralo stati. Mladina se je nemoteno dotikala ob stresljajih brze-čega hrusta in poljubljali so se poslednji žarki z najvišjimi vrhunci planin. Ta trenutek so izletniki prisejali mimo zelenega gozdička, ki je šelestel blizu ceste kakor oaza sredi prostranega polja.
»Viš, tule notri so našli avtomobil tovarnarja Razborška. Sedel je pri krmilu. Glavo je imel prestreljeno«, je pomignil eden od pevcev svojemu sosedu, da ne rečem so-stojcu.
V	živo zadeti sta se dve ženski glavi globoko sklonili na svojih sedežih. Še opazili nista, da ju neki možak v najboljših letih prodirno ogleduje...
V	mestu je vse izstopilo- Šumijev® je njee
prijatelj odvedel v bližnjo ulico.
»Pustite me nocoj samo, Zelenko«, je dahnila Mara pred vrati. »Slabo se počutim, počivat pojdem«.
Poslovila sta se in dekle Je izginilo v Težo. Za njo pa je hitro zavil tja oni gospod, kateri jo je v avtobusu tako prebadal z očmi. Položil ji je roko na ramo, še preden je odklenila svojo sobo. Zgrozila se je, ko je čula:
»V imenu zakona, z menoj pojdete. čast mi je, da se predstavim: detektiv Alojz Virens!«
Nič se ni opirala. Voljno je odšla za njim m drugi dan je pri zaslišavanju priznala, da je res ustrelila pokojnega tovarnarja Razborška.
Ker se je bila nedavno Rreeefila v mesto, je imela le malo znancev in malokdo je vedel za njeno kratko razmerje z rajnim. Ko pa se je ta poročil z drugo, tega prezira nt mogla preboleti. Pisala je nezvestemu ljubimcu, naj ji dovoli sestanek, na katerem bosta na miren način poravnala svojo zadevo; sicer bi morala napraviti škandal pred njegovo ženo. Povabil jo je na izlet z avtom. Vstopila je šele zunaj mesta. Drugo potem je znano.
Tajni redar je razložil predstojniku, kako je prestregel presunljivi učinek bolgarske himne na licu zloČinke, ki je spričo slabe vesti krivo tolmačila besedilo: Sumi Marica — okrvavljena.
»Rajši ste me i . sama nositi
mne na licu zioeinke, ki je spričo slasti krivo tolmačila besedilo: Sumi Ma-- okrvavljena.	|
ši vidim«, je priznala m-v-Uki; jI 5 prijeli, kakor da bi moraLf ta j\
Gradjanski, Soko in Mačva vodijo
Dočim se je Gradjanski s pičlo zmago nad Prlmorjem dvignil z t mesta na čelo tabele, sta Soko (Beograd) In Mačva (šabac) — prvi brez boja — ohranila vodstvo v svojih skupinah — Skromna zmaga Ilirije v Mariboru — Bogata teniška nedelja v Mariboru
Tenis
Teniški praznik v Mariboru
Tehoitai del rubrike arejnje avtetehaiini oddelek Vaeauat Oil Ctmpunr. i. i.
LJubljana, 17. maja
Daaiašnda nedelja Je pomenila v borbi sa državno prvenstvo v nogometu nekakšen odločilni dan za Ljubljano. V zagrebški ■fenpini Je danes sodelovalo moštvo Pri-morda, ki Je moralo nastopiti proti glaso vitemu »Gradjanskemu« na vročih zagrebških tleh. Ljubljana in Zagreb sta se zavedala, da bi pomenila vsaka senzacija v današnji tekmi pravo revolucijo v prvenstveni tabeli. č>rno-beli so ime'.i ugodne šanse, da zavzamejo — čeprav začasno — •vodstvo lige in dokažejo, da ljubljanskega nogometa ne gre šteti kar tako med pro-■vinaijataega. Toda Zagreb je Zagreb in tu d} danes so v drugi polovici -»purgarji« uveljavili vso svojo umetnost in sigurno ibr^ojevali vodilni gol, toda obenem tud' dve dragoceni točki. Dosežena razlika je cneznatna in dobro je, da se t3kme vrš,j.> po dvojnem sistemu, tako da bo mo-at Gradjanski svoje znanje še enkrat potrditi na naših tleh. Po današnjem rezull.»-tu sodeč se mu to morda ne bo posreč"o! Vsekakor je bilo dovolj, da se je Gradjar. eki povzpel na čelo tabele, dočim se morajo Goncordia zadovoljiti z drugim, Primor de pa s tretjim mestom. Ostali vrstni red 1'Hašk, Ilirija, Hajduk) je nespremenjeni
V	drugi skupini je danes prvič nastopil RSK in »olimpijsko« obračunal z Jugom iz Skorplja. V zagrebški ligi taki rezultati očividno niso več dosegljivi. Skoraj ne* ■razumljivo je sedaj, kako je mogel Jug rešiti v boju s Sokolom eno točko. Tudi sarajevski Sašk, ki otvarja svoj debut v ligi, si jc osvojil dve trdi točki z lokalnim rivalom Slavijo.
V	tretji skupini je število tekmecev naj» večje in tudi borbe so najbolj ogorčene. Mačva si je osvojila še dve točki in je dalje na -vodstvu. Tudi Bačka jo z zmago nad osijeSkim Gradjanskim krepko maha dalje; slično karijero namerava menda tu» di osiješka Slavija, ki jo poznamo že iz lanskega leta kot žilavega borca.
(Podrobne rezultate prinašamo na dru» fem mestu.)
★
Zagreb, 17. maja. Na igrišču Gradjanskega sta danes po dolgem presledku nastopili dve garnituri ASK Primorja iz Ljubljane, ki sta v celoti odrezali častno. Dočim je rezerva iz-vojevala neodločen rezultat, je prvo moštvo v važni prvenstveni tekmi na zagrebških tleh izgubilo igro samo z enim golom razlike, kar je vsekakor za svoje-<":asno formo ljubljanskih moštev razveseljiv pojav, ki obeta y dogledni bodočnosti zanimive borbe med ljubljanskim in zagrebškim nogometom.	'./!."•
GradfaTisJd rez.:Primor1e rez. (Ljubljana) 1:1 (1:1)
Mlada rezerva Primorja je po lepi ta živahni igri z malo premočjo domačinov ohranila neodločen rezultat prvega polčasa do konca igre. Občinstvo je bilo s pred-vedeno igro moštev zadovoljno.
Gradjanski : Primorje (Ljubljana) 2:1 (0:1)
Ob pol 17. je pred 5000 gledalci kot prvo nastopilo moštvo ASK Primorja v naslednji postavi:
Jančigaj, Svetic, Hassl, Zemljak, Sla-mič, Jug n.. Jug I., Slapar, Senica, Er-man, Uršič.
Gradjanski je takoj nato nastopil z naslednjo enajstorico:
Mihelčič, Rajkovič, Bivec, Hilgl, Miha-ljevič, Mekič, Stankovič, Kranjc, Duko-v:ič, Velimirovič, Kokotovič. Za moštvi se je pojavil tudi beograjski sodnik inž. Mika Popovič. Občinstvo je moštvi in sodnika burno pozdravilo.
Današnja tekma je maloštevilne prijatelje Ljubljančanov, ki so spremili črno-bele v Zagreb, zelo razočarala. Moštvo se je po prvem golu umaknilo popolnoma v obrambo, kar ga je končno stalo tudi zmago. Dasi je Gradjanski diktiral tempo, je bil vendar pred golom precej neodločen. Primorjaši so sprva predvedli koristno igro dolgih pasov s hitrimi prodori in skoraj vsak njihov prihod pred nasprotni gol je bil nevaren. Ko je moštvo po prvem go. lu spremenilo taktiko, je začel nasprotnik s smiselno prizemno kombinacijo ter pritisnil črno-bele v defenzivo, v kateri j h je držal skoraj do konca igre. Moštvo je imelo veliko hibo v krilski vrsti, ki je ra-zet. Zemljaka nastopala samo defenzivno iz. ni podpirala napada. Slamič in Jug n. sta bila celo izrazito šibka. V moštvu Primorja je treba pohvaliti vratarja Janči-gaja, ki je bil najboljši mož na polju. V obrambi je bil zelo dober Svetic. Napad je bil v celoti premehak in brez podpore krilcev tudi ni mogel uspešno napredovati. Obramba je bila v splošnem preveč nesi-gurna, kar kaže tudi visoko število kotov 11:1 za Gradjanskega.
