58. številka. Ljubljana, v ponedeljek 12. marca 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogrske dežele za vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leto 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poBUjanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poBtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, ce se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniatvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Zimskonočni sen. Odkar je bil dr. Steinwender takorekoč pregnan iz stranke nemških nacionalcev in je postal političen samotar, ni imel prilike, posegati tako globoko v realno politično življenje kakor prej. Udal se je nekakemu sanjarstvu, in kar se mu je v tej zimi sanjalo o političnem položaju nemškega naroda, o različnih državnih in političnih problemih ter o bodočnosti Nemcev, to je sedaj obelodanil v brošuri, naslovljeni „Parlament s-Damme rung ". Steinwenderju se dozdeva, da se je začelo v naši državi mračiti, da naš parlamentarizem in ž njim naša ustava umirata, in da je za Nemce zadnji Čas, da poskrbe za svojo bodočnost. Po Steinwenderju so postali Nemci Dstaatsscheuu, ker se jim gode velike krivice, tako da ne morejo več vzdrževati nemškega značaja države. Dvajset let se po njegovi sodbi že vlada proti Nemcem, tako da so se Nemci države odvadili, in vzlic vsem naporom ne morejo priti do moči, ker nimajo ne mož, ne sredstev, da, niti načrta, kako bi se povzpeli do nekdanje veljave. S sedanjimi možmi je Steinwender jako nezadovoljen. Nobena stranka mu ne ugaja. Vse aedanjs nornško stranke propadajo, iz vzemši socialiste in radikalce. Mali obrtnik prestopa v tabor socialistov, inteligenca se oklepa narodnega radikalizma, ker je samo v teh taborih še kaj resničnega življenja. Vse druge stranke so nezadovoljne, z raz merami in same seboj in to s popolno pravico. Vsega tega pa je krivd to, da nemški narod politično hira, da ničesar več ne želi, ničesar ne pričakuje in ničesar ne upa. Tudi s sredstvi, ki so jih nemške stranke doslej rabile, in mej katerimi gre prvo mesto obstrukciji, je Steinwender nezadovoljen. S tem, da se sploh prepreči izdajanje zakonov, se nič ne opravi. Tako močni bodo Nemci vedno, da bodo mogli preprečiti proti njim naperjene zakone, ali izkazalo se je, da je mogoče vladati tudi brez zakonov. Obstrukcija ne zadostuje, za- kaj samo omejen doktrinar se more tola žiti, da je vladanje brez zakonite podlage nezakonito. Vlada se vendar! Sicer pa se je izkazalo, da ne znajo samo Nemci obstru-irati, nego tudi drugi. Prav tako nezadovoljen kakor z možmi in s sredstvi nemške politike je pa dr. Stein wender nezadovoljen tudi z dozdanjimi političnimi načrti, po katerih so se Nemci ravnali, zlasti, da niso še pred 30 leti izvršili ločitve Gališke od Cislitvanske ter si tako v ostalem delu zagotovili gospodstva. Zdaj, pravi dr. Steinwender, se ta načrt ne da več izvršiti. Poljaki nečejo o tej ideji ničesar več slišati, a misel o nemškem go spodstvu v Avstriji se čuje samo še v pevskih društvih, ki posebno rada pojo zastarele pesmi, drugod nikjer več. Iz programov raznih nemških strank dokazuje dr. Stein-wender, da nemški narod v Avstriji danes sploh nima skupnega jasnega narodnopoli-tiškega načrta, katerega mu je toli bolj treba, ker se plodonosnost delovanja dež. zborov v primeri s sterilnostjo državnega zbora izkorišča v prid federalizmu, ta pa se zdi danes dr. Steinwenderju silno nevaren. Pred tremi leti je bil dr. Steinwender v fe deralizem še tako rekoč zaljubljen, danes pa naznanja, da bi morali Nemci voditi proti njemu boj do skrajnosti! Ker nobeden sedanjih načrtov dr. Stein-wenderju ne zadostuje, zasnoval je sam nov načrt. Stavil si je vprašanje, katere so živ-Ijenske zahteve nemškega naroda v naši državi, ki se dajo doseči ter odgovarja sam sebi tako-le: 1. Zunanja politika avstrijska mora v vseh važnejših vprašanjih hoditi roko v roki za politiko nemške države, tako da bi bila Avstrija zanesljiv zaveznik Nemčije. 2. Nemški narod mora biti gospodar v svojem domu, tako da bi se v Avstriji od strani države ne moglo ničesar zgoditi, kar bi bilo naperjeno proti nemškim narodnim interesom. Steinwender navaja še več druzih zahtev, ki pa so manjšega pomena. Glede nemškega državnega jezika meni, da se zanj ni treba potegovati Nemcem, ker je stvar države. O vseh svojih zahtevah je Steinwender prepričan, da zamorejo Nemci njih izpolnitev izsiliti. Kar se tiče prve zahteve, zveze z Nemčijo, je nekam naivna. Steinwender pravi sam, dat zidajo gradove v oblakih tisti, ki mislijo na pragmatiško združenje z Nemčijo, vsaka druga zveza pa traja samo toliko časa, dokler hoče zaveznik. Tudi če bi zvezo z Nemčijo odobril parlament, bi bilo to le formalnega pomena. Pametna pa je misel o narodni avtonomiji, katero je zdaj sprožil dr. Steinwen-der. V svoji brošuri pravi, da če se dve stranki ne moreta zjediniti, a druga tudi ne more druge premagati, potem ne pre-ostaje druzega kakor ločitev. To zahtevajo zdaj Nemci na Češkem in na Moravskem, to bodo zahtevali kmalu tudi drugi Nemci K temu dostavljamo, da tudi Slovenci že cela desetletja zahtevamo in da se ni v nobenem jeziku vprašanje o narodni avtonomiji toliko pretresalo, kakor ravno v slovenskem. Slovenci smo se prvi zavzemali zanjo, zlasti pokojni »Slovanski Svet", izrekel se je zanjo vseslovenski shod in tudi socialdemokratje so v Brnu se odločili za narodno avtonomijo. Kako jo je izvesti, tega pa tudi dr. Steinwender še ne ve. Priznava pa, da se brez državnega prevrata ne da izvršiti in U* je Ludi naše mnenje. Vrh tega pa je ta problem še spraviti v sklad s teritorialnim vprašanjem in to je zadeva, glede katere se prav nič ne čudimo, da se je diskusiji o njej dr. Steinwender odpovedal. Steimvender meni, da bi se z njegovim projektom naredil konec slovanskemu federalizmu in tudi eventuvalnemu slovanskemu centralizmu. Mi pa tega ne moremo verjeti. Narodni avtonomiji bi se pač ne ustavljali, saj bi po njej še prej prišli do teritorijalnega združenja in do relativne samostojnosti, kar je končno smoter vseh naših prizadevanj, toda že danes smo prepričani, da se Steimven-derjev projekt ne izvrši, ker ni izvršljiv. Kar nam je dr. Steinwender v svoji brošuri razodel, je sicer tu in tam jako duhovito, ali če bi se tudi narodi z nekate- rimi njegovih nasvetov sprijaznili, pa tega država bržčas nikdar ne stori. S tem je opravičen napis našemu članku, zakaj vse to, kar je Steinwender razglasil, je utopi-stično, to se mu je sanjalo v dolgih zimskih večerih, ko je bil proti svoji volji primoran brez posla prebiti čas za toplo pečjo, i?:za katere najbrž ne pride nikdar več na tisto mesto, katero je nekoč zavzemal. Politični samotarji pa so vedno — čudaki. _ Kutnogorske epistole. (Po HavliCku priredil za misleče Slovence J. F.) (Dalje.) XIV. Govori se tudi, da „se vsakdanje uživanje svetega kruha ne da sprijazniti s zakonskim življenjem!" Pa kaka je potem vendar ta prečudna svetost zakonskega stanu — ta je namreč tudi eden izmed sv. zakramentov —, če se ne da združiti z vsakdanjim zavži-vanjem kake druge svetosti! Ravno tako bi se lahko reklo, da se vsakdanje zavživanje svetosti nedazdružiti z duhovskim stanom, kajti on je ravno taka svetost kakor zakonski stan. Tu vidimo, kam pridejo ti izborni katoliki, ko dokazujejo stvar, katero potrebuje hijerarhija popolnoma z* dtu gačne namene od tistih, katere natveza nerazsodnemu ljudstvu. Dokazi za celibat, kakor n. pr. da bi bil zakonski stan za duhovnike v preveliko raztresenje duha, in da bi potem duhovščina radi nevar-nostij, v katere bi prišla pri obiskovanju bolnikov, ne mogla toliko posvečevati svoji družini — ne zaslužijo odgovora. Če je že zakonski stan tako grozno raztresenje duha, zakaj pa si drže duhovniki kuharice? Tudi izkušenost govori, da je žena ravno sredstvo proti raztresenosti duha, ker odjemlje možu polovico skrbij, posebno v gospodarstvu, za katere imajo ženske več časa in sposobnosti ko moški. Če bi to ne bilo resnica, LISTEK. V krempljih satana. Ruski napisal Jurij Kazi-Bek. I. Nekoč so živeli v jednem izmed gorskih avlov trije slavni džigiti: Safar,Gazi in Bulat, že od destinstva v prijateljstvu in spora-zumljenju. Zdelo se jim je tesno v avlu pod stalnim nadzorstvom in pokorščino očetov. In res so odšli nekoč od svojih sorodnikov ter se naselili daleč od svojega doma, v Mvzgovskem avlu, popolnoma neodvisni v svoji hiši. Dolgo so živeli krepki džigiti — kakor se pravi — duša v duši. Nikak oblaček ni kalil njih neomejenega življenja. Zdelo se je, da nobenemu izmed njih ne bije srce hitreje, ne da bi se vznemerilo tudi drugemu. Nobeden izmed njih ni okusil ljubezni, a njihovo prijateljstvo je rastlo od dne do dne. Če je videl kdo Safarja — ki je bil nekoliko starejši — ali kakega drugega izmed njih, je mogel staviti glavo, da sta nekje v bližini tudi ostala dva prijatelja. Niso jedli, ne pili, ne jezdili drug brez druzega. Najedenkrat pa se je hipoma vse izpremenilo. Prijatelji so začutili drug napram drugemu skrivno nevoSIjivost, končno celo sovraštvo. Sami niso opazili, da so se vsi zaljubili v isto dekle. Lejla je bila hči bogatega uzdna (svobodnega kmeta), krasna kakor gorska ko šuta. Safar je skrival svoj čut in se varoval, da bi ga ne izdal. Gazi se je vdal ljubezni s strastjo neizkušenega srca, brez premisleka — Bulat z navdušenjem in ognjem. Izpovedala sta se drug za drugim Safarju. Sam nič manj zaljubljen kakor ona dva, je Safar otrpnil, kakor da ga je zadel blisk z jasnega neba. Gazi in Bulat sta bila neko liko mlajša. Ljubil ju je kakor krvna brata in strahoma spoznal, da se je prijateljstvo umaknilo zlobi in nevošljivosti. Ničesar ni rekel prijateljema in neizrekljivo se je silil, da se je premagal, da je mogel ž njima mirno govoriti o ljubljeni devojki. Vedno bolj in bolj ga je vznemirjala misel, kdo izmed njih dobi Lejlo. Da bi se javno pogajali za Lejlo, to bi jim bilo v sramoto po vsem avlu — da bi se trije taki džigiti pogajali za ženo — to se ni še nikdar pripetilo. Kaj storiti? Jedino sredstvo bi bilo — srečkati, a to je bilo vendar popolnoma nemogoče. Safar je dobro poznal svoja prijatelja, ki raje umreta kakor bi komu odstopila Lejlo. „0 AHah Kerim! Bismilljachiljazim", je molil Safar, .daj mi moč, in moja roka se ne omadežuje s krvjo bratov". Toda strast se ni polegla; polastila se je vsega njegovega bitja. Do tedaj nepoznan čut ga je trapil in mučil. Ljubil in sovražil je svojo tesnobo. Kljub stalnim njegovim molitvam in klicem do Allaha mu je nepce stano šepetal nekak notranji glas: „Ubij ju, ubij! In potem bode tvoja!" II. Ko so se nekoč vrnili s srečnega pota, odkoder so prinesli mnogo plena, so sedli k obedu. Bilo je poldne Postalo je vroče. Solnce je žgalo neznosno. Avl je bil pogreznjen v tihoto. Ulice so bile prazne, samo zdaj in zdaj je bilo na njih videti žensko, zagaljeno od glave do pet, vračajočo se od rečice z vrčem vode na rami. Dokler ni bil porušen mir v njihovih srcih, so obedovali prijatelji vedno veselo in se dolgo razgovarjali, a zdaj tega ni bilo več — Sla jim je žena čez cesto.*) Molče so sedli k mizi, molče so vstali od nje. Safar je pil neprenehoma kakor v proslavo srečnega pota, da sta se Oazi in Bulat prestrašeno ozirala drag na druzega, ko sta opazila njegovo razburjenost. Safar se za to ni menil in je praznil veliko bašo (vrč iz gline) drago za drago. Njegovo obličje je zarudelo, žile na vrata so se napele in posinele. Odpel si je bešmet (kratek tatar- *) Pregovor: Žena,ki opazi v daljavi moža, se mora ustaviti in počakati, da odide mimo nje. ski plašč), bilo mu je tesno. Nikdar še ni toliko popil. „Z Bogom, brata!" je rekel in vstal. „Preveč sem pil, grem se na ulico ohladit." Na nobenega se ni ozrl in po teh besedah hitro odšel. „Ne morem je njima odstopiti", je razmišljal po potu iz avla proti goram. „Moja mora biti . . . moja in nikogar druzega. Zato pa morata umreti oba!" Silna pijača, katero je pil preko mere, je oslabila njegove misli. Ne da bi se menil za pot, je stal kraj propada; stoprav tu se je iznenađen ustavil. „Vidiš, tukaj ju moraš pogubiti, in tako se zavedno oprostiš svojih tekmecev!" mu je zopet zašepetal oni glas, zasledujoč ga neprestano. Safarjeve moči so bile izčrpane. Omahnil je na tla. V glavi mu je silno šumelo, lica so mu gorela v še večjem ognju in v ude mu je legla slabost in mrzličen nemir. Čutil je, kakor bi se spuščalo nanj neko breme in ga tlačilo, tlačilo. Oči so se mu nehote zaprle. ni. Gazi in Bulat sta ostala sama. .Zakaj je Safar danes toliko pil?", je spregovoril Gazi po dolgem molku. B Allah ve! Že več časa je, odkar se je tedaj bi imeli duhovniki po oni teoriji raje kuharje, ko kuharice! Tudi radi nekaj drugega bi duhovniki morali to storiti, da bi bili namreč rešeni za vselej in za vsak slučaj nevarnosti ali izkuSnjave, katari se baje tu pa tam ne morejo ustavljati... In če je pa slednjič celibat res nekaj bistvenega v veri, zakaj se pa zopet n. pr. katoliškim rusinskim duhovnikom dovoljujejo ženitve? Saj .uživajo oni vsaki dan sveti kruh", kako se jim mora pa dovoliti take .nenravnosti in surovosti"? — (Tako se imenuje namreč srednjeveške duhovniške ženitve.) Ne vidimo tukaj zopet dokaza za ono staro resnico, da se je rimska stolica vedno prihuljila tam, kjer ni mogla preskočiti in odnehala tam, kjer ni mogla drugače prodati? Zmota je tudi, če misli kdo, da ima ljudstvo več zaupanja k neoženjenim duhovnikom; ljudstvo ima razumno zaupanje in ljubezen do