Gradjanski je prišel do polne veljave šele po prvem dobljenem golu, torej v drugi. polovici prvega polčasa. Z nizko prizemno kombinacijo je z lahkoto osvajal teren in se pozneje skoraj stalno vsidral na 16 meterskem prostoru pred golom Primorja. S streljanjem ni imel posebne sreče, toda po predvedeni igri rezultat 3 do 4:1 za Gradjanskega ne bi bil previsok.
Sprva vlada v obeh moštvih precejšnja nervoznost Igra se raztrgano. P. izsili kot, ki ostane neizrabljen. Tudi G. dobi takoj kot, ki ga tudi ne izrabi. Kar nato sledijo trije kot za G., ki ca ne prinesejo spremembe. P. je v napadu, toda ne izrabi zelo zrele situacije pred golom G. G. prevzame žogo in izsili v 27. min. 5. kot, ki je bil najbrž out. V 28. min. dobi po ubranjenem kotu žogo Jug n., ki daje dolg pas Ermanu, ta Slaparju; slednji prodre nemoteno do 16 m in strelja v desni kot plasirano. Mihelčič se vrže: na žogo, toda gol je neubranljiv.	- v
1:0 za P.
G. ripostira in pošlje serijo žog preko prečke. Malo pred koncem Izsili G. še 6.
se, da se je G. znašel in da pridobiva od
minute do minute na terenu.
Po odmoru pritisne zopet G., izsili kot, toda desno krilo in desna zveza ne izrabita situacije. Obramba čisti slabo, že v 2. min. strelja G. zopet kot, toda nima uspeha. Nato sledi nekaj odprte igre. V 7. min. brani Jančigaj krasen prost strel iz 16 m. V 9. min. je bleziran Velimirovič in G. igra do 19. min. z 10 igralci. Kljub temu je v premoči in izsili še dva kota.
V	15. min se P. osvobodi pritiska, toda napad je >foulan« in prosti strel iz 25 m strelja Slamič preko gola. V 18. min. ima G. zopet glavno besedo, toda prosti strel strelja desno mimo droga. V 28. min. gre zopet nevarna žoga preko prečke v out. G. je vedno bolj ofenziven in v 30. min. plasira Dukovič neubranljivo izenačenje.
1:1
P. ripostira, toda na 16 m je Slapar bleziran, tako da mora zapustiti igrišče. G. je zopet v napadu in v 39. min. zabije Velimirovič med burnim odobravanjem občinstva vodilni in zmagonosni gol. 2:1 za G.
Gradjanski ne popusti in izsili kmalu 5. kot, ki pa ne menja rezultata. Nevarno situacijo pred golom P. odžvižga sodnik.
Tekmo je sodil inž. Mika Popovič zelo dobro, strogo in objektivno.
Tekme v ostalih Heah
Beograd: BSK : Jug (Skoplje) 7:0 (3:0)
Sarajevo: Sašk : Slavija 3:0.
Novi Sad: Vojvodina : Obilič (Subotica)
6:3 (0:2).
Osijek: Bačka (Subotica) j Gradjanafki
5:1 (2:1).
Subotica: Slavka (Osijek) : Sand 1;0
(1:0).
Pančevo: Mačva (šabac) : PSK 1:0.
Gostovanje Ilirije v Maribora
Ilirija :Železničar 2:1 (1:0)
Maribor, 17. maja SK Ilirija: Malič, Unterreiter, Berglez, Varšek, Dekleva (Pfeifer), Belak, Dobrlet, Žitnik, Oman, Ice, Košak.
SK železničar: Bišof, Wagner, Konrad, Antoiičič, Frangeš, Romjak, Kohout, Pavlin, Pezdiček, Eferl, Konrad.
Z velikim zanimanjem pričakovani nastop prvega logaškega kluba v našem mestu ni zadovoljil Da ni bilo vsaj moštvo domačinov^v-^riigein polčasu na višku, bi mogli tekmo prišteti k slabšim prireditvam pomladanske s&zonet- ^Cf^Stje se imajo zahvaliti edino vratarju Maliču, ki je bil v izredni formi, da niso zapustili igrišča poraženi. Obrambi manjka odbojni udarec, krilci so prepočasni ih brez potrebnega starta UnterreiteT je pozabil v Ljubljani še to, kar se je svoječasno v Mariboru naučil. V napadu se je Oman trudil, da bi. spravil vanj sistem, kar se mu pa zaradi slabih kril ni posrečilo. V drugem polčasu je bila Ilirija potisnjena v obrambo ln je le vsled nesporazuma med domačo obrambo po srečnem naključju odnesla zmago. Domačini so igrali z izredno voljo ki požrtvovalnostjo ln so bili gostom tehnično in kombinatorično nadmočni. Zaostajali pa so v Igri z glavo Napad, ki je dobil od krilcev minogo uporabljivih žog, je Igral sicer smiselno, vendar pa miu sreča ni bila naklonjena.
Košak je dosegel že v drugI minuti z elegantnim strelom Iz daljave 25 metrov edini gol prvega polčasa Igra je bila do konca odprta Maliič mnogo več zaposlen kakor njegov vis-a-vis. V 11. minuti drugega polčasa dosežejo železničarji Izenačenje, v 35. minuti pa Ilirija po Dober letu zabije odločilni goL Igra se je vršila večinoma na polju Ljubljančanov ln domačini so bili v vidni premoči. Vendar pa se Jim izenačenje ni posrečilo. Sodnik dr. Planin-šek je igro obvladal brezhibno.
V	predtekmi so seniorji SK Rapdda porazili seniorje SK železničarja z rezultatom 4:1 (2:0); dopoldne pa mladina SK Maribora mla/dino SK železničarja s 4:0 (2:0).
Ostale nogometne tekme
Rakek: Javornlk : Disk (Domžale) 4:1 (1:1). Zaslužena zmaga boljšega moštv*. Sodnik Cimperman objektiven. Javornik je sedaj na H., Elan (Novo mesto) na L ln Disk na III. mestu prv. tabele.
Zagreb: Viktorija : željezničari 8:0; Sokol : Grafič ar 0:0. Prvenstveni tekmi L razreda
Dunaj: Bliskoviti turnir v Hutteldorfu: Rapid : Slovan 1:0, SportkJub : FAC 1:0, Vienna : Wackesr 1:0, Raipid : FAC 1:0, Wacker : Slovan 3:0, Vienna : Sportklub 0:0, Wadker : FAC 0:0, Sporbfclub : RapH 2:0, Slovan : Vienna 0:0, Rapid : Waeker 1:1, FAC : Vienna 0:0, Slovan : Sportklub 0:0, Vienma : Rapid 2:0, Sportklub : Waoker 0:0, Slovan : FAC 2:2. Zmagovalec turnirja je po žreba Vienna pred Šport klubom in Rapidom.
Praga: Sparta : Kladno 6:1 (4:0). Zal nja. prv. tekma v I. ligi. Stanje prvenstva* 1. Slajvia, 2. Sparta, 3. Bohemians, 4. Vik toria-žižikov.