duhovnika tedaj, če je dober in vesten mož, česar pa ne pro vzroča celibat, ampak dobre lastnosti duhovnikove. Razumno zaupanje in ljubezen, pravim radi tega, ker ne Štejem sem zaupanja in ljubezni, katero imajo stare babice in stare device in razne tercialke do nekaterih duhovnikov. Avtoritete starih babic in njim po mišljenju podobnih Ijudij ne velja nič radi tega, ker bi imele gotovo še večje zaupanje do duhovnikov, če bi si ti iz pobožnosti ušesa ali nosove porezali, česar ti seveda ne storijo. Dokazov za to imamo dovolj pri raznih fakirih v orientu, katere prosto ljudstvo radi tega toliko časti in spoštuje, ker še sami sebe na vse možne načine mučijo in trpinčijo. Mislim, da razumnemu človeku ni treba še dolgo in široko dokazovati nesmisli celibata. Če se le ogledamo okoli po deželah, v katerih ne vlada celibat med duhovščino, povsod vidimo, kako du hovniki kot razumni, izobraženi in po svojem poklicu krščanski zakonski možje s svojim vzornim zakonskim življenjem neizmerno blagodejno vplivajo na prosto ljudstvo. Gospoda moja, iz katerih družin, oziroma pod vplivom katerih družin se rekrutirajo v Nemčiji najzanesljivejše in najkrepkejše narodne sile, katere ustvarjajo veliko Germani j o ? Abšsurdnost ; celibata je očitna; če bi se ga odpravilo, bilo bi to le na korist veri in človeštvu, izginile bi one grozne „ilegitimnosti" po farovžih in izven njih, katere vplivajo tako neznansko demorali-zujoče na ljudstvo. Toda ne, navzlic tej absurdnosti mora celibat še obstajati, da le ne bi morda vidni poglavar cerkve moral vršiti kakih morebitnih dolžnostij za kako nepreskrbljeno potomstvo svojih služabnikov, kateri ne smejo imeti čisto nobenih skrbij, kakor za one „velike cilje", katerim se mora umakniti vse i morala i blaginja človeštva i sreča narodov. Havliček je napisal na koncu svojih razmotrivanj o celibatu hudomušno opazko, da bi bil le pod jednim pogojem zagovornik prisiljenega celibata. Pogoj je ta, če močno spremenil: ali ni zdrav ali pa nama nekaj skriva", je odvrnil Bulat. Gazi se je zamislil po tem odgovoru. „Res, videti je, da ima nekaj na srcu, česar nama ne mara povedati", mu je prišlo na misel. In v koči je zopet nastala tihota. Morebiti bi bila sedela še dolgo tako, zatopljena v nevesele misli, da ni prerušil glas vstopivšega mulle (duhovnika) njiju molka. „Mir vama bodi!" je rekel mulla med vrati. Džigita sta vstala kakor se spodobi. „Blagoslovljen bodi tvoj prihod, učitelj,* je spregovoril Gazi, proseč starca, naj sede. „Hvala vama prijatelja! Prihajajoč ravno iz hiše smrti", je začel znova, „in gredoč mimo vaše koče sem stopil notri". „In kdo je umrl?" se je končno odločil vprašati Gazi. „Kdo?" je ponavljal mulla. .Ali ničesar ne vesta? Ej, vi džigiti! Popolnoma ste pozabili na ženske. Glejta, umrla je devojka izmed najlepSih v vsem našem avlu. „Katera?" sta zaklicala oba džigita ob jednem. Starec se je začudeno ozrl na mladeniča: v njiu vprašanjih je bilo več kakor samo zvedavost .Umrla je hči Ibrabimova, krasna Lejla". (Konec prih.) j bi m vsakem«, kdor oetibet ruSi, to po kakem očitnem znamenju, n. pr. na obrazu — poznalo, vendar upa, da bi se v tem slučaja takoj preklical ta .Smentani" celibat, in da bi papež in Škofje — otenivši se sami — dali i dragim duhovnim gospodom dovoljenje k zakonskemu stana (Dalje prih.) W IJiafelJianl, 12. marca. Spravne konference in drž. zbor. Kakor poročajo dunajski časopisi, je sedaj določeno, da se preloži državni zbor 20. t. m. na nedoločen čas ter da se skliče večina deželnih zborov okoli 26. t m. V premora med državnim zborom in dežel nimi zbori pa se skličejo zopet zaupniki strank na spravne konference, ki so se začasno prekinile. Državni zbor bode reSil samo Se predloge glede rekrutnih konti-gentov. Snide se zopet baje Sele v maju. Dotlej se končajo spravne konference in vsa druga taka pogajanja. Vlada bode morala Čehom glede notranjega uradnega jezika ugoditi tako ali tako, sicer bode prihodnje zasedanje drž. zbora breuspešno, kajti Čehi ga z obstrukcijo gotovo onemogočijo. Poslanec Steinvvender za novo ustavo. Posl. dr. Oton Steinwender je izdal pod naslovom .Parlaments Dammerung" brošuro, v kateri predlaga, naj se ustava premeni tako, da bodo imeli Nemci — eventuvalno v družbi Italijanov — svojo zbornico, Slovani pa svojo. Steinvvender dokazuje, da se je lotilo vseh nemških strank, — izvzemši socialnodemokratično in nem-škoradikalno — mrtvilo, tako da ni v strankah nikakega navdušenja več. Vlada vlada s klerikalci in Slovani proti Nemcem, zato pa naj se Nemci izločijo iz drugih narodov ter se jim ustanovi posebna zbornica. Zato pa treba, da se sedanja ustava ovrže in to se zgodi gotovo, ker se Slovani nočejo spametovati. Tako dr. Steinwender. Zanimiv je ta predlog, saj kaže ideal Nemcev v najjasnejši razsvetljavi. Razbiti Cislitvanijo v slovanski in nemški del, to žele pač zatega delj, ker je treba napraviti potem le še en korak in nemškoavstrijske pokrajine z vsemi slovanskimi kraji padejo v naročje Velike Nemčije. Za tem pa hrepene razni Wolfi in Schonererji že desetletja! Več o tem ' govorimo v članku. Vojna v Južni Afriki. Včeraj je bilo 5 mesecev, odkar se je začela vojna v Južni Afriki in včeraj se je raznesla po svetu vest, da sta predsednika Kriiger in Steyn brzojavno ponudila angleškemu ministrskemu predsednik Salisbrvju mir. Angleški šovinistični listi so proti sklepu miru, ki bi zajamčil republikama samostojnost in neodvisnost ter zahtevajo, da treba uničiti Bure politično in vojaško samostojnost docela. Ako bode odgovorilo angleško ministrstvo v istem smislu, se bo vojna nadaljevala, sicer pa se začno mirovna pogajanja. Buri so v neštevilnih bojih dokazali, da so močan narod, ki zna braniti svojo domovino. Vrsta zmag Burov je dolga in tako slavna, da bode v zgodovini XIX. veka boj Burov zabeležen z zlatimi črkami. Angleži so vspričo svoje petkrat večje armade končno vendarle prizadeli utrujenim Burom parkrat hud udarec, tako da pojdejo iz te vojne vzlic vsem porazom naposled kolikor toliko Častno. Obe stranki sta torej zadostili narodnemu ponosu, in za mir je sedaj prav primeren čas. Miru so si želeli Buri vedno, le prisiljeni in neradi so začeli vojno in miru si žele tudi sedaj. Ponižali pa se vzlic vsem težavam ne bodo in prostovoljno se svoji svobodi ne bodo odpovedali. Ako tudi zmagajo končno Angleži, dobička od te vojne ne bodo imeli, pač pa veliko Škodo. ,Westminster Gazette" piše, da velja Angleže doslej vojna: 10000 ljudi, 100 milijonov funtov Sterlingov, velikanski nered v Južni Afriki in prevrat vse vojne uprave. Vsak Transvaalec bode veljal Angleže, ako zmagajo, 2000 funtov Sterlingov. KakSne stroSke pa bodo imeli Angleži Se po zmagi, ne ve nihče. Gotovo pa Se par milijonov! Anglija