¥
Novi nogometni sodniki. V soboto ln ne-dejo so se vršili pred komisijo ljubljanske sekcije ZNS teoretični in praktični izpiti za nogometne sodnike, za katere se je prijavilo 24 kandidatov. Komisiji se je predstavilo 15 kandidatov, med katerimi je osem opravilo izpit s sprav dobrim, 4 pa z zadostnim uspehom, dočim so bili trije za nedoločen čas reprobirani. Novi savezni sodniki (z enoletno poskusno dobo) so postali: Vidic, Skalar, Lukežič, Breskvar, Zupan, černy (Ljubljana), inž. Medic (Novo mesto), Ramovš (Murska Sobota), JanežiS (Celje) in Vesnaver, Bergaat ter Janežič (Maribor). V komisiji sta poslovala aa. Schneller in Betetto. Sodniška sekcija je torej za bodoče precej ojačena in upati je, da bo polagoma tudi naše-sodniško vpra-
Sloveana otvoritev novega teniškega Igrišča in klubskega doma ISSK Maribor.
Maribor, 17. maja.
Današnji dan Je stal v Maribora ves znamenju slovenskega teniškega športa. Po neumornih večletnih pripravah Je dame« ISSK Martbor otvorll svoje novo teniško Igrišče in idilični klubski dom v Ljudskem vrtu. Otvoritvenih slovesnosti so se udelež'7. Skoro vsi člani ISSK Maribora In številni zastopniki javnih korpora-cij ter državnih oblasti. Bansko upravo sta zastopala dr. Makart ln dr. Potočnik, mestno občino podžupan dr. Liipold, vojaško oblast major Celestin, navzoči so bili nadalje gimnazijski ravnatelj dr. Tomin-šek, zastopniki tukajšnjih športnih klubov in drugih korporacij. Svečano razpoloženje viseh je bilo živ dokaz, kako visoko se cenijo naprave, ki jih je SK Maribor po dolgem trudaroolnem delu dovršil. Nove naipirave obsegajjo pet krasnih igrišč s potrebnimi postranskimi prostori, obda-nlmi s 4 m visoko žičnato ograjo, ki nndi imipozanten pogled. Krona vsega pa je lični klubski dom s prostorno teraso, od koder se odmira dvven pogled na zeleno Pohorie in košati Kozjak Dom sam, ki ga obdaja na siprednjl strani zračna veranda, vsebuje vise higijenske ln tehnične naprave, p> trebne športnikom.
Slovesnost Je otvorll predsednik dr. Sta-mol, ki je na kratko očrtal prizadevanje za dovršiterv novih naprav ter pozdravil vse prisotne. Klubski blagajnik Loos, ki si je pridobil za izvršitev novih naprav nevenijivih zaslug, Je podrobno očrtal tehnično izvedbo načrtov. Po izvršeni blagoslovitvi novih športnih prostorov Je Imel profesor teologije g. Bogovič dogodku primeren nagovor, ki so ga vsi prisotni sprejeli z velikim odobravanjem.
Mnogoštevilni udeleženci so si po otvoritvi z zadovoljstvom ogledali pod vodstvom neumornega načelnika g. šepca nove naprave.
SK Rapld:SK Ptuf 8:1
Maribor, 17. maja.
Drago kolo teniškega klubskega prvenstva je bilo odigrano danes na igrišču SK Rapida ter je domače moštvo zmagalo v razmerju 8:1. Rezultati so naslednji: Ley-rer : Zakotntk 6:2 (6:3), Hitzel : Honwe-ry 6:0 (6:1), Holzinger : Wesely 7:5 (6:1), Tloffešr' : Borovški 6:3 (6:1), HIteei--Hol-zlnger : Honwery—Zakotnik 6:3 (6:3), Leyrer—Albert WaJter : WeseJy—Borovški 6:2 (7:5), gdč. Llrteer : gdč. H. Fich-tenau 6:4 (6:4), »dč. W. FioMenau : gdč. Scherbaram 6:4 (7:5). Holtzinger—Lirtier : H. in W. Fichtenan 6:3 (6:3).
Prihodnje kolo se igra prihodnjo nedeljo v Mariboru med SK Raupidom in zmagovalci v tekmi čakovec : Zlatar.
*
CSR zmaguje v bojih za Davisov pokal.
V Atenah je češkoslovaška odpravila v boju za Davisov pokal Grško s 4:1 in se je s tem kvalificirala za predzadnje kolo, kjer so bo srečala z Italijo.
Lahkoatletsfc! miting IUriie. Včeraj popoldne se ie vršil na igrišču IStrije dobro obiskan lahkoatletski miting, ki so se ga poleg domačih atletov udeležili tudi nekateri tekmovalci iz Maribora in Zagreba. Doseženi rezultati so spričo zgodnje sezone srednji, vendar pa je miting pokazal, da pridobiva lahka atletika zopet aktivne prijatelje in publiko, tako . da se bo postopoma zopet dvignila na ono višino, ki jo je pred leti že imela. Zaradi pomanjkanja prostora bomo podrobne rezultate objavili jutri.
Masarykov tek. Včeraj se je vr$0 mara-thonski tek na 42 km iz Lan do Prage, ki se ga je udeležilo 22 tekmovalcev. Med 10 tekači, ki so prišb na cilj je prispel prvi Spattanec v času 3:0(2:2.6. Na tekmovalce ie ze3o vplivala silna vročina.
ASK Primorje (nogometna sekcija. Seja sekcijskega odbora drevi ob 20. v hotelu Miklič. Korče Daniel sigurno! —- (Plavalna sekcija). Trening danes od 14. dalje v »Ko-leziji«.
Športniki pozor! TKD Atena bo otvorOo prihodnji teden tečaj kuhanja, ker je športnikom potrebna predvsem tečna in pravilno pripravljena hrana. Zato naj bi bil vsak sam toliko spreten, da si jo v kratkem času lahko pripravi, obenem pa je sveže pripravljena hrana tudi cenejša in bolj zdrava, kakor različne konzerve in delikatese, ki danes služijo izletnikom za izključno prehrano na izletih in v taborih. — Učni načrt je prilagoden prilikam planinca, smučarja in skavta in bo izčrpan v desetih večerih. V tečaj se sprejme moška in ženska mladina. Prijave sprejema in pojasnila daje vodstvo kuharskih tečajev v prostorih šolske kuhinje Nj. VeL kraljice Marije, Prečna ulica 2, vsak dan od 9. do 12.
Telefonsko št. 28-45
je dobila trgovina z ieleznlno
JEKLO, Ljubljana, Stari trg
Nov mezdni pokret ▼ Porurju
Berlin, 17. maja. g. Z odpovedjo mezdnih pogodb v porarskem revirju, ki bo uveljavljena dne 30. junija, se obeta v Porurju ogromno mezdno gibanje, v katerem bo prizadetih okoli 300.000 de.avcev. Odpoved pogodb je izzvala že sedal med prebivalstvom silno razburjenje. Delavstvo smatra novo znižanje mezd za veliko socialno krivico, tembolj, ker dajejo po-rurski rudarski revirji še vedno og.-amne zaslužke in morajo rudarji gotove' čase
Prva letošnja motorna dirka
Kakor smo zadnjič že kratko poročali, se je na dan zaključka zagrebškega vele-sejma vršila prva motociklistična dirka letošnje sezone. Na krožnem dirkališču čer-nomerec pri Zagrebu se je v nedeljo kljub nestalnemu vremenu zbralo nad 3000 oseb, ki so z napetostjo čakali na rezultate.
Prvi so nastopili novinci na motorjih kategorije do 350 ccm. Prevozili so 800 m dolgo progo desetkrat Prvi je prišel na cilj Jagušit, ki je dosegel povprečno hitrost 67.320 km na uro. Drugi Je bil Košutič. tretji pa Rekete.
V	drugi kategoriji (motocikli do 250 ccm) je bilo pričakovati resnejše borbe. Po desetih krogih je prišel TTroič na motorju Pueh prvi na cilj. Dosegel je povprečno hitrost 77.400 km na uro. Drugi je bil Josip Pavlija na Arielu in tretji Manfred RLst na Excelsioru.