je morala povišati davke in najeti veliko posojilo, tako da je danes financialno hudo prizadeta. Ako pa pogledamo dosedanje uspehe Angležev v Južni Afriki, vidimo, da so jako majhni Nemčija se je L 1870/71 tekom 6 mesecev polastila Pa* riza in vse Francije, Angleži pa so dospeli Sele pet dnevnih maršev v sovražnikovo deželo; do Bloemfonteina Imajo te prav toliko, de Pretorije pa vsaj le 36 dnevnih maršev. Kolika daljava je Se to in koliko bojev bode torej Se treba, da dospo Angleži do osrčja Trannsvaalat V Natalu pa so prilli Angleži komaj dva dnevna marta od Ladvsmitha dalje proti meji. In ta uspeh so poplačali Angleži do 3. marca s temi izgubami na življenja in zdravju svojih vojakov: ubitih je 220 častnikov in 1902 moža, ranjenih je bilo 447 častnikov in 6794 mož, ujetih pa 138 častnikov in 3191 mož. Koliko ranjencev in ujetnikov pa bo Se umrlo! Skupaj so torej izgubili Angleži do 3. t. m 885 častnikov in 11.892 mož. Strašno Število! — V Natalu stoje sedaj Angleži pri Halpmakarju ter so že v boju z Buri Angleži imajo baje 12.000 mož. Buri so utrjeni na Biggarsbergutu na za-hodnjih prelazih Zmajevih gor. Mafeking mora v kratkem pasti, ako ga ne rešijo Angleži. Buri so se polastili zopet neke utrdbe pred mestom Pri Bloemhofu stoji večje Število Burov, ki stražijo železnico in bodo zabranili prodiranjo sovražnika proti Klerks-dorpu. Lord Kitchener je v Victoria-Roadu, kjer organizuje prodiranje čet proti vstaškim okrajem Zahodnje Griquanske dežele. Joubert je odpotoval v Pretorijo. O Robertsu ni nobenih poročil. Menda ne more dalje. Prešernova slavnost na Dunaju. Cro Mu.moHOisi. čpacKHNTi cep^eri^t. bi >hucohI) 6bK)tch ct» Bani umu cep^ijaMn. Telegram iz Peterburga. Da bi Slovani spoznali in se zavedli svoje kulture, da bi si bratski porazdelili med seboj, kar je ustvaril genij vsakega slo vanskega naroda posebej, da bi stopili v duSevno zvezo na polju, črez katerega ne besne boji strankarstva in partikularizma — na polju znanosti, umetnosti in prosvete sploh, da bi opozorili svet na velike, žal, pogosto premale znane velikane slovanske, ki jih more dostojno oceniti samo vse slo-vanstvo skupaj — iz teh razlogov so sklenila lani slovanska akademična društva na Dunaju, v katerih se koncentrira živelj bodoče inteligence slovanske, da hočejo vsako leto proslaviti tudi jednega izmed zaslužnih slovanskih mož. Stoletnica Puškinovega rojstva jim je bila dala lansko leto priložnost, da so pričeli vrsto slavij z največjim pesnikom največjega slovanskega naroda. Pričakovalo se je po pravici, da Puškin, čigar slavno ime je vpisala tudi Evropa že v knjigo svojih velikih mož, izžene s svojo nebeško poezijo vsaj za nekaj hipov medsebojni črt in srd iz src zastopnikov slovanskih narodov. — Ali mnogo blestečih nad je navdušenim priredit3ljem splavalo po vodi. Puškinova slavnost. kateri je bila „Slovenija* dala iniciativo, se je po izstopu Poljakov in Malorusov iz komiteja in po pasivnem sodelovanju Čehov izpremenila malone v samorusko slavnost. Njen ruski značaj je povečevala še višja publika, ki je bila skoro izključno ruska in povečevali so ga tudi brzojavni pozdravi, ki so po večem prišli le iz ruskih krajev. Upravičena je bila torej bojazen, ali ne bo vseslovanska slavnost na čast po številu svojih del tako malega pesnika, kakor je Prešeren, sina tako malega naroda, kakor smo Slovenci, ki je imela letos priti na vrsto, še večji .testimonium paupertatis". Ali prišlo je z božjo pomočjo drugače. Kar je le v premajhni meri dosegel veliki slav Ijenec velikega naroda, tega je bil deležen spomin našega Prešerna! — Res je, da so se poljski in maloruski akademiki vsigdar zvesti tradicijam svojim tudi letos odtegnili aktivnemu sodelovanju. Ali občinstvo, ki je napolnilo v sredo zvečer Ronacher-jevo dvorano in brzojavni pozdravi onih, ki niso mogli biti priča slavja, kažejo, kaj je Prešeren — ne samo nam Slovencem — ampak vsemu slovanstvu. Večji slovanski narodi, ki imajo pesnike in pisatelje evropske slave, so vzprejeli in vzljubili tudi drobni zvežčič .Poezij dr. Franceta Prešerna". Ali ne samo ljubitelji lepe knjige in slovanski entuziasti so prisostvovali osebno ali v duhu Prešernovi slavnosti na Dunaju, kakor bi si kdo mislil. Ne. Kar je več, kar je za nas največ: znameniti slovanski pesniki in pisatelji, na katerih sodbo ne vplivajo bobneče fraze slavnostnih govorov, so se odsritosrčno poklonili Prešerna ob njegovi dunajski proslavi. Naj navedem tukaj doslovno, kaj piše znameniti ruski vseučiliSki profesor, eden izmed najboljih poznavalcev svetovne literature v Rusiji, fini literarni historik in .ruski poliglot" (govori in ume namreč okrog 30 jezikov) — prof. Todor Jevgenijič Kor8 doslovno (slovenski): .Prijetno mi je bilo zvedeti, da se bo priredila na Dunaja na čast pesnika, ki ga jaz zlasti ljubim in ki se more celo slovanstvo njim ponašati, vseslovanska slavnost Zakaj ne morem biti priča vsega, kar se bo tam godilo! Ali, ako mi ni mogoče biti v Številu mož, ki bodo obhajali to slavnost, prosim vas vsaj omeniti na slavnosti moje ime, kakor enega izmed največjih spoSto-vateljev neumrjočega slovenskega pesnika. Jaz pa bom storil v njegovo slavo med Rusi vse, kar bo v moji moči". (Omenim, da g. profesor Korš pri svojih predavanjih citira Prešerna vedno med največjimi pesniki, in da je že pred leti krasno preložil malone vse njegove poezije na rusko. Do-sedaj je izdal samo „Sonetni venec" v Ruski Misli 1885, VIL, kn. s kratkim uvodom. Kakor piše dalje v pismu na g. Prijatelja, hoče izdati povodom Prešernove stoletnice Prešerna v celotnem prevodu). Brzojavni pozdrav sta poslala največja, sedaj živeča češka pesnika, Svatopluk Čech in Jar. Vrchlickv, pozdravil je „prvaka na slovenskom Parnasu" hrvatski pesnik in urednik „Vienca" Jovan Hranilović, ruski romanopisec Mura vi in (grof Go-licyn) veliki poznavalec umetnosti baron Stigli t z, urednik Komarov iz Peterburga, vilenski urednik Bywalkiewicz, zagrebški Pasarid itd. itd. Da, ti pozdravi kažejo, da se nam Slovencem ni treba zatekavati, kadar vabimo Slovane slavit našega Prešerna v pribežališče umetno nagomiljenih fraz. Ni nam treba drugih Slovanov umetno nav duše vati, da slavijo z nami Prešerna! Dunajska slavnost nam je pokazala, da ga smemo slaviti samo zato, ker mu je slava zaslužena. Zato je dunajska slavnost dne 7. sušca velepomembna slavnost. Na njej se je sijajno pokazalo, da smemo brez pomišljanja nanizati — sicer maloštevilne, a — dragocene bisere Prešernovih pesmic slovanski poeziji v diadem, na katerem se leskačejo dragulji nič manjših poetov, kakor Puškina, Mickievica etc . . . Da, to je pokazala dunajska slavnost Prešernova. Vrhu tega pa je bila najlepša ilustracija besed, s katerimi je završil slavnostni govornik svoj krasni govor, da so namreč pričele postajati zlasti sedaj, ob stoletnici slovanskega preporojenja simpatije med Slovani vedno gorkejše Slovani pričenjamo uvidevati, da so možje, ki pomenijo renesanso posameznih slovanskih narodov, obenem renesansa vsega Slo-vanstva. (Dalje prih.) Dnevne ves u V Ljubljani. 12 marca. — Občinski svet ima v torek, dne 13. marca 1900 ob petih popoludne v mestni dvorani redno sejo. Dnevni red: Naznanila predsedstva. Čitanje in odobrenje zapisnikov zadnjih treh sej. Poročila o samostojnem predlogu obč. svetnika Frana Pavlina v zadevi preuredbe ljubljanskega kolodvora; o oddaji raznih del za zgradbo mestne ju bilejske ubožnice v Vodmatu ; e oddaji raznih del za zgradbo mestne dekliške šole pri Sv. Jakobu ; o dopisu zdravniške zbornice glede postopanja pri cepljenju v slučajih difterije; o prizivu Otona Baverja proti odloku mestnega magistrata z dne 3. januvarja t. 1. št. 41695, 1899. v zadevi odmnerjene mu pasje takse; o prošnji Ferd. Mahra za odpis pristojbine za večjo uporabo vode; o predlogu mestnega magistrata, da se zniža vodomerščina. Kuratorija cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole: o uporabi dotacij za I. 1899., o učnem načrtu za ustanovitev posebnega trgovinskega tečaja; o prisojilu odškodnine posest-nici Sidoniji Schrevevi ozir. o odkupu njenega sveta za „ Mestni m domom". — Tiskovine in nič kot tiskovine. Zakon glede olajšav pri vračevanju potresnih posojil, oziroma o odpisu teh posojil, nikakor ni tak, da bi nas mogel povse zadovoljiti. Po tem zakonu ne bo poniževalnemu beračenju nikdar konec in vrhu tega bodo protekciji odprta vsa vrata. Toda ker se več ni doseglo, pričeti bode delo za tiste hišne posestnike v Ljubljani, ki hočejo biti deležni dobrot tega zakona. Klerikalna stranka, ki, kakor smo po potresu videli, kaj rada ob strani ostane, kadar je treba tesno delati, — znano je n. pr., da klerikalni odvetniki tedaj niso ne ene prošnje na vlado in ne ene pobotnice zastonj naredili, mej tem ko so jih liberalci na tisoče brezplačno napravili — se je hitro polastila te zadeve in oznanja na bahat način, kje da se bodo dobile — tiskovine za odpis ali za olajšave. Sploh so med nami ljudje, ki mislijo, da se more vse rešiti s tiskovinami. Po kmetskih občinah prenašajo že dlje časa take nesrečne tiskovine za odpis potresnih posojil. S temi tiskovinami se ni doseglo druzega, kakor da se je ljudstvo ž njimi zapeljalo k nejasnim, nerazumljivim, naravnost smešnim prošnjam, s katerimi preplavljajo deželni odbor. Sedaj se bo to ponovilo. Klerikalna stranka bo ljudstvu postregla s — tiskovinami, delo, kar ga bo opraviti, bo pa že morala prevzeti narodna stranka. Opozarjamo občinstvo, da se s tiskovinami ne bo dalo čisto nič doseči Treba bo namreč za vsak slučaj napraviti samostojno prošnjo, ki se bo morala skrbno ozirati na osebne razmere vsacega posameznega prošnjika. S tiskovinami se ne bo nič druzega doseglo, kakor da bodo na oblastnije prihajale splošne, z dokazili nepodprte prošnje, ki se bodo morale takoj zavrniti. Na drugo stran pa napravljajo take tiskovine utis, da je stvar prisiljena, da je narejena po šabloni, in da ne izvira iz resnične potrebe. Saj tako si bodo tolmačili višji krogi take tiskovine. Na mesto tiskovin bo torej treba postaviti nekaj resničnega dela. Treba bo napravi jati prošnje, ki bodo na vse strani podprte, treba bo ljudstvo poučevati ter opozoriti na to, da ne bode stavljalo zahtev, ki bi se z ozirom zakon smatrale za prenapete. To resnično delo že ima svoje središče, in sicer v društvu ljubljanskih hišnih posestnikov. To je po svoji naravi poklicano, da vzame to delo v roke, in kakor smo z veseljem čuli, se že vse potrebno pripravlja, da se priskoči prizadeti posestnikom ob svojem času na pomoč z resničnim delom in ne s — tiskovinami. — Čudno I Zadnje dni je poslovala po Ljubljani komisija, koja je imela dognati, naj se li naše mesto glede vojaške stanarine uvrsti v boljši razred, ali ne. Sedaj je, če ae ne motimo, v četrtem razredu, in gre se torej za to, da bi prišlo v tretji razred. S tem bi se uresničila vroča želja ne samo vojaštvu, nego pred vsem tudi mestnemu zastopu. ki se je v tem pogledu že mnogo trudil. Priznati moramo, da se je komisija pošteno trudila, ali končno je tako rekoč svoje poslovanje meni nič tebi nič morala vstaviti. Kaj se je zgodilo? Finančni erar, kojega zadeva prav za prav ne briga mnogo, odposlal je v komisijo mladega moža, ki ima obilo dobre volje, pa premalo skušnje. Ta čislani člen komisije je pri cenitvi stanovanj zastopal nekako tisto stališče, kakor je zastopajo davčne komisije pri določitvi tistih točk, ki se kot izdatki imajo odbiti od davku podvrženih dohodkov. Princip je pri tem: manj kot mogoče.' Po tem principu ravnal se je omenjeni fi-skalični člen, vsako stanovanje mu je bilo predrago, in ščipal in odščipaval je toliko časa, da je res dobil jako cena stanovanja. Po njegovih nazorih bi se dobilo primerno stanovanje za divizijonarja za kakih 400 do 500 gld. in general brigadir bi pa prej kot ne, če bi že drugače ne šlo, lahko pod streho stanoval! Recimo, da so hoteli ceniti stanovanje, pri kojem je bilo dognano, da plačuje stranka najemščine 400 gld. na leto. To stanovanje se je videlo gospodu komisarju predrago. In če si ni vedel drugače pomagati, pa je pustil v zapisnik zapisati, da se pri dotični hiši nahaja dvorišča, in da od najemščine 400 gld. odpada 40 gld. na vporabo dvorišča. Tako se je dobilo stanovanje za 360 gld., za koje se faktično plačuje 400 gld.! Z jedno besedo, finančnega erarja zastopnik se je pri ti komisiji pošteno trudil, da bi spravil Ljubljano ne v III., nego v — V. razred, torej za razred nazaj! Mi opuščamo vsako daljšo opazko. Finančno oblast pa prosimo, da tedaj, ko bode komisija zopet pričela poslovati, deleguje v njo jednega starejših svojih gospodov, ker tudi tu ne odločuje samo talent, nego skušnje, kojih mladi uradniki nimajo in tudi imeti ne morejo. — Repertoar slovenskega gledališča. Pri današnji glavni skušnji za opero »Normo" je bila gdč. Carneri, katera poje veliko naslovno ulogo, hripava. Če hripavost primadone do jutrišnjega večera poneha, uprizori se signrno prvikrat v sezoni opera .Norma". Za slučaj na, da bi bripavoat gdč. Carneri do Jutri ne ponehala ali se celo shujšala, naznanja se občinstvu, da se namerava namesto »Norme* peti jutri zvečer zadnjikrat v sezoni Smetanova priljubljena opera »Prodana nevesta". — Slovensko gledališče. Gospa Polako v a je imela v soboto prelep večer. Nji na korist so peli »Netopirja" in nji v čast jo je sprejelo občinstvo, ki je zasedlo gledališče do zadnjega prostorčka, da so morali postaviti v parter stole, kot vdani podložniki ljubljeno vladarico. Dva