Pri tretji tekmi so nastopili novinci v kategoriji do 1000 ccm. Vozili so 15 okrogov ali 12 km. Prvi: Emil Crhounek, (povprečna hitrost 72 km na uro), drugi Krasto Oža-nlč in tretji željko Giiber.
V	četrti kategoriji 350 ccm se je pričakovala odločilna bitka med znanima vozačema štrbanom in Uroičean. Te pa ni bilo, ker je štrbanovo motorno kolo odpovedalo in je moral vozač zapustiti progo. Zato se je borba vnela med Uroičem in Jankom šiško (Ilirija, Ljubljana), ki je pokazal na tej dirki zelo dobre sposobnosti. Prvi je prišel na cilj Uroič po 15 okrogih (12 fcm) v času 8.55 min. (povprečna hitrost 80.712 km na uro. DrugI je bil feiška v času 9.21 min. in 2 petini, tretji Muller za 9.2S min. In 2 petini.
V	peti kategoriji je bilo pričakovati borbe med prvakom štrbanom in šildhablom. Defekt na šildhablovem motorju pa je to onemogočil, zato pa se Je razvil dvoboj med štrbanom in šiško. Zmago je odnesel Str ban s povprečno hitrostjo 80,706 km na uro. Drugi se je plasiral šišlka, tretji Crhounek.
V	kategoriji motorjev do 1200 com je zmagal šiidhabel s povprečno hitrostjo 70,716 km na uro. DrugI je prišel s samo razliko za 1 sekundo in 1 petino na cilj Zorčič. Za sedmo kategorijo — motorna kolesa do 1000 com — je bila razpisana po-sefbna nagrada zagrebške velesejmske uprave. To je v zanimivi dirki pridobil Uroič za 11.42 min. (povprečna hitrost 81,720 km na uro). Drugi je bil šiška za 12.30 min. in eno petino. Tretgi Muller za 12.53 min. in štiri petine. — V vožnji motornih koles s prikolico je bUa.dosežena pri vožnji v desni smeri zmaga Josipa Šolarja (poivprečna hitrost 69,480 km), a peri vožnji v levi smeri
. zmaga Soviča (povprečna hitrost 69,840 kilometrov).
zil na olje razne zahteve. Zato so razne družbe, ki se pečajo š prodajo mineralnih olj, potom strokovnjakov dale ugotoviti, katera olja odgovarjajo za gotov namen in tako so nastala takoimenovana priporočilna kazala, ki jih najdemo v garažah, mehaničnih delavnicah in pri raznih trgovcih, ki se pečajo s prodajo avtomobilskih olj. V teh priporočilnih kazalih bomo našli za vsako tipo motornega vozila ono olje, ki dotičnemu motorju odgovarja pri njegovih delovnih in konstrukcijskih okolnostih. Taka priporočilna kazala so najboljši vodič pri izbiri pravilnega olja, saj za točnost navodil teh kazal jamči sloves dotičnega producenta mazivih olj.
Da se doseže prijetna vožnja brez motenj, ni dovolj, da se uporablja pravilno olja visoke kakovosti, ampak moramo vzeti v ozir še nekatera zelo važna pravila, po katerih se moramo ravnati, ker v nasprotnem slučaju nastopajo motnje tudi pri uporabi visokovrstnih mazil.
Nečistota zmanjša mazilno sposobnost tudi najboljšega olja. Zato moramo paziti pri manipulaciji z oljem na največjo či-stoto.
Od posebne važnosti je tudi redno menjanje olja. V vsako olje pride s časom nečistota in posledica tega je, da postane olje nerabno.
Med nečistote v olju spadajo v glavnem zogleneli zaostanki, ki dospejo v olje iz notranjosti cilindra, prah, ki prodira v osovnik in ravno tako pride v olje voda ia nedogorelo gorivo in s tem se seveda zopet zmanjša mazilna vrednost olja.
Kadar menjamo olje, moramo očistiti tudi sita. Najboljše je, če izpustimo olje iz motorja takrat, kadar je olje še toplo, ker na ta način vzame olje s seboj vso neči-stoto. Na noben način ne smemo čistiti s petrolejem, ker tudi najmanjša sled petroleja rezredči olje. Važno je nadalje, da rabimo pravilno olje z ozirom na letni čas.
.	.—	delati brez odSkodnine in ie tudi veMko
kot, ki pa ostane tudi neizrabljen. Vidi Sanje rešeno v zadovoljstvo vseh prizadetih, gtevilo brezposelnih.
0 negi avtomobfla
Motorna vozila so bila še pred kakimi 15 do 20 leti zgolj sredstva športa, danes pa so to obeležje že skoro popolnoma zgubila in avtomobili so postali prometno sredstvo par excellence. Zasluga za to gre v prvi vrsti konstrukterjem motornih vozil. Oni so nam dali dovršena prometna sredstva, a varčnost obrata je odvisna tudi od nas sa-zuih.
Goriva ln maziva so sredstva, ki dajo avtomobilu šele pravo življenje. Ako je gorivo ono sredstvo, iz katerega dobimo moč, ki žene naše vozilo naprej, potem je mazivo olje sredstvo, ki deluje na to, da kolikor mogoče najboljše izkoristimo to moč. če torej posvetimo lastnostim in pravilni uporabi maziv in pogonskih sredstev danes nekoliko pozornosti, storimo to zaradi tega, ker nam izkustva povedo, da imamo največ neugodnosti ravno s tema dvema pogonskim sredstvima.
Mnogi lastniki motornih vozil sicer priznavajo, da je med oljem in oljem velika razlika in da se pri nabavi olja ne sme šte-diti. Imamo pa še vendar lepo število onih, ki verujejo, da je za njihovo vozilo dobro kakršno-koli olje za mazanje. To pa pomeni štediti tam, kjer ni treba, ker, če pomislimo, da znašajo stroški za mazivo največ 1.5 do 2.5% celotnih pogonskih stroškov, a da ta mali odstotek vpliva na skoro 60% vseh drugih stroškov, potem nam bo važnost pravilnega mazanja jasna. In potem bomo priznali, da je le najboljše mazivo dovolj dobro za naš avto.
Od pravilnega mazanja je odvisno redno obratovanje, dalje so ž njim v tesni zvezi reparature in odpisovanje, t. j. vsota, za katero se vrednost avtomobila vsako leto zmanjša. Ti zneski pa bodo zelo rastli, ako bomo skušali štediti pri mazanju. Majhna reparatura le majhnega defekta, ki je nastal zaradi nepravilnega mazanja, stane največkrat več kakor so stroški mazanja vse leto, ne da bi se pri tem ozirali na neugodnost, če ne moremo voziti.
če bi vsi vozači vedeli, koliko časa, truda in denarja porabijo znani producentje olja za znanstveno delo in preizkušnje, vse samo, da bi proizvedli taka maziva, ki omogočajo zanesljiv in nemoten obrat, najdaljše trajanje in največji razvoj moči avtomobila, potem ne bi nihče več kupoval kakršno-koli olje ali mast. Ker proizvodnja in presojanje olja danes še ni taka znanost, ki bi bila na vrhuncu raz vi tka, je potrebno veliko Izkustvo v Izbiri surovine in najrazličnejši načini pri predelavi, da se dobi proizvod enakomerne kakovosti. Za fabrikacijo olj vedno enake kakovosti je bitno, da se vrši najstrožja kontrola temperatur In tlakov, ki se uporabljajo pri predelavi, ker nastopa drugače raztvoritev dragocenih sestavin surovega olja.
Pri turnih vožnjah, ki vodijo mnogokrat izven državnih mej, Je posebno važno, da se uporabljajo takšna mazila, ki se. lahko povsod dobe v vedno enaki kakovosti, ker se samo tako lahko vedno zajamčijo prednosti, ki se dosežejo s temi oljL Mešanje olja raznega izvora In različnega fabrikata povzroča neugodne motnje tudi tedaj, ako so nekatera olja bila dobre kakovosti. Važno je vsekakor, da se uporablja pravilno olje.
Vozač, ki: ima količkaj Izkustva, ve, da stavljajo razne konstrukcije motornih vo-
Davki na bencin. Državna statistika ▼
USA je sedaj izkazala prejemke na bencin v prvem polletju lanskega leta. Po tej bilanci so državne blagajne kasirale nad 230 milijonov dolarjev. Vkljub tem horend-nim prejemkom takse na bencin niso posebno visoke in znašajo po litru okrog 45 para. (!!)
Grand Prix Tunisa. Avtomobilska dirka za veliko nagrado Tunisa na progi 470 km je dala nekatere zelo dobre rezultate. Prvi je prišel na cilj Varzi z avtom Bugatti, ki je vozil s povprečno hitrostjo 138.500 km na uro, a drugi Fagioli (Maserati) s povprečno hitrostjo 137.400 km.
Grand Prlx narodov. Ta pomembna dirka motornih koles v Monzi je v težki kategoriji končala z zmago Angleža Hicksa na motornem kolesu AJS, a v kategoriji motornih koles 175 ccm z zmago Benellija. Zaradi dežja so dosežene hitrosti vendar zaostale za lanskimi.
Potrjeni rekordi. Rekordi nemškega vozača Ernesta Henneja, o katerih smo obširneje poročali v zadnji avtomobilski rubriki, so sedaj tudi oficijelno potrjeni.
Razstava letal v Zagrebu. V četrtek je bila v prostorih Zagr«fbškega velesejma otvoritev razstave letal. Sodelujejo domače tovarne letal, v posebnem oddelku take iz inozemstva, ki so razstavile vse vrate aero-planov, od malih športnih do velikih potni-sikih ln letal za bombardiranje. Razen tega so v posebnih oddelkih razstavljeni motorji za letala in aeronautični aparati. Posebne prostore so oikupirali nadalje zagrebški oddelek Aero-kLuba, društvo rezervnih aviati-kov in društvo za zračni promet. Razstava voibuja obilo zanimanja in bo odprta do 24. t. m. Naslednji dan bo velika mednarodna tekma in nacionalni miting na zagrebškem aerodromu.
Garaže na parobrodlh in pod zemljo. V Newyorku so dogradili velik paroibrod, ki ima v posebnem oddeltou garažo za 100 avtomobilov. V velemestih je vprašanje garaž še vedno zelo pereče. Ker je prostor t samih mestih zelo drag, so nastale garaže na nekoliko nadstropij in že delj časa se je mislilo na to, da še zgrade garaže pol zemljo. Take garaže nameravajo sedaj graditi v Detroitu, središču avtomobilskih tovarn v Ameriki. Mestna občina je spregela predlog neke finančne skupine, ki hoče zgraditi pod zemljo veliko garažo, ki bi stala okrog 7 in pol milijonov dolarjev in v kateri bi bilo mesrta za 12.000 do 18.000 avtomobilov.
Novi neki kolporter kot prometnik. V Zagrebu se je te dni zagovarjal pred redar-stvom neki kolporter zaradi povzročenega navala ljudi. Stvar se je odigrala takole: na glavnem križišču Zrimjevca stoja redar-stveni organ, ki regulira promet V bKžini tega križišča sta dva dijaka ustavila tramvaj in prometnik je takoj odšel na to mesto, ker se je tam zbrala večja gruča ljudi. Medtem sta prdvozila dva avtomobila iz dveh ulic in na križišču je skoro prišlo do nesreče. Kolporter, ki je prodajal liste ob tem križšču in videl prihajati dva avtomobila, je tekel na sredo križišča in za-čeJ dajati čisto po pTedipisih znake. Tako je preprečil nezgodo in zamenjal stražnika, dokler ta ni zopet mogel na svoje mesto. Medtem pa so se zbrali ob trptoarjih ljudje, ki so se smejali kolporterjevemu početju. Ker je povzročil naval p as an tov, so ga poklicali na policijo. Ko pa Je raztokna-čil, da bi bilo prišlo drugače do nesreče, če ne bi bil dajal znakov, je seveda takoj lahko odšel po svoji poti.
Polet „Zeppelinau
na severni tečaj
Berlin, 17. maja. g. Iz razgovorov, ki jih je imel dr. Eckener na pristojnih mestih v. Berljnu, se da sklepati, da bo rd-plul grof »Zeppelin« na Severni teČ3j nekako sredi leta in sicer bo.startal v Berlinu. Vsekakor je odvisna vsa akcMa od vprašanja, ali bo mogla podmornica »Nau-tilus« do tedaj prisoeti v brzino Severnega tečaja. V zadnjem časa izjave Wi!-kinsa niso najbolj zadovoljive, ker so se pri zadnjih poizkusih potapljanja podmornice zopet pokazale znatne težave.	"
ŽENA V SODOBNEM SVETU
AE spoba vzgoja res ni potrebna?
H knfigi dr. Franca Zgeča. ^
Eden najtežjih problemov za vzgtrf-Mia* zlasti pa za maiter je spolna vzgoja otroka in mladostnika. Do nedavna !3e smatrala večina vzgojiteljev za naj-b primemo, da se to vprašanje molče obide ter je vobče zaniha potrebo spolne vzgoje. Na otrokova direktna vprašanja, ki izvirajo često iz neumestnega ali četo umazanega pripovedovanja tovarišev, mati, ozdroma vzgojite Viča navadno izbegava z odgovorom aH pa natvezi otroku pravico o štorklji. Ce pa otrok kaj »grdega« stori, to je, če se zave samega sebe, je pa časih čete tepen, ne da bi mu kdo povedal o vzroku, zakaj je bil kaznovan. Moder na pedagogika si je bila vseskozi v svesti škodljivosti takih vzgojnih metod m si je prizadevala, da se prizna seksualno vzgojo kot eno najvažnejših komponent celotnega vzgojstva. Zlasti izsledki individualne psihologije so utirali pot novemu, naravnemu naziranju v vprašanju spolne vzgoje.
iV drugih državah, zlasti pa v Nemčiji, so v tem pogledu že zelo mapredo vaJi in zlasti tako zvane mladinske posvetovalnice vrše važno nalogo v tem oziru na osnovi individualno psihološke metode. Da najde to vzgojno prizadevanje toliko odmeva, je v veliki meri zasluga merodajnih pedagoških krogov, znanstvenikov kakor tudi oblasti. Omenim naj saimo, da je prusko ministrstvo prosvete objavilo mnenje dveh priznanih pedagogov W. Hoffmanna in W. "Sterna o konferenčnih zapisnikih, ki obravnavajo spolne pogreške na pruskih srednjih šolah od 1. 1921 do leta 3 925. — L. 1928 pa je 'Zavod za znanstveno pedagogiko« v Diisseldorfu v zvezi s »Katol. šolsko organizacijo« priredi? zborovanje, ki je imelo namen, da poišče spolni pedagogiki novih potov. Nemški pedagoški listi vseh struj posvečajo temu vprašanju mnogo izčrpnih člankov.
lo pri nas? Vsi tisti, ki se pečaiio z vzgojo in ki odkrito streme navzgor, svojo ženo) t bistvo in potrebi spolne vzgoje le počasi prodira. Sam pisec brošure »Ali spolna vzgoja res ni potrebna« bi nam vedel o tem marsikaj povedati. Zato je treba njegovo pogumno odkritost tembolj ceniti. Oblika se mi sicer ne zdi najbolj posrečena, ker bi b3o bolje, da bi se razgovarjal vzgojitelj direfkitao z otrokom, oziroma mladostnikom, namesto z lasto ženo. IGjub temo pa ima razipravica prednost, da je pisana v lahko umljivem slogu in tudi oblika dialoga bo mnogim prijala.