ogromna šopka, solnčnik iz cvetic cvetoča harfa, šatulje, kuverte, lepi trakovi in pentlje — to menda g'asno govori gospe Pola-kovi o priljubljenosti, ki jo uživa med našim gledališkim občinstvom. In te priljubljenosti se je izkazala gospa beneficijantinja vredno tudi v soboto. Igrala in pela — dasi ne docela disponirana — je z ono živahnostjo in šegavostjo, ki dela to nafto igralko toli simpatično. Občinstvo ji je ves večer navdušeno ploskalo, Izmed ostalih večjih ulog nam je pohvalno omeniti gdč. Carneri m gdč Noemi, ki sta peli izvrstno, in gdč. Ogrinčevo; a izmed moških ulog zaslužijo pohvalo gg. Desari, ki je bil parkrat netočen, Lebeda, Danilo in tudi g. P a v š e k, dasi je bilo njegovo jecljanje preobčutno. Posebno pohvalo zasluži g. Inemann, ki je igral Franka zlasti v zadnjem dejanji fino, elegantno, vendar realistiško, naravnost mojstrski. Jako nas je zabaval tudi g. Housa. Njegova drastiška komika, dasi tuintam v su perlativu, nas je prijetno silila h glasnemu, presrčnemu smehu. Vobče je »Netopir" prav lepo uspel, za kar bodi zahvala režiserju g. Inemannu, g. kapelniku Beni š k u, zboru in orkestru. Tak lahak, a sladak užitek človeku časih dobro de, zlasti če se mu zdi, da plava po teatru kot nekak aromatiški, opojen vzduh splošna veselost, ki objema vse enako srčno. — a— — Za bodočo gledališko sezono je, kakor čujemo, že zagotovljena jedna naj-odličnejših moči naše opere, primadona gdč. Carneri. Občinstvo bo to gotovo z radostjo na znanje vzelo, saj se je gospdč. Carneri izkazala kot odlična umetnica, na katero smo lahko ponosni, ter si je pridobila najsplošnejše simpatije. — Dve novi A. Aškerčevi drami. Gospod Anton Aškerc je dovršil dve eno-dejanki: „Tujka" in »Red sv. Jurja". Prva je tragične, druga veselosatirične vsebine. „Tujka" se vrši na Hrvatskem, »Red sv. Jurja" pa na Ruskem. Gosp. Aškerc je temeljito predelal tudi svojo dramo „1 z-majlov" ter ji dal na mnogih mestih docela novo lice. — Dober odgovor. V „Učiteljskom Tovarišu" čitamo: V gostilni sta sedela župnik in učitelj Med pogovorom vzame prečastiti iz svojega etuia smodko in uljudni učitelj mu ponudi vžigalico, ki pa je pri prevzemi slučajno ugasnila. Pomembno reče duhovni gospod: »Da, da, luč šole je ugasnila". — »Takoj, ko je prišla v cerkvene roke", pritrdi spoštljivo pohlevni učitelj. — Razstava osnutkov Prešernovega spomenika, ki se je otvorila včeraj v Mestnem domu, jako zanima občinstvo ter je bilo včeraj ves dan jako mnogo ljudi, ki so ogledovali sedmorico razstavljenih modelov, postavljenih sredi zelenja. — Tridesetletnica ljubljanskega gasilnega društva. V soboto je bilo trideset let, kar je imelo prostovoljno gasilno društvo ljubljansko svoj prvi redni občni zbor. Ta dan se sicer ni praznoval, ali vredno je vsekako, da se ga spominjamo, saj je gasilno društvo s prvim občnim zborom začelo svoje redno delovanje na polju človekoljub aosti. — Umrl je v Lescah gospod Ivan Wucherer-v starosti 64 let. Lahka mu zemljica! — Samomor. Učitelj g. Iv. Znpanec v Fara-Vasi je bil že dlje časa bolan na živcih. V trenotku duševne nezavednosti je skočil v Kolpo in v njej utonil. — Mojstrsko zadrugo hočejo ustanoviti mojstri v Kranju. Osnovami shod bo v nedeljo, dne 18. m. popoludne v gostilni »pri Jahaču". — Blagoslovljena kavarna. V Kranju so, sicer post festum, pretečem teden blagoslovili »kavarno pri Križni gori". Pa naj se kdo trdi, da vera peša. -— %)u£eoevtejorsko hmeljarsko dm- itvo v Žalol ima dne 18. t. m v Hausen- bichlerjevi gostilni svoje glavno zborovanje. — Akademično tehniško društvo „Triglav" v Oradou ima v torek, dne 13. marca t 1. svojo prvo Izvanredno občno zborovanje v ai"*«*«"« tečaju 1899/900 v društvenih prostorih. Vspored: 1. čitanja zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje zapisnika br. društva .Slovenije", 3. Poročilo častnega soda 4. Poročilo odborovo. 5 Slučajnosti. Začetek ob 8. uri. — Misterijozen slučaj se je primeril te dni v Trstu. Neka elegantno oblečena gospa je blizu borze naročila nekemu iz-voščeku, naj popelje njena otročička, ki sta bila tudi 'ako elegantno oblečena, k nekemu gospodu. Povedala je naslov do-tičnega gospoda, plačala izvoščeka in po-sadivši otročiča v voz, odftla. Izvoftček je izvršil naročilo, toda dotični gospod, h kateremu je pripeljal otroka, ju ni hotel sprejeti, ker ju ne pozna. Izvošček je otroka odpeljal na policijo. Ta sedaj išče stariše otročičev, a doslej zaman. Otroka ne vesta, kako se pišeta in od kod da sta. Samo to vesta, da sta se z materjo pripeljala z ladjo. — Poskusen samomor. Te dni pripeljal se je iz Opatije mlad mož v Lovran in šel od tam peš proti Moščenicam Pri družil se je domačinom, katere je našel na potu, dajal v raznih gostilnah za vino in bil sploh kaj dobre volje. Blizu Moščenic se je ločil od svojih spremljevalcev in se vrnil proti Lovranu. Šel je samo pol kilometra daleč, potem pa vzel revolver iz žepa in ustrelil najprej dvakrat v zrak, potem pa dvakrat nase. Padel je na tla, a se zopet dvignil in zopet dvakrat nase ustrelil. Prihiteli ljudje so poklicali duhov nika in zdravnika. Slednji je odredil, da se nesrečni mladenič popelje v bolnico na Reko. Povod poskušenemu samomoru ni znan. Samomorilec je sin višjega uradnika na Češkem. — Pismo ljubice ga je izdalo. Ign. Perše iz Birčne vasi jo je hotel popihati v Ameriko, da bi se odtegnil vojaški dolžnosti. Na ljubljanskem kolodvoru ga je vstavil policijski stražnik. Vstavljenec je rekel, da gre v Trst za delom, česar mu pa stražnik ni verjel. Pri preiskavi se je dobilo pri njem pismo, v katerem jemlje njegova ljubica slovo pri odhodu v Ameriko. — Druzega takega izseljenca, Frančiška Zefrana iz Gotne vasi pri Rudolfovem pa je izdala Jezusova podoba, na katero mu je mati zapisala: „V spomin od svoje matere pred odhodom v Ameriko". — Vlaka vstrašil se je včeraj popoludne pri železniškem prelazu na Marije Terezije cesti neki jezdni konj in je zdirjal po Blei\veisovi cesti. Na Rimski cesti ga je policaj vstavil in prijel. — Javno nasilstvo. Postopač Andrej Jager je prišel včeraj zvečer pijan v Lob karjevo gostilno, in ker je bil drugim gostom nadležen, so poklicali policijskega stražnika, da ga odstrani. Tudi stražniku se je vprl in ni hotel iti iz gostilne. Bil je aretiran, a ko ga je stražnik gnal na stražnico, se ga je lotil in ga vrgel na tla in ušel. Stražnik ga je spet ujel in odvedel v zapor. — Izgred na cesti. V Wolfovih ulicah so danes ponoči štirje ponočnjaki trčili skupaj in provzročili tak izgred, da je morala policija intervenirati. — Žemlje ukradel je neki krojač v Zalarjevi gostilni v Vegovih ulicah. Tudi ni plačal zavžite pijače in jo je hotel popihati. Ko so ga prijeli, je vrgel žemlje na dvorišče. — Tatvina. Dne 10. t. m okoli 7. ure zvečer so neznani dečki odprli nezaklenjeno izložbeno okno Leksanderjeve prodajalnice v Kolodvorskih ulicah št. 24 in so ukradli dežnik, nože in tri steklenice malinovca. * Najslavnejše interpretinje „Norme". V ulogi »Norme* se je zlasti odlikovala Giuditta Pasta, ki slove kot jedna največjih dramatičnih pevk italijanske šole. Ko si je po manjih laških odrih priborila ime, je 1. 1823. z največjim uspehom pela v Parizu ter pozneje potovala po vseh velikih evropskih mestih. Umrla je L 1865. Pavlina Viardot-Garcia je znana kot jedna najsijajnejših pevk vseh časov; iz Pariza je prepotovala vso Evropo in pe-vala po vseh večjih opernih odrih. Leta 1838—1862 občudoval jo je kot pevko ves svet. Jeny Lind 1. 1890. umrla slavna Švedinja, je isto tako po vsi Evropi in Ameriki slavila svoje triumfe. Od nemških pevk je slu i sla SohrOder-Devrient in slovi Lili Lehmann. • Gledališče „Theitre Francais" pogorelo. Poroča se, da so pri požaru tega najslavnejšega pariškega gledališča rešili vse dragocene zbirke, večino garderobe, in večino knjižnice. Rešilo pa bi se več, ako bi bili gasilci pravočasno v gledaliftču in ako bi bile došle gasilnice prej. Več ljudi se je rešilo iz gledališča skozi okno in z balkonov. Igralka Henriot je zašla v HL nadstropje galerij ter se ondi zadušila ter malone vsa zgorela. Njena garderoberka se je rešila. Požar je nastal par ur pred začetkom predstave. Goreti je začelo pod odrom. Večina trdi, da je eksplodirala kurilna priprava, nekateri pa trdijo, da so zažgali anarhisti Gledališče se zgradi na novo. * Bombe v Parizu. Zadnje čase so našli v Parizu več bomb, katere so storili neopasne, ena pa je s strašnim pokom eksplodirala, ne da bi bila napravila posebno škodo V sredo so našli v hiši generalnega komisarja Picarda nevarno bombo, katere vrvica je že tlela. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 12. marca. V današnji seji poslanske zbornice je prišel končno na vrsto rekrutni zakon. Razprava je bila kaj hitro končana. Govorila sta tudi Berks in Pogačnik. Berksov govor je v slovanskih krogih napravil slab utis. Berks je izrazil svoje veselje, da je izvoljen Prade podpredsednikom, čestital Cehom, da so odnehali od ob-strukcije in se zavzemal za narodno avtonomijo. Pogačnik je grajal, da vojaštvo zlasti v slovanskih krajih povsod na umeten način podpira nemški živelj, zlasti s tem, da vzdržuje Nemcem njihove kazine. Razpravljal je potem o zglaševanju pri kontrolnih shodih in povdarjal. da so se doslej Hrvatje v Dalmaciji vedno samo hrvatski oglašali. En gel je izjavil, da so Čehi od obstrukcije proti rekrut-nemu zakonu odnehali samo iz ozirov na cesarja in na ugled države, da pa nimajo do vlade prav nikacega zaupanja in jej bodo delali vse ovire, ki so sploh mogoče. Razprava se je potem zaključila in sta bila izvoljena generalnima govornikoma Schiicker in He-rold. Seja traja še. Dunaj 12. marca. Nemške stranke se kar ne morejo potolažiti, ker so Čehi opustili obstrukcijo proti rekrut-nemu zakonu, ter pošiljajo v svet razne vesti, ki naj pojasnijo vzroke temu sklepu. Naznanja se, da je minister Rezek po cesarjevem naročilu naznanil češkemu klubu, da se ne bo vladalo proti Čehom, in da se češkim zahtevam deloma ugodi, čim so razide parlament. Drugi zopet pravijo, da je Palffv izposloval Čehom zagotovilo, da se razveljavi Kindingerjeva znana naredba. Dunaj 12. marca. Cesar je danes sprejel predsedstvo poslanske zbornice Izrekel je željo, da bi začel parlament redno funkcionirati in zagotavljal Začka, da je češkemu narodu jako naklonjen ter da bo pospeševal njega razvoj. Dunaj 12. marca. Justični minister je naznanil češkim poslancem, da je šest moravskih Čehov, ki so bili radi „ zde "-demonstracij obsojeni, pomi-loščenih. Praga 12. marca. Tu so se včeraj primerili veliki nemiri. Mej socialnimi demokrati in policijo je prišlo do spopadov. Mnogo delavcev je bilo ranjenih, mnogo aretovanih. Pred uredništvi „Politike" in „Narodnih Listov" so delavci uprizorili velike demonstracije. London 12. marca. Mirovna pogajanja so se začela. Angleška vlada je sporočila Kriigerju in Stejnu, da pred vsem zahteva, da se morajo Buri brezpogojno udati. London 12. marca. Z bojišča je včeraj došlo vse polno vesti. Roberts javlja, da je po več manjših in večjih bojih nastopil pot v Bloemfontein. London 12. marca. Nekateri listi trd6, da so Buri zavzeli Mafeking. Conpodu Juliju Nrhaamann-u, lekarnarja v 8t«eh.er»n-a. Vase blagorodje! Izvolite mi poslati Se nadaljne 4 akatljice Vafie izvrstne želodčne soli. VelespoBtovanjem Fran Rleder, Bolski voditelj. Atzelsdorf (poŠta Neubau-Bahnhof, Nižje Avstr.), dne" 4. aprila 1899. I. (9040—3) Dobiva se pri l*delo*ate|Jii, deželnemu lekarnarju Jul^u 8ehaumann-a v Stoelierau-u, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena Skatljici 75 kr. Manj nego 2 Bkatljici se ne posije. Pri Ervlnn Burdjfh-u, lekarju v MltofJI Loki se dobiva (321—9) ustna voda intiaeptlkom katero je sestavil zobozdravnik dr. Kado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zado&cajoča za eno leto, stane t kroni, po poŠti **05 kroni. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 74._Dr. pr. 1012. V torek, dne 13. marca 1900. Prvikrat v sezoni: NORMA. Tragična opera v dveh dejanjih. Spisal F. Romani. Poslovenil A. Peterlin. Uglasbil Vincenzo Bellini. Kapelnik g. Hilarij Benisek. Režiser g. Josip Nolli. Blamjnica tt odpre ob 7. uri. — Zadetek ob '/,S. ari. — Konec po 10. vi. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh. polka Leopold II. št. tt. Prihodnja predstava v petek, dne 16. marca 1900. Prvikrat na slovenskem odru: Jakob Ruda. Izvirna slovenska drama. Spisal Ivan Cankar. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-3 m. Srednji zračni tlak 736*0 mm. Cas opa- Stanje S - "S k. baro- cu > Vetrovi Nebo > O ci 2 zovanja metra v mm. Tem tura Pl t. 10. 9. zvečer 7469 3-4 si. jzahod jasno 1 11 7. zjutraj 7471 — 18 sr. svzhod del. jasno Q 2. popol. 7456 98 sr. jzahod.del. jasno O Ivana VVucherer naznanja v svojem in v imena ostalih svojcev vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresu-ioco vest, da je preminul nje iskreno-ljubljeni soprog, gospod Ivan VVucherer posestnik ki je včeraj ob 11. uri po noči po dolgem trpljenji v 64. letu svoje dobe, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v torek, dne 13. marca ob 4. uri popoludne na tukajšnjem pokopališči. (604) V Lescah, dne 12. marca 1900. se vsprejemljejo mladeniči od 16 let. — Ponudbe s priloženimi znamkami vsprejema konces. oskrb. pisarna (ustav služebnf) v Pragi 152—11. (498) Ces. kr. avstrijske držami žtltznlct. „ j 9. zvečer 12. j 7. zjutraj „ I 2. popol. 746-5 744-5 7425 69 00 129 si. jzahod del. oblač, si. svzhod oblačno sr. zahod j jasno Srednja temperatura sobote in nedelje 3'2° in 4-6°, noraiale: 2'7° in 2 8°. I>a.n.30Sl2a, "borza, dne 12. marca 1900. Skupni državni dolg v notah . . Skkpni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4% • • Ogrska zlata renta 4°/0..... Ogrska kronska renta 4°/0 • • • Avstro-ogrske bančne delnice . . Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 2o frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... 99 K 30 h 99 20 n 98 » 36 a 99 45 b 97 V 40 n 93 a 70 a 128 25 n 235 50 n 242 85 n 118 50 ji n 64 ti 19 » 29 n 90 n 10 n 11 n 38 n Izvod iz voznega reda veljaven od dna L oktobra 1899. leta. Odhod ls LJubljane jož. kol. Proga oez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po aoci osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Belj&k, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; čez Klein-Beining v Stevr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri o4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Izubijano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. mi 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea. Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopolnilne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca. Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod Iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6 uri 60 m. zvečer. — Prihod V LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 5o m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob S. uri 10 m. zvečer. (4) Vpitje otrok in otročičev pri umivanju je večkrat le bolestni krik proti usmiljenja vredni napačni navadi uporabe slabega toaletnega mila. Matere, katere svoje otroke ljubite, ne uporabljajte za umivanje dojencev in otrok nobenega druzega mila kakor nenavadno nežno ter tolšče bogato Doeringovo milo s sovo. Isto je neponarejeno čisto ter neskeleče in se dobiva po 30 kr. povsod. (503—1) Št. 8402. (499-1) V smislu §-a 53 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo računi o in troških 6. regulačnega zaklada, 7. loterijsko-posojilnega zaklada, 8. mestnega vodovoda, 9. mestne klavnice in 10 mestne elektrarne za leto 1899. od 1. mestnega zaklada, 2. ubožnega zaklada, 3. zaklada meščanske imovine 4. ustanovnega zaklada, 5. potresnega zaklada, danes naprej 14 dni javno razgrnjeni v tukajšnjem knjigovodstvu občanom na vpogled. Pri pretresanji in končni rešitvi teb računov vzel bode občinski svet morebitne opazke o njih v prevdarek. Mestni magistrat v Ljubljani dne 10. marca 1900 Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema ln Izplačuje hranilne vloge ln obrestuje po41|2°lo0d dne vložitve do dne vzdige brez odbitka ln brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5°/o-Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi ae obrestovanje pretrgalo. (410-3) Dl*B IVI. Huđni]K» predsednik. ukr- c v vre »Ije učinkujoč« žsleao-areenaata voda proti slabokrvnosti, ionskim boleznim, živčnim in kožnim bolsznlm itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicab mineralnih vod, lekarnah in drogerijah HEMBIH HATTOIVI, Dunaj, c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik. Prodajalka spretna v trgovini z mešanim blagom, se sprejme v trgovino na deželi. (479—3) Kje? pove upravništvo .Slov. Nar.*. od 25 kr. liter v najnovejši vinski trgovini pp PelJCOn Francovo nabrežje 5. (480-2) _ Gostilna na dobrem prostoru in dobro obiskovana v Ljubljani ali pa v bližnji okolici se vzame v najem ali pa na račun. Založi se primerna kavcija. Ponudbe blagovolijo naj se pošiljati pod ,,Gostilna J. J." upravniStvu „SIov. Naroda". (474—3;. Najvišje priznanje Nj. c. in kr. Visokosti presvetle gospe prestolonaslednika vdove nadvojvodinje Štefanije. J Stefanijine zobne kapljice lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani pvornega dobavitelja Nj. svet. papeže Leona XIII. Premlrane v higijeničnih razstavah v Londonu, Parizu, Genevi, v H. mejnarodni far-macevtiški razstavi v Pragi in vjubllejski razstavi na Dunaj! 1.1898. Vporabljala jih je opetovano Nj. c. in kr. Visokost presvetla gospa prestolonaslednika vdova 3a-a.cL-v-oj-vodj.2a.jsL Štefatiiija. v najvišjo Nje zadovoljnost (tajniški dopis iz Laksenburga s 30. dne oktobra 1894) in je glasom objavila Nje gosp. najvišjega dvornega mojstra z dne 27 decembra 1898 štev. 230 iz leta 1897 najmilostivejše blagovolila dovoliti, da se smejo po lekarnarju Piccolj-ju v Ljubljani iznajdene in izdelane zobne kapljice imenovati Stefanijine zobne kapljice. Nekaj kapljic na pavoli se dene v votli (17) c zob in vtolažijo bolečine. (582) V najem se vzame v Ljubljani od dne 1. aprila naprej (bo2> mala meblovana soba. Ponudbe naj se pošiljajo do 20. t. m. upravniStvu „Slov. Naroda" pod A. M. 624. Glavni zastopnik za Kranjsko in za slovenske delo sosednjih dežel s sedežem v Ljubljani se takoj išče za staro, najbolje poslujočo domačo zavarovalnico za življenje proti stalni plači, potnim stroškom in proviziji. Prosilci, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pismu zmožni, naj pošljejo svoje ponudbe pod (496—2) začetnik upravniStvu .Slovenskega Naroda". Anton Schusler t Ljubljani, Spilalsie ulice založnik uslužbencev c. kr. priv. južne železnice priporoča po najnižjih nakupnih cenah največjo izber najmodernejših jop za dame in deklice ovratnikov dežnih plaščev mičnih bluz oblek za dečke po najnovejšem kroju Izdelanih, srajc za gospode ovratnikov, manšet, zavratnic modrcev najboljši dunajski izdelek i. t. d. i. t. d. Spoštovanjem (501—1) »pri Tončku". Razpis. Zaradi oddaje zidarskih, mizarskih, tesarskih, slikarskih, pleskarskih in kleparskih del za razširjanje in nadzidanje šolskega poslopja na Jezici vršila se bode ondi v šolski sobi dne 29. marcija ob 9. uri zjutraj javna pismena ponudbena razprava. Dotični proračun in načrti so pri podpisanem krajnem šolskem svetu vsakemu na vpogled razgrnjeni. V ponudbah, katere je do določenega časa vložiti zapečatene ter opremljene s pravilno kolekovanimi prilogami in s 5° 0 — na podlagi skupnih ponuđenih zneskov določenem — vadijem, navedi ponudnik jednotne cene in na njih podstavi preračunjene .skupne zneske s številkami in z besedami Dela se bodo oddala posamezno ali skupno brez notranje oprave. Domači obrtniki imajo pod enakimi pogoji prednost. Kraj ini šolski svet na Jezici dne 10. marcija 1900. (500—1) Predsednik : Anton Vilfan. xx xx XX v/ XX xx XX XX XX XX Glas gre po deželi da so se [e e*»waaK*n«> i«fe£* w Miti*. Hletrlol" priljubile v vsakej rodbini, kjer so jih poknsili. Uporabljajo se za na juho ali kot pri-kuha. Zanesljivo prave so le v kartonih a gornjo firmo. (2029—19) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL »H Lastnina .in tisk .Narodno Tiskarne". 27^0 25