Avtor razmotriva (v razgovoru s j svojo ženo) o bistvo in potrebi splooe < vzgoje, kakor pove že naslov knjižice, i Pri tem se drži sledečega načela: j i Otroku ne smemo ničesar prikrivata, j kar bi rad zvedel o spolnosti. Ce ne j izve v lepi obliki resnice od staršev, I si jo poišče na cesti, kjer in kakor jo I dobi.« (Str. 30.) Zanimivo karakterizi- i
ra dosedanjo vzgojo v tem pogledu: »Vsa naša spolna vzgoja je bila nenaravna. Spolnost se nam slikaid kot ne kaj nizkotnega, nagoto kot neikaj grde ga in grešnega. Od rane mladosti so zatirali v nas spolni nagon. Za skrivno sti življenja, za materinstvo in za medsebojno razmerje spolov smo zvedeli na ulici v taki obMki, ki nam je za dol ga leta oforizgala z blatom gledanje spoinsh problemov. ... Vse, kar je bilo v zvezi s spolnostjo, je bilo greh. (str. 21.) 2esno so nam sliikaii kot peklenska vrata. Spolni nagon se je maščeval in nam je razgibal domišljijo, ki nam jo je slikala v najpestrejših barvah. Sledile so krize, duševnost je bila razklana.« (Str. 22.)
Vse, kar navaja pisatelj v razpravi, je (po lastni izjavi) zajel iz lastnega življenja ali pa iz življenja svojih prijateljev in znancev oziroma najbližje okolice. Sicer je nedvomno, da vsak otrok v teh letih takemu objasnenjo ne bo dostopen. Upoštevati je treba vedno otrokov doševni razvoj in vobče njegovo individualnost, kar v poznejših izvajanjih avtor sam poudarja. Na otrokova vprašanja je treba odgovoriti po dr. Žgeču s popolnoma naravno razlago, seveda v lepi, čim dostojnejši obliki, katero v brošurici tudi jasno podaja (str. 28.) Najtežji je pa odgovor na otrokovo vprašanje o postanko življe nja. Tu moramo upoštevati dva momenta: prvič moramo govoriti čisto resnico, drugič pa moramo pri tem upoštevati otroško duševnost ter že naprej računati, kaiko bo vplivala nanjo resnica, katero stran moramo posebej poudariti in kateri se izogniti. Svoji desetletni hčerki bi pisatelj najiprej obrazložili oploditev cvetice ter rastlin vobče, nato živaM, nalkar bi prešel na človeka (str. 34.)
Razgovorom o spolni vzgorji v otroški dobi slede razmotrivanja in opisovanje doživljajev iz pubertetne dobe. Vse zablode pubertetne dobe so posledica nenaravne in nepravilne spolne vzgoje ter nezadostne vzgoje volje in značaja. To smatra pisatelj tudi kot temeljni vzrok spolnim boleznim ter podkrepljuje svojo trditev z zanimivimi primeri.
Veliko premalo pa poudarja p(isate!!j socialne razmere kot enega poglavitnih vzrokov spolnim zablodam in kot najvažnejšo smatram njegovo izjavo (na str. 57): »Brez dvoma zahteva zdravo spolno življenje tudi zdravih socialnih razmer, ki so celo važnejše, kakor še tako dobra vzgoja! Sama vzgoja mnogo ne premore, če se ne izboljšajo tudi socialne prilike, ki pahnejo marsikatero dekle na ulico.«
Res, da ni namen razprave razglabljanje socialnih prilik, toda pri opiso-vanjo posamezn. doživljajev bi bilo zelo umestno in vzgojno, če bi avtor analiziral poleg spolne vzgoje tudi socialne razmere, ker bi na ta način podal mnogo realnejšo sliko. Kajti resnica je, da je vzgoja samo del socialnega vprašanja m največkrat je zlo seksualnih zablod treba iskati v socialni mizeriji in
šele v drogi vrsti v slabi spoini vzgoji. Pomislimo samo na stanovanjsko mize-rijo, slabe plače deklet po službah, brezposelnost, preveliko bogastvo na
drugi strani itd__tukaj vsa vzgoja ne
bo dosti pomagala. To se md zdi potrebno, da se poudari vedno, kadar se razpravlja o vzgojnem problemu.
Vsekako pa Zgečevo razpravo toplo pozdravljamo in priporočamo zlasti materam, katerim je pokazal boljšo pot do naravne in resnične vzgoje njih otrok.
i tj^,, mag^: ^ y
Žensko gibanje in pacifizem
Ena glarvnih točk v programu ženskega gibanja je delo za mi?. Žane vsega sveta so se združile v »Ligi žen za mir in svobo* do« ter so vneto na delu za pacifistično propagando. Pozornost vsega sveta je vizfou* <81 zlasti mjih znameniti proglas, bjer poka« zujejo na grozoto bodoče vajine. Pa tudi druge ženske organizacije, zlasti Internacij jorialna feministična aljamsa, dosledno de* lujejo za v>po6tarvitev trajnega miru.
Toda žene se prav dobro zavedajo, da je bratsko sožitje med člani enega naroda in med narodi vsega sveta možno samo na temelju socijalme pravičnosti, enako praivnosti vseh plemen in narodov kakor tudi posametznifkov. To so pogoji za sv o* hoden razivoj poedinca in naroda. Toda moremo danes govoriti o 60cijalini pra» vionosti med posamezniki?
Res je, da je po vojni za trenutek hfgle«
dalo, da bo iz razvalin vzklilo novo živ« ljjenge im pred očmi izmučenega človeštva je vstala nova perspektiva: pravičnost,
bratstvo, svoboda, samoodločba narodov _
te besede so zvenele iz vseh govorov, ie vseh obljulb in polnile srce z upanjem na , boljšo bodočnost Upali smo, da bodo po« I pravlgene vse kovice, prizadete posamez« ' nilkom in narodom. Toda danes je položaj talk, da izgleda pravica posameznikov in narodov kakor neka imaginarna vrednota.
In v tem ozračju naj vrši žena propagan* do za mir. Pretežka naloga spričo majhne moči, ki jo ima zena v današnjem svetu kljub politični enakopravnosti! In vendar jih je nešteto, ki imaajo neomajno vero v zmago ideje pravičnosti. O tem nam bo dal zanimive podafke kongres, ki se te dni vrši v Beogradu.
Pacifizem v praksi
Zadnja leta _ propagirajo temenijarvo <iija» kov posameznim držav, kar se vrši s po» sobnim uspehom med počitnicami. Posebno značilno je, da se ta propaganda vrši z3a* sti med Nemci in Francozi vzagemno, a tudi med Nemci in Angleži, Dijafci si Se poprej med sebojj dopisujejo ter se t"ko ! vpeljejo v poznavanje razmer in posebno* j sti dotionega kraja, kamor hočejo iti. • To iamefnjavan$e jo zelo priporoS^re, j ker nima samo prednosti, da go(jij na pod* t Iagi medsebotjnegag spoznavanja in gosto« ! ijiuibnosti narodno strpnost ter idojo brat* j stva med narodi, temveč je tudi velikega ! praktičnega pomena za iriladino, ki se na ta način n arphiiitrej© nauči tujega jezika in se mn nudi možnost spoznavanja bojih de« žel in narodov.
fco lete nagrado 150.000 feanfcm za naj.
boljše besedilo filma. Film je lahko pouči nqga značaja, ali pa mu je vsebina socijal* no ali ekonomsko usmerjena, vendar mora očitovati tendenco za mednarodni spora* a«n m zhližanue narodov v duhu dela Dtu* Stva narodov.
Fflm, ki dobi nagrado, bo preveden v razne jezike, izdelala ga bo pa »Societe des films Histriques« v Parizu. Prva predstava nagrajenega filma se bo predvajala v 2e» nevi pred Društvom narodov. V vsaki dr* žavi naj se (na predlog komiteja) sestavi poseben odbor, ki naj sprejema rokopise ter tri najbolje odpošlje odboru v Pariz. Internacionalni žiri je sestavljen iz diplo« motov, književnikov, žurnalistov in str o* kovnjalkov iz raznih držav.
Pravni položaj žene
Ob Binlkostih se bo vršnlo v Frant. Lažnih peto zborovanje čsl. nemških jnristov. Prof. Bgon Weiss (Praga) bo govoril o temi: »Pravni položaj žene«.
V 6aL zakonskem načrtu Je pravni položaj neveste, žene in matere mnogo izboljšan, vendar še na podlagi dosedanjega rodbinskega prava. Pri prelomu zakonske ob-Jjufbe ima plačati tisti, ki ga zadene krivda, veliko večjo odškodnino, kakor dosedaj. Pri sklepanju zakona s strani mladoletnikov ne zadostuje več očetova privolitev, (potrebna je tudi materina. Ta dvojna potrebna privolitev tvori pojm oblasti staršev. Po novem zakoniku ima tudi žena dolžnost atorfbeti za moža, toda le, če j-=> nezmožen vzdrževati se sam. ženska naj bi poslej, ako se poroči, ne bila več pri-morana prevzeti moževo fane, zlasti ne taka, ki se je bila že ustvarila samostojen položaj v človeški drnžbd in sloves svojega imena. N. pr. če je umetnica, ga ne more spremeniti, ne da bi utrpela veliko gospodarsko škodo. Poselbno kočljiv postane položaj žene v poklicu, kjer je predpisano (podpisovanje s pravim imenom, n. pr. pri advokatfnjl.
S)premen!l pa. U se rake« v toliko, kodV-kor se tiče točke, da naj b! za med zakonom pridobljeno premoženje veljalo pravilo, da Je hfflo pridobljeno stonpno od obeh, kaj-« razmere so preveč različne, da bi dopuščale talko splošno domnevo.
Nadalje se načrt tiče tudi razmetrtfa med zanslko ženo in obrokL Poleg nadoblasti staršev naj bi obstojala Se posebna mate-nina nadoblast, ki pa ipredvldeva, da je oče ramrl a/1! pa. Izgubil očetovsko oblast. Mate- I rimsko oblast podeli le sodišče po presoji oeebnlh ženinih zmožnosti, nakar je popolnoma enakovredna z oblastjo očeta, če ta Se SSvl
Naše žene Image še Oalgo pat do enakftk pravic ^.
mo o gmotni Škodi, kil Jo rafcrpe rodbine, ker je mnogo deklet, ki bi hotele postati >Missc. Zato je zadnji čas, da pričnemo odločno borbo proti temin grdemu taportiranemn običaju.
Mislimo, da M se ta borba najuspešnejše
dala voditi po našem ženskem saveza, ki M obrnil pažnjo vseh naših ženskih društev na ta pojav in jah napotil, da vsako od teh društev v svojem kraju skuša onemogočiti tako kompromitiran je naših deklet Toliko v razmišljanje.
predlog
Mirovna propaganda in fifan
V Parizu je bi! lansko leto osnovan po« !
sebe® mednaroden odbor z nalogo, da de«	i
luje za sporazum med narodi s pomočjo	I
zvočnega filma. Ta odbor bo razpisat vsa«	'
TVwi«wamo te »ženrikega pofcrefta«: T mb H Javnosti Je zadela Izbira »lepotic« na mpravKen odipcr — dokaz tenm so članki, fcl so tešil ob tej prmSkl v nekatera naših resnih listih.
Mnoga ženska društva so dvfentla močan protest proti najnovejšemu načinu zajpelJa-vanja deklet S prejemanjem premij na lepotnih teknnab ponižavajo v sebi človeško dostojanstvo, kajti ko razkazujejo svoje telo pogledom žirije, padejo na stopnjo žival', ki Jib razkazujejo na trgu. žalostno je, da so nekatera ženska društva na svojih zabavah JribiraJa »Miss«, katera Je šla potem zastopat tisto mesto v Beograd na ožjo MjIto.
Miiramjs xHtn< Je dbtčajjno na nekaterih zabavah naše srednješolske mladine. To Je nezdrav pojav, ki negativno deluje na nai SenSkl pomladek, ker razvtja pri njem tež-njo P"o lahkem življenju, da niti ne govori-
Vodja instituta za seksualno znanost
Magnus Hinschfeld je izdal skupno s svo* jtmi sodelavci iz raznih držav, katerih ime* na jamčijo za prvovrstnost dela, knjigo »Snttengeschdchte des Weltkrieges« ki predstavloa prvi poskus, podati enoten pregied l:terarnega in grafičnega materijala o relaciji vojne in erotike. Ozira se pred* vsem na zadnjo vojno. Knjiga je zanimiva predvsem zato, ker obravnava popolnoma brez predsodkov in objektivno razne mo* mente, ki so vplivali na vojno: gospodar* stvo, maralo, erotiko. V uvodu razpravlja tudi o gospodarski, politični in erotični emancipaciji žene. Knjiga se dobi v L^ub* liani v Šentjakobski knjižnici
. Institut za duševno sodelovanje pri Društvu narodov, ki ima svoj sedež v Pariz i, je osnoval poseben odbor za raziskovanje zgodovine. Praktična naloga tega odbora je. da očisti vse šolske knjige, posebno zgodovinske vsebine, vseh zgodovinskih lazi. V odboru je zastopanih 40 držav a vodi ga profesor pariške Sorbone Klote.' — Posnemaniia vredno za vse šolske oblasti, ki bi morale že v imenu znanosti, korje rvod^ Iaga je resnica — zahtevati za vse učne p-* noge objektivnost. To zahtevo so poudar* jale vedno tudi ženske organizacije.
Na ženski mirovni kongres v Beograd«
so odpotovale zastopnice vseh ženskih društev in prvič tudi delegatinj« visoko, sofflk, članic kulturnega odsdka »Zenske .t pokreta«. Poročila m podrobnosti o kon* gresu bomo objavili
Tri knjige. O junaštva matere nam go*
vori knjiga Janeza Bajerrja »Narod nb moriju« (a H. Bedk Verlag, Mucchen), o materinski ljubezni pa knjiga z verzi' irt slikami Ruth Sohaumannove »To kar gu* bimo« (Kosel ^ Pustet, Miinchen) in kn.ii* ga Ine Seidel »Zaželjeni otrok« (Deirtecl.c Verlagsainstalt, Stuttgart).
O ženah v industriji ▼ USA nam po*
mča Ghristian Science Monitor: 1,500.1 >iX) jih je zaposlenih kot delavke v tvornic-ih To se pravi, da se je njihovo število zadnjih 25 let potrojilo. Števila so povzeta iz poro* čila komisarke za dedo v državi Ne\rs.-or '< gdč. Frances Perkinsove, ki meni, da je iskati vzrok vedno večjemu številu v in* dusitri(ji zaposlenih žen v okolmosbi, da za* hiteva deio v industrij? zaradi novih stro'* nih tipov in tehničnih izboljšanj manj trn* da kakor poprej. Približno polovica teh že* na prispeva h vzdrževanju rodbine. Vedno znova se poudarja od strani ženskih oiga* nizacij, nag ženske zahtevajo za isto deV., kakor ga imajo možlje povsem isto plačo.
Za svetovno razorožitev j« izdala Med. narodna ženska liga za mir in svobodo le* tak proti znanstveni vojni, v katerem ▼ drastični formi z besedo in Kliko zahteva uničenoe^ vojnih sredstev. Predvsem prikazuje uničujoči učinek strupenih plinov in opozarja na resno m mnogoliko vojno ne* varnost, kS da preti sveta kljub vsem za* gotovilom o miru.
Marie d. AsouIt: Moj« prijateljstvo t Lisztom, roman ljubezni iz memoarov slav« ne žene, nam razkritje skrivnost in usodo ene najpomeanbnejSh ženskih oedbn.or'/ 19. stolettja.
MALI OGLASI
Kroj. pomočnika
aprejmem takoj t« mal« »me, reSčega konfekcija šn naročenega dela. Anton Som, Kranj.	19362-1
Brivski pomočnik
mlad, želi službo, najraje v Ljubljani. Naslov Danlel Berlot, šelenbur-gova ul. 7. Ljubljana.
19493-2
Pekov, pomočnika
aa sffloftno del« sprejme s 56. majem pekarna Josip Mirna peč. 18988-1
Učenko
uvo^TK) y poMcioOi pnastjpfto IfobrMSo, na dieželi sproj-jne tvrdka I-ran Trann, tr-gorno* z snepanim blisrom ~ " gori. 19310-1
Za letovišče
Mrvitko obftiiflR prolajalfc« veš6« dolika-ileene »broke i jpnaojCTn »KBTiščšn«. Pfmodte pod ®t")4>ra šapričervajs« na •glasni odd-elet »Jutra c.
19311-1
isie
Absolvent
<L5wne trg. žole, v«g? ■BinSSfei« in T»eh pfearni-Skii i del	(lnSlx>. —
Strfvita^rer, LjuMjana. Go-»T^svateka 10/TV. 19204-2
Mesar, pomočnik
■la'1, tArvr, prW«B, p» Steri, vaj«n tod i sekanja, mesta pri kakem več-jtm\ podjertju, ker se želi 1»»'adrti prekajerraletva io vsfr mi »radi tega tndi za m:< nj6o plač«.	19307-2
Kuharica
oztroma gospodinja SeH službo k samskemu gospodu ali gospe. Samo v boljši hiši. Ponudbe pod »Gospodinja« na oglasni odd. »Jutra«.
19472-2
Prodajalka
melan« stroke, pridna in
poStema, tč. podorodkinja, želi shižbo preimenvti takoj »li pozneje. Ponudbe prosim na ogl. oddelek Jutra pod »Gorenjkai. 18998-3
Šteparica
pr?dna m poštena, zelo ir,-nrjero, ifče gJuSbo takoj. 0«nj. ponnitbe na oglasni fddelek ».Iirtra« pod šifro »Trrrstma moč«. 19339-2
Sobarica
prMo«	pošten«, S?»
za »eiijo najraje na Bledu. Cenj. ponudbis na oglasoj oddelek »Jatrac pod Šifre »Marljiv« 98<.
Šofer
»J"»®e*ne prakso ffie
službo za takoj alt pozneje. Naslov t oglasnem od- . deikn »Jrafcrac.	19099-2 I
MM
Okrajne zastopnike
za ym srease sprejemamo tndi proti fiksni piači. Pripravno ta penzionirane orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe na Onion, Tavarovaiaa dražba, Lj<ai>-Ijana, MiHožičeva c. 7/IH.
18470-3
Postranski zaslužek
'1000 do 4000 Dim mesečno lahko zaslužijo Šoferji mehaniki, kateri bodo pravočasno pisal; na naslev, katerega dobijo ▼ oglasnem oddelkn »Jutra«. 19309-3
fl
Več različnih vozov
imam naprodaj; med teani en poipoJnoma nor to® diro »a vrme<tih, pripraven aa sodavičarje, špedicijo ali sliono, nadalje eno-"rprešni vo^čeik na vrme-tih ter ein ročni na dveh in eden na Štirih kolesih. Cene zedo ugodne. Sprejmem tndi samostojnega k»-larskega mojstra. Anto® Petkoivšelk, Logatee.
1917I1-«
Mesto sluge
i«5e kolesar. Ponudbe pod »Delaven« na oglasni oddelek »Jutra«.	19326-2
Metom**
*H>%iU.M-
Avto
tipe »Bsseks«, dvosedefee, pripraven za poto&a, ▼ dobrem stanju, prodam za Diffl 30.000.—. Ogleda ra pri Mih. Kaučač, Zg. Si-19369-10
[ Kupim I	Sob*
Ure za birmo kupite najbolje pri Mriar-cn, Maribor, Kralja Petra trg. 17907-7	Sobo • stroge separiraite rfit dom iSče gospod. Pomodbe pod » Lovec« aa oglasni oddelek »Jutra«. 19298-23
Avto znamk« »Opel«, leeteHn. dersiki, t zelo dobrem sta-njn po zelo niski ceni prodam takoj. Dopise sa ogl. odd. »Jutra« pod »Opel«. 19167-10	Sobo oddam 1 ali S oeefeaaa sa 1. jmnj. Naslov t »giae. odd. »Jutra«. 19395-S8
	Prazno sobo itimgo separirano oddam. Naslov r oglasnem oddelkn »Jutra«. 19516-33
Avto prodam, zeJt> pri,p raven ca peflce, trgovce in meearje, takse prost. Ogleda se ga pri Iivan Rabine, trgovec, Most«. 1902040	
	
	irrrmm
	Kovčeg - gramofon s dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19544-36
	
£rtutfi	
Bufet oddam. Vprašat:: Gostilna Acbtig, Ma.ribor, Melje.	

Nova hiša
naprodaj. Zete plačilo, stanovanje takoj. Ob irvirkih 18, Stndenei • Maaibor.	19283-20
fflšo
kupfca d* 200.000 Vm. Wa-fjot t o^i. odd. »Jutra«.
19195-20
Stanovanje
sofce in kuhnnje oddam takoj. Rožna dolina, cesta VI,	19347-31
__ ■ m*1® irnne, trt-
Trstne, triglasbene, pr»-dam po nizki eeni. Go-jelna rf. 36, Pobrežje pri Mariboru.	19536-36
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutrac 19543
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva M. 6
Oblečemo Vas
od nog do glave
za mal denar
Tudi na obroke!
A. PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Pri revmatičnih
bolečinah,
proton, ishiasn, boleznih prehlada učinkujejo Togal-tablete naglo ta sigurno. Togal razkroji sečno kislino ta vpliva tako naravnost na koren bolezni. Nad 6000 pri-znalnih izpovedi zdravnikov! En poizkus zadostuje! V vseh lekarnah. Ima neštevilna priznanja tudi v zastarelih slučajih.
Gospodje, dane,
hoten, prenočišča
PokHčIte telefon 8L 2845
WALLET EXPKESS,
LJUBLJANA, Stari trg štev. 19
ki pofflje po garderobo, da Jo hitro zlika, kemično sčisti, pošije ta obrne. Likanje Din 18.—, obračanje Din S00.—. Stranke, ki pridejo osebno, na likanje lahko počakajo.
Prometni zavod za premog d. d.
Ljubljana, Miklošičeva c, 15/1.
PRODAJA po najugodnejših cenah ia samo na debelo
(Premog
&CoVas1cl premog
tfCoŠes BvarniSki, plevianki im pHnski
(BriGeše
doma8 Im btoteaukl, ta do-
močo kurimo im industrijske svrht
vrst
Nagrada 2000.— Din vsakemu, kdor dokaže, da se je do danes zlomilo le eno ogrodje
i*
PEUGEOT
bi cikla ali motocikla, kupljenega pri tvrdki
Ivan šribar, Ljubljana, Gosposvetska 13
oziroma pri podružnici v Domžalah. 187-2
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE >UNI0N<, LJUBLJANA
PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za Špirit in kvas v Ljubljani I
pofttnl predal 45.
priporoča svoje izborne Izdelke, ta sicer:
svetlo ln črno pivo v sodih in stekleni*
eah pekovski kvas, čisti raftalraal ta denatmlranl špirit.
Podražita pivovarna v Mariboru
TELEFON: LJubljana 2310 ta 2811--Maribor 202S.
BRZOJAVT: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor.