tfrr
•* O *"» i C A SOLJCAF
uri
-K. N J 12tH i r	_ _
mi DNEVNIK
GLASILO
Leto ~X~7 Stev. 170 (2789)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
la včerajšnji dan 19. julija 1927 je izšel ukaz rimskega fašističnega notranjega ministrstva štev. 3832, s katerim je fašistična vlada dokončno ukinila vsa slovenska prosvetna društva in njihovo imetje zaplenila, potem ko nam je že dosti let prej fažizem požgal vse nase glavne Narodne domove.
Poštnina plačana v gotovim Spediztone in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 20. julija 1954
Cena 20 Ur
Sorazmerna udeležba občinskih službah
Sa	številki	naše-
smo ™	tem
li trin-b Vali< da mora bi-prcvica	Slovencem	dana
lež(,e	sorazmerne	ude-
Trstn VSefl iavnih službah tkalo „ j°ne A’ Tedaj smo državne 0bneie obdelali da	urade	in navedli,
kič	urad°v	v Trstu
^ujejn3 jk0t 51 in da za~
^eneeT KiteVil° 16782
mcr5e _ j * Ker je raz-joni ,, d Slouenci in Italijo zah?*1 ,COm 3 proti 5-
ra biti	.tudl-	da m°-
nerrieif„ udeležba slovenskih Uh o neev v državnih ura-biti orf*"01' 5’	3’>	da mora
državniu 01nenjenega števila
rnani 6l2bdnaTeSčencev ruLi~
»osti.	slovenske	narod-
h°temoi£UJ°!;ern Članku To. si
število Podrobneje ogledati dih tr-peščencev v ura-
i,nskem l°-bČine inpri obit oh« p°a3et^ ACEGAT. leto loaa	Proračuna	za
službi tržai°Jnemamo’ da je v
^»skih	občine 3468 ob-
fačuna a®.escencev- I* Pro-(«Azienrt„tJetja ACEGAT 'iti eletfri-?.munale dei ser’
Iranvje -_1C^a’-.gas’ acdua e
** 'lektriv	P°<^Je
,r*mvai«i ’ plin- vodo in ‘Szvidno hS leto 1934 pa i®
vseh naL ? Znaša število 2.393'Sce"cev ‘e*a pod-Sk* občine f .V službi trža'
s|i indiret* re^ direktno ^»ešče«^ zaP°slenih 5.861 Vilu %«"■ Da je v te“ šte-Cev> ttisii	mal° Sloven-
fostbej nmo> da ni potrebno »» so m °Uttarja‘i- V kolikor Sin,. !emi nameščenci aVs‘votn nc’’ 50 le med de-
lra<iništvnn,metilera ko med *a' ®ea Vri?. n! skoro nobene-ba Prav ..m uradništvom
, °^imo°benega-en«e n!,,®1 najprej name-Vn^knZnike uprave. V , e£fen0 proračunu je tV^ivni Pod poglavjem ;in*ki y> str°ški», da se Vet kat aiUeš^nci delijo v
ce»0sie^	k0tfc,;il
B; bo,i i	namešien-
H r&Z V°^0}em «poseb.
,k' ?y VU>> s° občin-dve licenci razdeljeni na nonies?tes,orl-1 s skuPno 54$ %8 iencl- Skupno torej tinsl( Te kategorije so: itno-*- a bremena <44 name-
(J3g6	splošni	stroški
rij nameščencev), krajev Siena°	io.	zdravstvo in hi-
kvv	*233	nameščencev),
Varnost in sodstvo (25), dela (605) šolstvo (556), skrbstvo
(39^'Mvo	(g)'
■ °d 3ra (Z)' ostali (54g>
ie 8J7	nameščencev
r stalno nameščenih Učenju *• 433 stalno na-nsstajllr. dnevničarjev, 453 .»« f((n nameščenih uradni-®n 3e!'s°nale avventizio») d?leun; - nitstaln o nameščenih l1i 2$i ar.lev<	1200	delavčev
MZtilk-.
s Sll>Ven .0ci-ia pravilo, da .^bct ; C! vu olavnem med «u Se rien £istilkomi, pa še i°' da oie j o izjasniti jav-
„ o ne S,ovend. ker bi fubili -u^mosti, da bi iz-,l?dništu ~ e-	Med	vodilnim
pK 1i	pa Slovencev
\\>n^hktiu ACEGAT pa h ra^05ebi“ naslednje: >red* >eIiey io U (mi.
■iOdn5 inQšn0VedanO niih-ov<t O-Ooo hra od 253.860 pa do
6?? nik>, Knesečno>: -sledijo zn dela,, * Ab ie skupno lir<1Sa)o 0 . U’ (katerih plače
'k wP°!e9 dra13'800 d° 38 027 sl irdiinsl u0tn]skih doklad
irih dokl*d> P« ^ koLSl°OencfCEGAT so d°-
' e9orjjj .' zaposleni le v n, Zel° ?:Vcev> in sicer ■ ec^ej>i ^ a^nem številu, n' nob°nI>led 11 direktor-
brž 0tJ Pa0’ V kate0°riji de, ne’ kr,■ Trav tako naj-* laVci' kJi bodisi, da so
So med da je kateri
aJo skrh! uradniki, vsi
da° SkTiVati sv°)° THcenl da ne bi bili od-
k- sm
J bilo °mt0;^ zahteval i, da carici trf držannimi „a-di ‘ k*r veu We Sloven~
bpra Vso cono	Ura'
r. ',a>ije J®’ se Pokaplja °^erjt‘ krlk^o naj bo ^■‘čencj ^ , obiinskimi na-,Trovni b°d‘s< v občinski fCEGAT Auibl bodit. pH
l\yio sio„/ U občini Trst
vdno ni LTlCeV dan'* i*
Sl00' da le° doloieno■ mi-
$lZbi»olnva'na ^enšket
Šps&gzz
'I« ooeni ZVti	krk~
a^l'ste Hantl-gr, ? kn)<oi itevilo si0 °ok ‘951»
•'kl občini naim eu 0 tr-^Pnan, 50.000.
Ce zahtevamo torej, da mora biti od 5861 občinskih nameščencev pri občinski upravi in pri ACEGAT najmanj ena petina slovenske narodnosti, t. j. najmanj 1172, potem smo v svojih zahtevah zelo skromni.
Zato pa odločno zahtevamo, da mora jo bili Slovenci z eno petino zastopani v kategorijah, t. j. ena petina šefov uradov, ena petina ravnateljev pri ACEGAT, ena petina uradnikov vseh vrst in ena petina delavcev. Prenehati je treba s prakso, da se Slovenci jemljejo v službe samo kot delavci za najbolj groba dela, kot cestni pometači, čistilke in podobno po vzoru kolonialnih metod nad črnskimi plemeni ali pa še slabše. Slabše namreč v toliko, ker niti v teh nojnižjih službah Slovenci ne smejo javno pokazati svoje narodnosti brez nevarnosti, da bi bili odpuščeni.
V enem izmed prihodnjih člartkov bomo obdelali še o-stale javne službe, t. j. službe v raznih pokrajinskih in parastatalnih uradih in drugje, kjer imamo Slovenci prav tako pravico do pravične sorazmerne udeležbe.
DANES VERJETNO PODPIS SPORAZUMA
o prenehanju sovražnosti v IndoMni
i^a splošno zatrjujejo, daje bil dosežen sporazum o vseh glavnih vprašanjih iu da gre še za podrobnosti - Demarkacijska erta med 16. in 17. vzporednikom? - Vso noč in danes še zadnji razgovori - 3tendes-France ponavlja, da je 20. julij «njegovs>dan - Izjava vietminškega delegata
ŽENEVA, 19. — V obveščenih krogih izjavljajo, da na današnjem razgovoru med Mendcs-Franceom in Fam Van Dongom^ ni prišlo še do dokončnega sporazuma o demarkacijski črti in volitvah. Verjetno se bosta jutri ponovno sestala.
Za jutri se predvideva tudi nov sestanek med Men-des-Franceom, Edenom in Molotovom, da primerjajo besedilo _ sporazuma, in zato bo plenarna seja sklicana verjetno šele zvečer.
ŽENEVA, 19. — Ženevska konferenca se približuje koncu. Po poročilih agencii je sporazum o prenehanju sovražnosti v Indokini praktično že dosežen. Morajo se še sporazumeti o nekaterih podrobnostih, sodijo pa, da bo kompromis dosežen pred polnočjo jutrišnjega dne.
V Parizu so večerni' listi izšli z ogromnimi naslovi, v katerih javljajo, da bo po osmih letih vojne zelo verjetno vzpostavljen mir v Indokini. Razširjeni list «France Soir» ima čez vso stran naslov »Premirje je blizu«. «Paris Presse» pa ima naslov «Sporazum se zdi blizu». List je mnenja, da bi utegnilo biti premirje podpisano še danes ponoči. Istega mnenja je tudi «Le Monde«. «Information» pa ima naslov «Zadnje ovire padajo«.
Medtem se je izvedelo, da je konferenca med predstav-
niki francosko-vietnamskega in vietminškega poveljstva v Trung Gia zaključena. Predstavnik zahodnih delegacij pa je izjavil, da bo v kratkem objavljena enostranska izjava Francije, Vietnama in Laosa glede vprašanj, ki se tičejo teh držav, Mendes-France je ponovno izjavil, da prdstavlja 20. julij «njegov dan«, in da namerava cimprej zapustiti Ženevo. Neki francoski predstavnik je izjavil, da se bo Mendes-France vrnil v Pariz v sredo.
Tudi poročilo agencije Tass daje razumeti, da je sporazum zelo blizu. V svojem poročilu pravi agencija med drugim: «Po včerajšnjem sestanku devetih v Ženevi je bil dosežen znaten napredek. Zvedelo se je, da se lahko računa, da je bil dosežen sporazum o glavnih vprašanjih, in sicer o začasni demarkacijski črti v
Vietnamu, o nadzorstvu nad izvajanjem premirja, o dnevu volitev v Vietnamu, Laosu in Kambodži, o umiku tujih čet iz teh treh držav in o drugih vprašanjih.
Izvedelo se je tudi, da je bil danes zvečer dosežen načelen sporazum o številnih dokumentih, ki se tičejo glavnih vprašanj v zvezi s sporazumom o vzpostavitvi miru v Indokini. Udeleženci konference nadaljujejo svoje razgovore. V krogih blizu sovjetske delegacije se izraža upanje, da se smoter ženevske konference, t. j. mir v Indokini, uresničuje«.
Položaj je sedaj baje sledeči: I. oba tabora sta se baje zelo približala sporazumu o demarkacijski črti. Razdelitev Vietnama naj bi se izvršila ob črti, ki teče med 16. in 17. vzporednikom. Črta naj bi rezala vietnamsko o-zemlje med' tema dvema vzporednikoma, tako da bi Francozi začasno obdržali kolonialno cesto št. 9, ki edina veže Laos z morjem. Francozi bi obdržali tudi pomorsko o-porišče Tourane in staro a-namsko prestolnico Hue. Hanoj pa bi morali Francozi takoj izprazniti. Kar se tiče Haj-fonga, pa je baje Mendes-
HAltE SELASJE PRISPE DANES V JUGOSLAVIJO
BEOGRAD PRIPRHVUH SPREJEM HHKRSHEGH HI SE H1HCE DOŽIVEL
Simpatije, prijateljstvo in ljubezen jugoslovanskih narodov so vznikli spontano v dneh zahrbtnega in nečloveškega napada fašistične Italije na neoboroženo Etiopijo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Glavno mesto Jugoslavije pripravlja Haile Seiasiju, vladarju m vo. ditelju hrabrega in svobodoljubnega etiopskega ljudstva, sprejem, kakršnega še ni nihče doživel v Jugoslaviji. Visoki gost predsednika republike in njegovo spremstvo se bodo lahko prepričali o globobih simpatijah, prijateljstvu in ljubezni jugoslovanskega ljud, stva do etiopskega naroda, simpatijah m prijateljstvu, ki so vznikli spontano v srcih jugoslovanskega ljudstva v dneh zahrbtnega in nečloveškega napada fašistične Italije na neoboroženo Etiopijo. Medsebojno prijateljstvo, ki se je stopnjevalo v dneh skupnih bojev tn žrtev za svobodo in neodvisnost proti skupnemu sovražniku, se stopnjuje danes v skupnem delu in stremljenju za utrditev miru v okviru Združenih narodov, ker se Jugoslavija in E-tiopija zavzemata za iste cilje na vseh področjih, zlasti na gospodarskem.
Narodi Jugoslavije, poudar jajo politični krogi v Beogradu, bodo pozdravil, etiopskega vladarja kot hrabrega borca za svobodo in neodvisnost svoje države, kot človeka, ki vodi svoje ljudstvo na poti kulturnega in gospodarskega napredka. Prav tako kot v času fašističnega napada, lahko tudi danes etiopsko ljudstvo računa na vsestransko pomoč Jugoslavije in na prijateljstvo jugoslovanskih narodov,
Beograd je že danes v svečanem razpoloženju. Vsa javna poslopja, ulice, trgi, avtobusi, trolejbusi in tramvaji so okra, šeni z etiopskimi in jugoslo^ vanskimi zastavami. Pot od Zemuna do bivšega kraljevskega dvorca na Dedinju, kjer bo stanoval etiopski vladar s svojim spremstvom med bivanjem v Beogradu, je okrašena s številnimi etiopskimi in jugoslovanskimi zastavicami, ki plapolajo nad ulicami in vzdolž njih. Od letališča v Batajnici do zemunskega mostu so postvaljeni trije veliki slavoloki. Visokega gosta, ki bo prispel na vojno letališče v Batajnico s posebnim jugoslovanskim letalom ob 17.30, bo osebno pozdravil predsednik republike maršal Tito. Sprejema se bodo udeležili podpredsedniki zveznega izvršnega sveta Edvard Kar-
proglasil etiopskega cesarja Haile Selasije za častnega meščana mesta Beograda. S tem zklepom bo po besedah predsednika Jojkiča izrazil Beograd želje in občutke prebivalstva glavnega jugoslovanskega mesta do etiopskega vladarja, borca za mir v svetu in sodelovanje med narodi ter iskrenega prijatelja narodov Jugoslavije. Hkrati predstavlja ta sklep priznanje borbi etiopskega ljudstva za neodvisnost in nacionalne osvoboditev.	B.	B.
Selasijev obisk v Grčiji
ATENE, 19. — Abesinski cesar Haile Selasje je sporočil grškemu kralju željo, da bi določili njegov uraden obisk v Grčiji na en teden prej in da bi skiajšaii njegovo predvideno bivanje v Grčiji ker se mora zaradi državnih obveznosti vrniti v avgustu v Adis Abebo.
Namesto 5. avgusta bo Haile Selasje prišel v Grčijo 28. julija iz Jugoslavije. Ta dan bo prispel na otok Krf, 29. julija pa v Atene, kjer bo ostal štiri dni. Na atenski univerzi mu bodo podelili častni doktorat za filozofske vede.
Vprašanje Cipra
LONDON, 19. — V odgovor na vprašanje v spodnji zbornici glede napovedanega namena grške vlade, da postavi vprašanje bodočnosti Cipra pred glavno skupščino OZN. je izjavil parlamentarni podtajnik za zunanje zadeve Dodds Parker:
«Po členu drugem (sedem) Listine niso Združeni narodi pooblaščeni razpravljati o vprašanju, ki leži popolnoma v domači jurisdikciji neke države članice. Britanska vlada meni, da je statut Cipra takšno vprašanje«.
V New Yorku je združenje ciperskih rojakov v ZDA sprejelo resolucijo, v kateri zahteva pravico do samoodločanja prebivalcev Cipra o njihovi združitvi z Grčijo.
Stalni grški delegat v OZN Palamas je izjavil na tretjem kongresu omenjenega združenja, da namerava Grčija postaviti vprašanje Cipra pred glavno skupščino OZN ob priliki
delj Aleksander Rankovič, njenega zasedanja v septem-
_	,	  A«	Ki	An0	lin	oHlrlrt^ilrt
Svetozar Vukmanovič, Rodo ljub Colakovič, predsednik zvezne skupščine Moša Pijade, predsedniki republiških izvršnih svetov, zastopniki JLA, državnega tajništva za zunanje zadeve in številni drugi. Po odigranju državnih himn in obhodu častne čete ter pozdravih s prisotnimi se bo Haile Selasje skupno s predsednikom	Titom	in	ostalim
spremstvom odpeljal v odprtem avtomobilu skozi Zemun preko zamunskega mostu, poleg železniške postaje čez trg Bratstva in enotnosti, po Ne-manjina ulici in	Ul.	Miloša
Velikega	skozi gosti	špalir
ljudstva na Dedinje.
Jutri zvečer bo etiopski cesar gost na intimni večerji, ki jo v njegovo čast prireja maršal Tito.
Mestni ljudski odbor Beograda je na današnji svečani seji obeh zborov	na	predlog
predsednika Djurice Jojkiča
bru, če bi Anglija odklonila začetek pogajanj.
Bedeli Smith pojde v London?
LONDON, 19. — Govori se, da je Churchill povabil Dulle-sovega namestnika Bedella Smitha v London. To vabilo naj bi bilo v zvezi s Churchillovo željo, da s pomočjo Bedella Smitha, ki velja za sposobnega diplomata, ugladi vsaj del še obstoječih nasprotij med ZDA in Veliko Britanijo.
BERLIN 19	— Zahodno-
nemški predsednik Heuss je danes na zahodnoberlinski u-niverzi počastil spomin udeležencev zarote proti Hitlerju, ki so bili ustreljeni 20. julija 1944 na dvorišču bivšega ministrstva za vojno in na dvorišču ječe Ploetzensee.
--	^	rili	TC’!
• ;
4-
.-Vii'-
France zahteval rok šestih mesecev, nasprotniki pa vztrajajo na treh mesecih.
2. Dosežen je bil »začasen sporazum« o nadzorstveni komisiji, ki naj bi jo sestavljale Kanada. Indija in Poljska. Te tri države so že vprašali, ali bi sprejele to nalogo.
V primeru nesporazuma med člani komisije, bi ta poslala poročilo devetim državam, ki so udeležene na konferenci, in te bi sklicale konferenco poslanikov, ki bi bili pooblaščeni, da proučijo poročilo komisije.
3. Se dalje traja nespora-zumljenje glede izpraznitve Hajfonga in glede dneva volitev v Vietnamu. Sovjetski blofc vztraja, naj bi volitve bile junija 1955, Francozi pa zahtevajo, naj bi bile vsaj 18 mesecev po prenehanju sovražnosti. Verjetno pa bo o tem v kratkem dosežen sporazum.
4. Sovjetski blok zahteva baje večja jamstva s strani zahodnih držav. Kakor poročajo agencije, bodo države udeleženke z vrsto dokumentov obljubile, da bodo spoštovale, kar bo sklenjeno s sporazumom o premirju, in da ne bodo skušale spremeniti tega sporazuma z uporabo sile ali pa z grožnjo uporabljanja sile. Tudi ZDA bodo joodpisale ločen sporazum o teh vprašanjih.
Večina diplomatov v Ženevi ie prepričana, da bo sporazum o prenehanju sovražnosti podpisan jutri zvečer.
Za sedaj ni bila odločena ura sestanka devetih delegacij, ker bo to odvisno od dela izvedencev. ki bodo nadaljevali svoje delo vso noč, in od zadnjih razgovorov, ki so določeni za nocoj in za jutri, in_pn katerih bodo govorili še o zadnjih nerešenih vprašanjih, t.j. o dnevu volitev, o točni demarkacijski črti ter o Laosu.
Glavna nasprotja se tičejo grupacije sil v Laosu. Domnevajo. da so o tem govorili na današnjem popoldanskem sestanku med Mendes-Fran-ctoin, Eutnom in Cu En La-jem. Zdi se. da so se približali sporazumu.
Ne gre namreč samo za vprašanje določitve področij za grupacijo sil, pač pa tudi za statut teh področij. S fran-
d- e •: A/.l
Abesinski cesar Haile Jselasje, ki prihaja danes na uraden obisk v Jugoslavijo.
Dullesove izjave o indokini in EOS
WASHINGTON. 19. — Ameriški državni tajnik Foster Dulles je danes pred senatnim zunanjepolitičnim odborom podal nekatere izjave v zvezj z načrtom za pomoč tujini.
Po seji je predsednik odbora Styles Bridges izjavil, da je Dulles ponovil ameriško stališče glede Indokine. Poudaril je, da če ZDA niso med podpisniki sporazuma o premirju v Indokini, nimajo zaradi tega namena ravnati v smislu, da bi »škodile razumnemu sporazumu, ki ga išče Francija«. Poročal je tudi o svojih razgovorih z Mendes-Franceom.
Glede Nemčije je Dulles izjavil, da je položaj Nemčije tak, da ZDA ne morejo neskončno čakati na ratifikacijo EOS ali na sklenitev miru z Nemčijo.
Na seji je poročal tudi ravnatelj FOA Harold Stassen, ki se je vrnil iz Londona, kjer se je udeležil konference finančnih ministrov držav OEEC.
Pred novo sovjetsko pobudo za konferenco štirih o Nemčiji?
Grotewohlovo vabilo Ollenhauerju - Kancler Adenauer želi čim prejšnje sklicanje konference šestih - Nemška oborožitev med glavnimi vprašanji na kongresu angleških laburistov
LONDON, 19. Državni minister Selwyn Lloyd je danes sprejel francoskega poslanika v Veliki Britaniji. Domneva se, da sta c-ba diplomata govorila o rezultatih angleško-ameriške študijske skupine o Nemčiji.
Kancler Adenauer je danes govoril na kosilu, ki ga je pri. redilo društvo tujega tiska v Berlinu, in je med drugim izjavil: «Ce se bo ženevska konferenca zaključila dobro mislim, da bi se lahko sestala konferenca šestih držav EOS. da sprejme na znanje želje Francije, ki nam niso še znane, zato da se najde rešitev«. Adenauer je tudi izjavil, da bi bilo po njegovem mnenju mogoče spremeniti dodatne protokole še pred ratifikacijo pogodbe o EOS v francoskem parlamentu. Izrazil je upanje, da se bo konferenca šestih lahko sestala čim prej, zato da bo francoski parlament ratificiral EOS še pred svojimi počitnicami.
Ob priliki kongresa socialno demokratske stranke, ki bo v Berlinu, pa je vladni predsednik vzhodnonemške vlade Qtto Grotewohl poslal predsedniku socialno demokratske stranke Ollenhauerju pismo, v katerem poziva stranko, naj na kongresu predlaga enotno akcijo delavskega razreda kot sredstvo za borbo proti EOS. Dalje predlaga, naj se skupno 'pripravi volilni zakon, ki naj omogoči razpis volitev za narodno skupščino za vso Nemčijo.
V Berlinu so mnenja, da je pričakovati v kratkem novo sovjetsko pobudo v zvezi z Nemčijo. To domnevajo zaradi tega, ker je namestnik vzhodnonemškega ministrskega predsednika VVaJter Ul-bricht sedaj v Moskvi. Prevladuje mnenje, da bo sovjetska pobuda obstajala v obliki vabila za novo konferenco ati. rih velesil, katere naj bi se kot svetovalci udeležili tudi delegati Vzhodne in Zahodne Nemčije.
Vprašanje oborožitve Zahodne Nemčije bo — kot kaže — v središču razprave tudi na letni konferenci britanske laburistične stranke, ki se bo začela 27. septembra v Scar-boroughu. Izmed 58 resolucij
0 Nemčiji samo ena pritrjuje uradni politiki laburističnega vodstva, ki se je izreklo za vključitev Nemčije v zahodni obrambni sistem. V vseh ostalih resolucijah ostro kritizirajo politiko izvršnega odbora stranke in laburistične parlamentarne skupine glede oborožitve Nemčije.
Med 433 resolucijami, kolikor jih bo na dnevnem redu. je važna resolucija laburistične organizacije v volilnem okraju Aneurina Bevana. Razen ostrega protesta proti stališču vodstva stranke glede Nemčije v resoluciji zahtevajo, naj bi še nadalje uveljavljali takšno politiko stranke nasproti Nemčiji, kakršno so sprejeli na lanski konferenci
1 laburistov v Margate.
coske strani vztrajajo, naj se vse ozemlje postavi pod sedanjo laoško vlado in naj se določijo samo področja za grupacijo sil izključno vojaškega značaja. Kar se tiče Kambodže, ne predvidevajo ve'ikih težav, toda v zadnjem trenutku se zdi, da je kam-boška delegacija stavila nove predloge, o katerih sedaj razpravljajo.
Voditelj vietminške delegacije Fan Van Dong pa je nocoj na tiskovni konferenci izjavil, da bo sporazum o prenehanju sovražnosti gotovo sklenjen, da pa je treba rešiti še nekatera vprašanja, ki bodo gotovo rešena.
Po njegovem mnenju ni bil še dosežen popoln sporazum o štirih vprašanjih: demarkacijska črta, dan volitev, sestava nadzorstvene komisije ter vprašanje Laosa in Kambodže.
Na svoji konferenci je predvsem govoril o volitvah. Dejal je,. da je enotnost Vietnama glavni smoter, ki naj se doseže po prenehanju sovražnosti, in da bo mogoče to e-notnost doseči samo z volitvami. Dodal je, da vietminška delegacija vztraja, naj se določi dan volitev, in da je sedaj upanje, da bo ta smoter dosežen, Njegova delegacija ne zahteva kratkega roka kakor n. pr. šest mesecev, vendar pa zahteva, naj ta rok ne bo preveč dolg.
Poudarjal je nato potrebo prijateljskih odnosov med združenim in neodvisnim Vietnamom in Francijo ter je pripomnil, da se je za mir v Indokini pogajalo na ženevski konferenci več držav, predvsem pa Francija in Viet-minh. Zatem je poudaril, da bo mir , vzpostavljen kljub vsemu, in da pomeni zaključek te konference uvod v boljše odnose med obema državama. Po prekinitvi sovražnosti, je dejal Fan Van Dong, bo treba rešiti dve važni vprašanji: enotnost dežele ter gospodarske in kulturne odnose s Francijo. Ko bo dežela združena, bo treba določiti s Francijo trdne in trajne odnose.
Izjavil je tudi. da je o vprašanju Francoske unije govoril na svojih razgovorih z Mendes-Franceom in z voditeljem vietnamske delegacije. Kar se tiče Laosa, je dejal, da bodo vse težave kmalu premagane, vendar pa so še nekatera dejstva, mimo katerih ni mogoče. Kar se tiče vprašanja nadzorstva nad premirjem, je Fan Van Dong izjavil, da je francoski predlog, nai bi nevtralno komisijo sestavljale Kanada, Poljska in Indija. «dober».
Na koncu je Fan Van Dong izjavil, da bi šel ponovno v Pariz, če bi to potovanje imelo namen zopet zbližati Vietnam in Francijo.
Obračun včerajšnjih in današnjih razgovorov je zelo obširen. Kakor znano, je bila včeraj tajna plenarna seja devetih delegacij. Molotov je podal umerjeno poročilo o dosedanjih rezultatih, nato pa sta govorila še Bedeli Smith in vietnamski zunanji minister Tran Van Do. Ozračje, ki je vladalo na seji, in razgovori med posameznimi delegati, so v velikj meri pripomogli do odstranitve številnih ovir.
Med današnjimi razgovori se zlasti omenja nepričakovan obisk Edena in Mendes-Francea kitajskemu zunanjemu ministru Cu En Laju. Se prej sta se Mendes- France in Eden razgovarjala ločeno. Po razgovoru s Cu En Lajem je Mendes-France obiskal Bedella Smitha.
Nocoj je bil Mendes-France na večerji pri Edenu, pozneje pa je sprejel vietminškega zunanjega ministra Fan Van Donga. Jutri pa bo Mendes-France gost Cu En Laja.
Tudi Nehrujev osebni odposlanec Krišna Menon je danes obiskal Edena, Cu En Laja in pozneje Molotova.
Vietnamska delegacija v Ženevi pa je razdelila članom delegacij noto, v kateri protestira da francoski, sovjetski in vietminški načrt pristaja na načelo razdelitve Vietnama, in dodaja, da bo ta razdelitev začasna samo teoretično, ker bo imela v Vietnamu iste učinke kakor sedanja razdelitev Nemčije, Avstrije in Koreje. Namesto tega predlaga vietnamska delegacija: I. prenehanje sovražnosti na’ sedanjih položajih: 2. grupacija sil na dveh čim manjših področjih; 3. razorožitev rednih čet; 4. v času, ki ga je treba še določiti, naj se razorožijo vietminške sile in istočasno naj se u-maknejo tuje sile; Združeni narodi naj bi vršili nadzorstvo nad prenehanjem sovražnosti, nad grupacijo oboroženih sil, nad razorožitvijo in umikom čet in nad upravo vse dežele. Splošne volitve naj bi bile tedaj, ko bi bila po mnenju Združenih narodov vzpostavljena red in varnost na svem ozemlju.
V Sajhonu in Hanoju pa so Bao Dajeve oblasti organizirale včeraj in danes demonstra cije proti razdelitvi Vietnama. Demonstracije so potekale brez neredov in demonstranti so molče korakali po mestnih ulicah.
O PODPISU BALKANSKE ZVEZE
Do odgoditve ni prišlo
zaradi turskega stališča
Težave prihajajo s strani organizacije atlantskega pakta
ANKARA, 19. — Današnji turški listi poudarjajo, da do odložitev podpisa balkanske zveze ni prišlo zaradi turškega stališča, temveč da težave prihajajo s strani organizacije atlantskega pakta. List «Istam-bul« poudarja, da izvirajo te težave iz obveznosti Grčije in Turčije do atlantskega pakta, obveznosti, ki jih morata obe državi vskladiti z balkansko zvezo.
«Odgoditev podpisa sporazuma o balkanski zvezi, poudarja list, je začasnega značaja«. Prav tako zavrača trditve, da Turčija osporava podpis balkanske zveze, tudi neodvisni list «Vatan». «Ce gre za intervencijo organizacije atlantskega pakta«, pravi list, «tedaj nismo mi tisti, ki hočejo odgo-ditev. Da bi pa to ozračje razčistili, je potrebno dati pojasnila. V kolikor do tega ne bo prišlo, zaključuje list, bo nujno potrebno, da vlada pojasni svoje stališče«.
ATENE. 19. — Grški zunanji minister Stefanopulos je nocoj v zvezi s podpisom sporazuma o balkanski zvezi izjavil: «Dan 17. julija je predlagala komisija izvedencev, ki se je sestala v Atenah. Danes je dokazano, da turška vlada ni sprejela tega datuma. Zato ne gre za odložitev pač pa za dogovor, ki ga morajo sprejeti tri vlade, zato da skupno določijo dan sklicanja konference«.
Pogajanja o Suezu
KAIRO, 19, — Britanski m egiptovski delegati, ki se pogajajo o Suezu, so se nocoj ponovno sestali na neuradnih razgovorih. Britansko poslani, štvo je že dobilo odgovor svoje vlade na zadnje ugovore Egipta o nekaterih še spornih vprašanjih. Sodija, da je bil to zadnji neuradni sestanek kot priprava za uradne razgovore.
V obveščenih krogih v Kairu trdijo, da bi Egipt pristal, da se vključi še Turčija med arabske države, v zvezi s katerimi je predviden v primeru napada angleški povratek na področje Sueškega prekopa. Velika Britanija vztraja, naj se med te države vključi tudi Iran. glede katerega p? se niso še sporazumeli. Med drugimi še spornimi vprašanji je tudi to, v kolikšnem času naj angleške čete zapustijo to področje, in vprašanje, ali Angleži lahko zopet zasedejo to oporišče samo v primeru pra^ ve vojne ali pa tudi v primeru nevarnosti vojne.
V londonskih pooblaščenih parlamentarnih krogih trdijo, da je verjetno, da bo sporazum sklenjen do 29. julija, ko bo angleški parlament odšel na poletne počitnice. Pripominjajo, da ni nobenega dvoma, da je Velika Britanija sedaj pripravljena umakniti svojih 80.000 mož s področja Sueškega prekopa in prepustiti oskrbo vojaškega oporišča civilnemu podjetju.
Izvedelo se je tudi, da se nameravajo konservativni poslanci, ki se upirajo umiku angleških čet, sestali ta teden, da se sporazumejo o nadaljnjem stališču. Med drugim
imajo baje v načrtu, da bodo zahtevali od vlade, naj parlament prekine svoje počitnice, če bi bil sporazum o Suezu sklenjen med temi počitnicami. Prav zaradi tega bi vlada želela predložiti sporazum parlamentu še pred 29. julijem.
Uradno so v Londonu zelo rezervirani, toda funkcionarji zunanjega ministrstva dajejo razumeti, da se sedanja pogajanja z Egiptom vodijo ob upoštevanju celotnega vprašanja obrambe Srednjega vzhoda. Tisk je v svojih komentarjih v glavnem naklonjen vladni politiki.
Razgovor Scelbe s Fanfanijem
RIM, 19. — Vladni predsednik Scelba je danes sprejel novega tajnika demo-kristjanske stranke Fanfanija, Govorila sta o glavnih aktualnih političnih vprašanjih.
Jutri popoldne se bo sestalo centralno vodstvo liberalne stranke skupno s parlamentarnimi skupinami. Na seji bo podal politično-organiza-cijsko poročilo tajnik stranke Malagodi in poleg tega bodo razpravljali o ostavki štirih članov levega krila ki so izstopili iz vodstva. Domnevajo, da bo verjetno sklican nacionalni svet stranke za 31. julija in 1. avgusta.
Kakor je znano, je v vodstvu liberalne stranke pred kratkim nastala kriza, zaradi katere so štirje člani levega krila stranke p-od vodstvom grofa Carandinija odstopili. Ta skupina se zbira okrog tednika «11 Mondo«. Povod za odstop je dal sklep večine v vodstvu stranke, ki je grajala ločene prireditve posameznih struj. To pa je v bistvu pomenilo grajanje levega krila, ki je pred kratkim imelo v Milanu svoje ločeno zborovanje.
Pojemajo poplave na Madžarskem
BUDIMPEŠTA. 19. — Bu-
diropestanski radio j:	nocoj
javil, da je gladina Donave, potem ko je dosegla višino o-koli 8 metrov, začela upadati. Vendar pa je položaj še vedno zelo resen. Blizu Budimpešte in južno od prestolnice so nasipi, prepojeni z vodo, začeli popuščati na več krajih. Severno od Budimpešte blizu Esztergoma se je porušil nasip in voda je zalila 1200 hektarov obdelane zemlje. V Bakti južno od prestolnice je sto stanovanj poplavljenih.
Praški radio pa je javil, da je začela v vsej CSR voda v Donavi upadati.
KAIRO, 19.	— Egiptovske
oblasti javljajo, da so aretirali 44 oseb pod obtožbo, da so «ustanovile tajno organizacijo z namenom ustvarjanja razrednih sporov in priprave državnega udara«. Proti aretiranim bo oktobra razprava pred vrhovnim vojaškim sodiščem.
VODSTVO KPI NASPROTUJE NAŠIM NARODNIM PRAVICAM
i-
i-
t,
e
o
e
tl
a
)•
i-
<t
L/oratore, affrontando la que-stione triestina, afferma che e neeessario combatere il propo-s-jto jugoslavo di risolvere i problemi delle minoranze Pazuma-li jugoslave con un accordo in-ternazionale che ripeta gli er-rori delf accordo De Gasperi-Griiber per 1’Alto Adige. Nel-lo stesso tempo, perd, non pos* siamo negare che certe aspira* zioni autonomistiche delle minoranze nazionall hatino un oa* rattere democratico.
Objavljamo gornjo fotografijo besedila kominformov-ske eUnitdn o stališču, ki ga ima vodstvo KPI do vprašanja zaščite nacionalnih pravic. Prevod gornjega odlomka iz govora kominformovskega prvaka Pellegrinija se glasi:
«Govornik se je dotaknil tržaškega vprašanja in dejal, da je potrebna borba proti jugoslovanskemu namenu rešiti vprašanja jugoslovanske narodne manjšine z mednarodnim sporazumom, ki bi ponovil napake sporazuma De Gasperi -Gruber za Gornje Poadižje (Južna Tirolska op. ur.). Istočasno pa ne moremo zanikati, da imajo določene avtonomistične zahteve narodnih manjšin demokratičen značaj«.
Da bi naši čitatelji bolje razumeli, kakšne so po kom-informovskem mnenju «napake sporazuma De Gasperi-Gruber», moramo povedati, da je milanska «Unita» že večkrat napadla predstavnike južnotirolske nemške manjšine, ki so zahtevali strogo izvajanje omenjenega sporazuma in se borili ter se še borijo proti raznarodovanju svojega nemškega etničnega ozemlja. V tem smislu je torej treba razumeti Pellegrinijev poziv na borbo «proti jugoslovanskim namenom reševanja vprašanj jugoslovanske narodne manjšine* v Trstu.
Najbolj porazno in naravnost tragično pa je dejstvo, da so Pellegrinijevega mnenja tudi Vidalijevi pajdaši pri «Delu»; razni Bidovci, Siškoviči in Malalani. Tudi oni se bodo torej začeli boriti in se že borijo proti zaščiti pravic tržaških Slovencev v Trstu po tem najnovejšem Pel-legrmijevem kominformističnem receptu.
»POMHHKI »KEVI
19. julija 1927 je izdalo notranje ministrstvo v Rimu ukaz St. 3832, s katerim so bila vsa slovenska in hrvatska druStva razpuščena
	
	n
U	1 j
fpii i	11
sum	ii
'//'Z:. ^4//^	
	
	
DANES, torek 20. Julija
Elija, Ceslav Sonce vzide ob 4.34 in zatone <*> 19.48. Dolžina dneva 15.14. Luna vzide ob 21.45 in zatone ob 9.41. JUTRI, sreda 21. juRJ* Danijel, Zora
OB K0MINF0RM0VSKIH IN FAŠISTIČNIH ZBOROVANJIH
TROJ E TAKTIK - EN CILJ
IZLET SHPZ NA GRADIŠČE
Fašist Almirante zahteva za Italijo vse kraje, kjer so umirali (za imperialistične cilje op. ur.) italijanski vojaki - Vidali se jezi na italijanske stranke, češ da «hočejo dati Titu vse kar zahteva*
Kominformisti, fašisti in e zuli so vsi združeni v protijugoslovanski kampanji, ki se vsak dan bolj zaostruje. Čeprav se zdijo navidezno ločeni in celo v marsičem nasprotni, pa gre v resnici le za razdelitev vlog v tej protiju. goslovanski gonji, da lahko laže varajo tržaško ljudstvo. Vse pač veže sovraštvo do socialistične Jugoslavije, ki jim narekuje in določa razne akcije.
Pretekla nedelja je bila zelo bogata s takimi protijugoslovanskimi akcijami. Tako so se zbrali v nedeljo v Domu pristaniških delavcev kominfor-movski »partizani miru«. Na sedežu liberalne stranke istrski ezuli v gledališču Rosset-ti pa fašisti, katerim je na zborovanju govoril misinski hierarh Giorgio Almirante. Kominformovci so seveda kričali proti «barattu» in za plebiscit, istrski ezuli so tudi zahtevali plebiscit in protestirali proti razdelitvi Tržaškega o-zemlja, fašisti pa so izjavljali, da sprejmejo razdelitev, ki pa bo le prvi zalogaj, ker se bodo potem, ko dobe Trst. začeli boriti za vse tisto ozemlje, »na katerem so umirali italijanski vojaki».
Zborovanja «partizanov miru# so se med drugim udeležili Teiner in Benini za PSI, Vidali za kominformovsko stranko, miljski župan, delegacija iz Hrvatinov, ki se je vrnila iz Rima, kamor je šla prosit, naj priključijo Hrvatine Italiji, dolinski župan Lo-vriha in kot gost italijanski poslanec Renzo Laconi. Prvi je govoril ravno Laconi, ki je dejal, da se mora rešiti tržaško vprašanje, s spoštovanjem mirovne pogodbe in s plebiscitom. Ta trditev je popolnoma nesmiselna, saj mirovna pogodba izključuje plebiscit, ki bi pomenil zato njeno kršitev. Ze iz teh nekaj besed se vidi, kako kominformovci varajo ljudstvo.
Vidali se je v svojem govoru jezil na voditelje tukajšnjih italijanskih strank, češ «da hočejo dati Titu vse, kar zahteva#. Dejal je, da pa protest Tržačanov lahko ustavi #baratto» (sicer mu je tu tiskarski škrat v »Unita# ponagajal, ker je tam zapisano, da protest Tržačanov lahko potrdi «baratto»). Končno so s skupščine poslali pismo »Svetovnemu svetu partizanov miru« z zahtevo po plebiscitu na obeh področjih STO. Kom-informovski voditelji se torej zavzemajo za plebiscit, ker ne vedo, kakor bi drugače lahko pridobili vse Tržaško ozemlje za Italijo.
Kakšne so zahteve, ki so jih postavili na zborovanju fašistov, smo že omenili. Almirante je jasno povedal, da je Trst šele prvi obrok, ki nikakor ne more zadovoljiti njihove požrešnosti. Zato se bo po njegovih besedah za fašiste takoj po končanem boju za Trst začel boj za Istro. Nato pa pridejo na vrsto še Reka, Zader in Split. Ker pa je zahteval vsa ozemlja, kjer so »umirali italijanski vojaki#, bi morala priti po njegovem mnenju na vrsto tudi Ljubljana, Glede pravic Slovencem, ki bi prišli pod Italijo, pa je
veže vse tri skupine protiju- I vencionistične sile ter na raz-gcislovansko sovraštvo. Vse tri I voj fašizma, ki je od leta
skupine iščejo najboljše poti kako bi iztrgali Jugoslaviji cono B. Razlika je samo v tem, da mišim odkrito govore. da je priključitev Trsta komaj prvi korak revanžne imperialistične politike ter da bo zato Trst odskočna deska za Istro in Dalmacijo. Med kominformovci in fašisti potemtakem ni razlike v cilju, ampak le v taktiki. Prav zato bi bilo zgrešeno, zapirati oči pred dejanskim stanjem v Trstu, češ da gre le za krajevne omejene nestrpneže in da je pač važno samo to, kaj m: 'i-jo o stvari Italijani, posebno v Rimu. Ni se namreč zgodilo prvič, da so obrobni predeli države v odločilnih in usodnih zgodovinskih trenutkih vsilili svojo voljo državnemu središču. Spomnimo se le na tržaške iredentiste, ki so sprožili leta 1915 v Italiji inter-
1919 do 1922 dobil prvo spodbudo in kasnejši polet prav iz Trsta. Zato je razumljiva zahteva tržaškega demokratičnega ljudstva po čim večjih jamstvih, da se tragična igra ne bi več ponavljala.
Dopolnilna določila o zidavi stanovanj
Z ukazom št. 67 dopolnjuje Zavezniška vojaška uprava svoja prejšnja ukaza št. 26 z dne 7. februarja 1951 in št. 131 z dne 26. julija 1951, ki vsebujeta določila o podeljevanju posojil za zidavo stanovanj na anglo . ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja.
Ukaz št. 67, ki bo veljaven z dnem objave v Uradnem listu in bo imel vzvratno moč od 1. avgusta 1952 je bil podpisan 15. julija 1954.
reoorci!
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA
Ob UO-letnici rojstva Simona Gregorčiča priredi Slovensko hrvatska prosvetna zveza
v Trstu v nedeljo, dne 15. avgusta t. 1. izlet na Gradišče nad Prvačino, kjer je Veliki pesnik preživel jesen svojega življenja. V tem kraju bomo s sodelovanjem prosvetnih društev z Goriškega izvedli kulturni spored na dvorišču Gregorčičeve hiše.
Vabimo Slovence, da se v čim večjem številu prijavijo za izlet pri SHPZ v Trstu, Ulica Roma 15/11. Vpisovanje za izlet se začne 22. julija t. 1. od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure in se zaključi 4. avgusta 1954.
Romanja begunskih delomrznežev
in pustolovcev po «svobodnem svetu»
Preko meje prihajajo kot <politični begunci>, v resnici pa gre za vsakovrstne izrodke človeške družbe, ki jim ni za pošteno delo
Povratek otrok iz počitniških kolonij
Podporno društvo za Tržaško ozemlje obvešča, da se vrnejo otroci iz počit niških kolonij iz Škofje Loke, Kranja In Radovljice v petek 23. t. m. ob 19.30 z vlakom v Trst.
Starši so naprošeni, da pridejo pravočasno na kolodvor, da sprejmejo svoje otroke.
Vojaško sodišče za določevanje narokov ima vedno polne roke dela: vsi begunci, ki so
se pregrešili zoper zakon, pridejo pred sodišče, ki določi ali njihovo prijavo za nadaljnji postopek ali pa jih oprosti še pred razpravo.
V prvem včerajšniem prjme-ru je zadonela češčina, Elizabeta Harlamova, ki je 'že stara znanka zaporov in razpravne dvorane, je še enkrat prestopila prag sodišča. Obtožba je vedno enaka: odhod iz tabo-Šča brez dovoljenja in povratek v vinjenem stanju
In kaj pravi ženska? Pojasnila je, da se je začela zdraviti z namenom, da jo rešijo nujne potrebe po alkoholu. Zenska je namreč toliko pila, da brez alkohola ni mogla prestajati. Zdravljenje je dalo dobre rezultate, toda ženska je zopet zapadla skušnjavi. Sodnik je bil toliko usmiljen; ker mu je obljubila,
Pogajanja o odpustih [Sestanek občinskega odbora of za zgoniŠko občino
i	;Zločinska politika Kominforma
v varanju in goljufanju množic
včeraj sestali in pogajali pred- l stavniki podjetja Modiano predstavniki Zveze dela in Delavske zbornice o odpustih 45 delavcev tega podjetja, ki so bili že dlje časa suspendirani. Po dolgem razpravljanju je podjetje pristalo, da zniža število odpustov na 21. Pred stavniki sindikatov so predlagali, naj podjetje počaka na njihov odgovor do 23. t. m., da se bodo lahko prej posvetovali z delavci. Danes bo skupščina teh delavcev na sedežu Zveze dela.
Ponovno opozorilo Zveze dela industnjcem
Zveza dela je poslala Zvezi industrijcev pismo v zvezi s sporazumom o poenotenju mezd. V pismu nakazujejo nekatera nerešena vprašanja m poudarjajo, da tega sporazuma ne sprejmejo tudi zato, ker se to pot prvič dogaja, da hočejo raztegniti na Trst sporazum, sklenjen v Italijo, ne da bi se z Zvezo dela sploh pogajali. Zato bodo delavci sprejeli poviške, ki izvirajo iz zadnjega sporazuma, le kot predujem na večje poviške, za katere se bodo še nadalje borili.
Konec stavke carinskih uslužbencev
Včeraj ob 17.30 se je končala stavka carinskih uslužbencev. ki je trajala že od petka. Zaradi stavke je precej trpel promet v pristanišču in je odpotovalo in prišlo le skrčeno levilo železniških tovornih voz.
Občinski svetovalci na ogled javnih del
Almirante ponovil besede «li-
Jutri, 21. t. m. ob 9. uri bodo občinski svetovalci, kakor je bilo javljeno na seji 13. t. m pregledali najnovejša jav-
beralnih« italijanskih politikov po prvi svetovni vojni, češ d» je zadostno poroštvo italijanska civilizacija.
Istrski ezuli so na svojem zborovanju sprejeli resolucijo,
na dela
občini
okviru
občinske uprave. Svetovalci se bodo zbrali ob 9. uri pred občinsko palačo, kjer jih bodo čakala prevozna sredstva.
v kateri nasprotujejo delitvi obisk admirala Reida v Trstu
Tržaškega ozemlja, ki bi dala
cono B Jugoslaviji ali tudi kakršen koli del te cone. V resoluciji zahtevajo tudi plebiscit. Končno pravi, da bodo ne glede na katero koli rešitev, ki bi pomenila izdajstvo Istranov in cone B, nadaljevali in še bolj okrepili borbo vse dotlej, dokler jim ne bo prjznana pravica s povratkom v «ma-depatrio#.
Iz gornjih kratkih izvlečkov iz poročila o omenjenih treh zborovanjih se jasno vidi, da
Pomočnik poveljnika britanske vojne mornarice v Sredozemlju, viceadmiral J. P. L. Reid, čigar zastava vihra na križarki »Bermuda#, bo prišel 26. julija na enotedenski obisk v Trst.
Križarka «Bermuda», kateri poveljuje kapitan G. K. Col-lett, je ena od šestih križark vrste #Mauritius» in je oborožena z devetimi topovi cal. 6 palcev in osmimi topovi cal. 4 palcev.
Razkrinkujmo kominformovske provokatorje in njihova demago ška gesla, ki stremijo za omrtvičenjem in uspavanjem prebivalstva
V soboto je bil v Saležu sestanek odbora Osvobodilne fronte za zgoniško občino, katerega so se udeležili predstavniki posameznih vasi, občinski svetovalci ter tov. Bole in Race od izvršnega odbora OF.
Iz uvodnega poročila in diskusije, ki mu je sledila, lahko izluščimo nekaj glavnih misli, predvsem je treba poudariti, da je bilo stališče Osvobodilne fronte glede tržaškega vprašanja vedno dosledno in se popolnoma strinja z mnenjem in hotenji tukajšnjega prebivalstva, ki ne mara in noče povratka Italije v te kraje. Da tukajšnje prebivalstvo, predvsem pa Slovenci, nočejo Italije, je razumljivo zaradi izkušenj, ki so jih doživeli v času njenega gospostva nad našo zemljo, ko je bila slovenskemu prebivalstvu storjena ogromna škoda in krivice na vseh področjih udejstvovanja. V prvi vrsti pa smo Slovenci to občutili iz narodnostnih in gospodarskih razlogov, ko je bil poteptan naš jezik in uničena naša kulturna in gospodarska središča.
Mi sicer pozdravljamo sporazum in sodelovanje med jugoslovanskimi in italijanskim narodom, toda ta sporazum naj temelji na edino pravični rešitvi tržaškega vprašanja, ki je v tem, da se Trst priključi k svojemu naravnemu zaledju. Ce v današnji mednarodni situaciji Zahod podpira težnje in zahteve italijanskega imperializma po naši zemlji in je odločen izročiti upravo cone A Italiji, tedaj se mi s tem ne moremo strinjati in zahtevamo, da se upravljanje nad tem področjem prepusti Tržačanom, ki bodo lahko sprostili gospodarsko dejavnost Trsta, od česar je odvisen njegov nadaljnji razvoj. Vsakomur je že danes jasno, da je le v
veznikov. V pripravljanju po- prišlo do izraza predvsem po
ti italijanskemu imperializmu, v blatenju Jugoslavije in razbijanju enotnosti je kominformovsko vodstvo uspešno opravilo svoj posel. Kot niso v bližnji preteklosti protestirali proti vedno večjemu vključevanju našega gospodarstva v italijanski sistem, proti prihodu rimskih emisarjev, proti 8-oktobrskemu diktatu itd., tako danes ne protestirajo proti povratku Italije, temveč zavestno in hote varajo množice z demagoškimi gesli, da bi na ta način tudi v zadnjem trenutku dali svoj prispevek imperialističnim zaveznikom. Namesto da bi stali ob strani socialistične Jugoslavije in jo podprli v njenih ] zahtevah, ki so predvsem in' v izključno korist Tržačanov in Slovencev sploh, jo s svojim delovanjem skušajo onemogočiti ter jo prikazati kot krivca, na katerega naj se zlije sovraštvo prebivalstva. V tem je tudi bistvo njihove zločinske politike, ki bo še poznim rodovom zgled zavestnega varanja in goljufanja ljudskih množic. Toda prepričani smo, kajti tako mo. ra biti, da bo prevarana množica spoznala goljufe in z njimi obračunala.
Zato je naša dolžnost, da razkrinkujemo kominformovske provokatorje in njihova demagoška gesla ter ljudem prikažemo položaj tak, kakršen je. Delajmo na tem, da ustvarimo enotnost, da ustvarimo tisto široko fronto delovnega ljudstva, ki je prvi pogoj vsakega uspešnega dela. Zavedati pa se moramo, da je prav od naše vsakodnevne borbe odvisno, v koliko bodo zagotovljene in izvajane naše pravice in v koliko bomo dosegli tisto neodvisnost. ki je edina jamstvo za naš nadaljnji razvoj in procvit.
Posamezni tovariši
8. oktobru. K°t takrat, tako tudi danes blatijo predvsem Jugoslavijo, pri čemer se seveda izogibajo vsake žal besede proti imperialistični Italiji.
Denarne podpore ZVU v socialne namene
neodvisnosti in samostojnosti ] poudarili zgražanje prebival-Trsta zagotovilo njegovega I stva nad pisanjem indipen-razmaha in procvita.	| dentističnega lista «Corriere
To so naravna in če hoče- di Trieste#, ki V zadnjem času
mo tudi marksistična načela za katera se je boril tržaški proletariat v preteklosti in sc bo boril tudi jutri. Danes proletariat in vsj oni, ki sledijo Vidaliju ne opravljajo te funkcije, kajti od razbitja
uporablja izraze kot n. pr. «slavocomunisti», toži nad »izgubo Pule» in piše o neki »stavki v Saležu#. Ljudje se namreč vprašujejo, kako more Ust to napisati, ko so pa o tej namišljeni stavki zve-
Ukaz ZVU št. 69, ki bo veljaven z dnem objave v Uradnem listu, nakazuje uradu «Ufficio Confederale Asslsten-za e Rrevidenza della Came-ra Confederale del Lavoro# vsoto 11.004.673 lir za finansiranje delovanja urada v letu, ki se konča 31. decembra 1953. Isti ukaz podeljuje tudi vsoto 66,464.132 lir ustanovi »Patro-nato ACLI« za finansiranje njenega delovanja v letu, ki se konča 31. "-lecembra 1953. * * *
K gornji vesti samo eno pripombo. V Trs tu je precej ustanov, ki se ukvarjajo z dajanjem podpor. Kolikor pa nam je znano, niso vse te ustanove deležne vladnih podpor. Zato smo mnenja, da je dajanje denarnih podpor samo nekaterim ustanovam pristransko.
da ne bo več pila, jo je oprostil in jo poslal v taborišče. Koliko časa bo držala obljubo?
Antonija Bottos stanuje
nekje pri Vidmu in je bila že večkrat izgnana iz Trsta. Poveljstvo ženske policije trdi, da je prostitutka, medtem ko Bottosova to zanika. Dejstvo pa je, da so jo pred tednom dni ponovno našli na Opčinah in jo spravili v zapor, Bottosova se je izgovorila, da ima na Opčinah pohištvo in oblačila in da se je morala vrniti v Trst z namenom, da si odnese lastnino.
Mr. Curry je odločil naj ženska policija nadzoruje prevoz pohištva in naj nato žensko še enkrat izžene z našega področja. Ce bi se še enkrat vrnila, kar mislimo, da se bo skoraj gotovo zgodilo, pa jo bo čakal zapor iz katerega ne bo prišla tako zlepa.
Marijanu Gašperšiču pa po mnenju policije ne diši delo. Obtožujejo ga namreč, da se je uprl taboriščnemu poveljniku in ni hotel 4 dni delati. Ker za delo določenim beguncem odvzamejo osebne dokumente, bi morali ti ostati v taborišču. Gašperšič pa je tudi brez dokumentov zapustil taborišče in odšel na sprehod.
Policijski narednik je pojasnil, da se fant sklicuje, da ni imel delovne obleke, kar pa ne odgovarja resnici, ker je v skladiščnih knjigah točno zabeleženo, da jo je dobil.
Mladenič pa se je včeraj sodniku pritožil, češ da je on delal 2 dni, medtem ko druga dva ni hotel, ker mu je poveljnik obljubil, da ga bo oprostil dela če bo delal samo dva kot prostovoljec. To je tudi storil.
Ker zadeva že ni jasna, je sodnik naročil policiji, naj mu pošlje novo poročilo. Do tedaj pa bo moral mladenič o-stati v zaporu.
Mario Benčič in Mijo Kos-njak sta bila v begunskem taborišču «La Fraschette# v Italiji, vendar sta se tistega življenja naveličala in sta ilegalno prišla v Trst v upanju, da ju bodo sprejeli v tukajšnjem taborišču. 15. t. m. so ju aretirali in ju pripeljali pred sodišče, kjer sta izvedela, da ju ne marajo tu in da se bosta morala vrniti od koder sta prišla Seveda v dobrem spremstvu in z izgon-skim listom.
Isto se bo zgodilo z Nikolo Simatovičem in Francem Ho-dalinom. Ta dea sta prišla ilegalno iz Avstrije, kjer sta delala pri kmetih. Toda poveljnik taborišča je, kakor smo že pisali, odklonil njun sprejem v tukajšnje taborišče ker sta se mu zdela pustolovska tipa. To svojo odloči-
tev še ni preklical in tako bosta ostala oba še nekaj časa v zaporu na razpolago direktorju javne varnosti, dokler ju ne bodo poslali v Avstrijo.
V, Bruslju stanujočega
Kitajca Jeana Hovva bodo tudi poslali odkoder je prišel oziroma, kjer ima stalno bivališče. Tako je odločilo včeraj sodišče, ki je Kitajca stavilo na razpolago direktorju javne varnosti. Slednji ga bo z izgonskim. listom poslal v Belgijo.
Kitajec je že več tednov v zaporu v pričakovanju pojasnil, ki jih je tukajšnja policija zahtevala pri Interpolu v Rimu, Parizu in Bruslju. Iz Rima so sporočili, da je bil možakar aretiran zaradi ilegalnega prehoda meje, iz Pariza so javili, da je bil obsojen zaradi enakega prekrška in tudi 3-krat zaradi tatvine. Iz	Bruslja pa	je
prišlo poročilo, da je bil Kitajec obsojen ne le zaradi ilegalnega prehoda meje temveč tudi zaradi tatvine in enkrat zaradi	nekega drugega
prekrška. Vrhutega so morali Kitajca dvakrat internirati ker ni imel potrebnega denarja za preživljanje.
Kakor je znano, je Kitajec prišel v Trst z namenom, da se vkrca na kak parnik, ki bi ga potem odpeljal na Kitajsko. Toda ni	imel sreče in	tokrat se bo	moral vrniti	v
Bruselj, katerega je zapustil pred letom dni.
Milan Preic je tudi šel brez potrebnih dokumentov v Italijo. 12. aprila je stopil na vlak, ki ga je odpeljal v Milan. Toda 16. t. m. ga je italijanska policija izročila tukajšnji, ki ga je prijavila sodišču. Možakar je v Milanu od dneva svojega prihoda delal in sedaj bo moral do konca preiskave sedeti v ječi.
Begunec Dragomir Agapije se je tudi naveličal tukajšnjega življenja v taborišču in je odločil oditi s trebuhom za kruhom. Nekega dne je zapustil taborišče, ilegalno šel čez blok v Italijo in nato prekoračil tudi , italijansko-avstrij-sko mejo. V Lattendorfu pa se je njegova pot ustavila. Policija ga je namreč ustavila in ko je ugotovila, da je zbežal iz begunskega taborišča, ga je izročila italijanski policiji, ki je moža izročila tukajšnji. Tudi on bo moral ostati že 7 dni v zaporu, medtem pa bo, policija preiskovala vzroke, ki so ga privedli do odhoda v Avstrijo.
Osvobodilna fronta
Osvobodilna fronta III. okraja.
Vabimo članstvo in simpatizerje na sestanek, ki bo v četrtek 22. t. m. ob 20. url v Ulici Montec-ehi 6, IV.
Izleti
IV. okraj OF organizira l. 8.
1954 enodevni izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje na sedežu v Skednju 122 vsak dan od 18, do 20. ure.
Izlet v Skocijan. Nanemaravani izlet barkovl Janške mladine, ki bi moral biti 25. t. m., je prenesen na 8. avgust. Nadaljuje se vpisovanje pri tov. Gregoriču Aleksiju.
Mladina iz Lonjerja organizira 1. avgusta izlet na Bled. Vpisovanje od ponedeljka 19. t. m. do četrtka 22. t. m. na sedežu prosvetnega društva.
Pevski zbor prosvetnega društva »Ivan Cankar# ima danes zvečer pevsko vajo. Priporoča se polnoštevilna udeležba.
TOREK, 20. julija 1954
.TU«0,«tIi0YAM4»tA
C O \ A T it S 't A
254.6 m ali 1178 KC Poročila v slov. ob 5.40, ?•» 13.30. 19.00 in 23.30.
5.50 Jutranja glasba: 6.50 IjfJ; gled tiska; 7.00 Jutranji kol*®;; 7.30 Zenski kotiček; 14.15 Eielez* o medicini; 14.45 Kulturno
ljenj« na Primorskem; 15.00 IpJ Jo štirje fantje na vasi; ‘L.
j\j aiiije ldiuje na	tife
Igrajo zabavni orkestri; 1"»” ", vatsfce hi dalmatinske naroda* priredbah; 18.00 Poročila v MJ* ščini; 18.15 Roussel: Suita v ru; 18.30 Narodne melodije; H* Šport; 20.00 Giacomo Puccitji Boheme« opera v 4 tfejsjJJ: Zbor, solisti in orkester ita*K skega radia, dirigira G*!?!]
Santini; 21.55 Veseli ritmi; Zadnja poročila v ita-HJ**'™'
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Barkovljah
Sporočamo vsem pevcem, da bo prihodnji torek 27. t. m. pevska vaja za nastop na proslavi 50-letnice godbe na Proseku. Prosimo, da se za to priliko obveščate med seboj.
( GLEDALIŠČE VERDI)
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnjo predstavo oper »Cavalleria rusticana# in «Glumači», ki bo danes ob 21. uri.
V četrtek prva predstava Verdijeve opere «Rigoletto», Opero bo dirigiral Pino Trost, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Ugo Savarese, Lina Boneilo, Gianj Raimondi, Ugo Novelli.
Jutri se začne pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za to predstavo.
OBJAVA
Ravnateljstvo Urada za pravne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi naznanja, da sta pri Okrajnem centru za socialno skrbstvo mladoletnih v Trstu prosti dve mesti moškega socialnega asistenta. Vsi, ki se zanima, .jo za vložitev prošnje, si določila in predpise lahko ogledajo pri Socialnem uradu v Ulici Cavana št. 24 in pri Zavezniški čitalnici, Ulica Trento št. 2.
23.10 Glasba za lahko noč.
TRS T 1».
306.1 m ali 980 kc-aek
11.30 Lahka glasba; 12.10-,
Sakpoi nP'lč3i- 1T OH
vsakega nekaj; 13.00 GlasMt željah; 14.00 Slovenski samo® 14.15 Kulturni obzornik; ja Odmevi iz Južne Amerike; Plesna čajanka; 18.00 Koncert za dva klavirja in "'k stei; 18.26 Saint Saens: VamLj priče 18.40 Koncert soprsKjfl Vide Jagodic; 19.00 Sola W V, ja; 19.15 Pestra glasba; S« Šport; 20.05 Slovenski oktet;
Phi l inhl in-no ! n hib« mdl/MftliC. ...
Priljubljene lahke melodij^
Rb%5Ž
23.00
Cvetko Golar:	Vdova
veseloigra v 3 dej.; 22.45 Pesem rojenic; ples.
TRST I.	,
11.00 Za vsakogar nekajl.Lr.
Komorna glasba: 13.25 O
........................  30
na glasba; 17.30 Ameriška
ski dirki po Franciji; 13.2
«L OVK.II 1JA 327,1 m, 202,1 m, 212.4 ®
Poročila ob 5.00,	*.00.
13.00, 17.00 in 22.00.
J.«.
12,
12.00 20 minut z Veselimi gJJ, .30 E. Adamič: Tri turkest»™j; ljubavne pesmi Erno von nyi: Simfonične minute; . u Melodije za razvedrilo; znanosti in tehnike; 14.40 in narodne pesmi poje Zih-ji zbor Fr. Prešeren:	15.30.2? ji
ste . poslušajte!; 16.00 Diru** . literature _ Bogomir Marok; 16.15 promenadni
rert' 1» V) M-,*:	SV.	.
cert; 18.30 Naši operni pred mikrofonom: 20.00 GljJJjd; življenje v Domžalah in 20.30 Tedenski notranje -n:i nivolprl- 90 #0 Mali KO1*.;.
ni pregled; 20.40 Mali Mkjj. lahke glasbe; 21.00 Večer PJ* zanske lirike; 21.30 Orkestr* skladbe slovenskih avtorje*'
ZOPET VRSTA PROMETNIH NEZGOD
Ker je šofer za volanom zaspal se je tovornik zaletel t steno
S policijskim jeepom povozil otroka, ki pa je bil k sreči le neznatno ranjen - Avto v lambreto
enotne	in močne	fronte trža-1 deli sele iz omenjenega	ča-
škega ljudstva, je kominfor-	sopisa. Menijo, da bi ta	li«t
movkko	vodstvo	storilo vse,	lahko prenehal sekundirati
da bi	omrtvilo	in uspavalo	italijanski iredentistični	po-
množice ter tako pripravilo teren za lažjo in uspešnejšo afirmacijo imperialističnih za.
litikj,^
Poudarili *o še stališče domačih komimformovcev, ki je
Gombaccijeve	klev
Svoj nedeljski «praznik tiskan so kominformovci v Lonjerju proslavili popolnoma, v stilu svojega tiska, se pravi v znamenju psovanja Jugoslavije in v znamenju klevet. In da bi ta posel čimbolje opravili, je Vidalijev štab poslal tja znanega bivšega črnosrajčnika. Ko se je ta vidali-jeviki bersaljer dodobra izkričal proti Jugoslaviji, ko se je razjokal nad vsako vasjo, ki naj bi po sporazumu o tržaškem vprašanju prišla pod Jugoslavijo (kar pa seveda ni storil za Trst in za vse tiste slovenske vasi, ki bodo prišle pod Italijo), tedaj se je lotil tudi domačinov. Toda bivši Mussolinijev in tedanji Vi dalijev vojščak se je pri tem izkazal do skrajnosti neinteligentnega, sicer ne bi očital drugim tega, kar velja v stoodstotni meri ravno zahj.
Spravil te je namreč na od vseh Lonjercev spoštovane domačine Kjudrove in sicer na očeta in sina. S povzdignjenim glasom je očital, da je ego-spod# Oskar Kjuder prepovedal tvojem u očetu, da bi za njihov praznik nastopil pri domači godbi, da pa ni prepovedal svojemu očetu, da pod Ja-
6 let star) ne bi igral »Giovi-nezze#... Dalje, da bi egospods Oskar Kjuder prvi pobegnil v Italijo, te bi prišla sem Jugoslavija... -
Ko so domači kominformovci slišali iz ust razpetelinje-nega vidalijevskega kričaču te klevete na račun dveh spoštovanih in uglednih domačinov, so se prijemali za glave, se zgražali in pozneje opravičevali obema vaščanoma. Kjuder mlajši pa je, ko je bil o tem nemudoma obveščen, pristopil k Vidalijevemu bertaljerju in bivšemu črnosrajčniku - om-bacciju, ter zuhteval za izrečene klevete opravičila, nakar se je Gombacci začel jecljaje izgovarjati, da je bil pač tuko informiran od nekega domačina, Njegovega imena pa na Kjudrovo zahtevo Gombacci seveda »ni vedelp povedati.
Zgražanje domačinov nad takim nesramnim klevetanjem iz ust človeka, ki je svojo narodno čast umazal najprej s Črno srajco In legitimacijo fa-ki ja, potem z vdanostnim pismom fašistični stranki, v katerem se je sam proglašal za «milite fedele delVidea fasci-sla...s je razumljivo. Vsi v va-
šizmom (Oskar je bil takrat i si, ki poznajo Kjudrove vse
drugače kot tja pritepeni Vi-dalijev	opri čnik	Gombacci,
vedo, da je oče Kjuder vseskozi pošten delavec, vseskozi zaveden Slovenec, ki tega ni nikoli pred nikomer skrival, star član vaške godbe še iz let red prihodom italijanskih o-
P
kupatorjev (katerim je Gombacci slutil kot smilite fede-les) in da je po nastopu fašizmu celo zakopal svoj klarinet, da mu ne bi bilo treba igrati.
Prav tako vedo vsi domačini, kdo in kaj je njegov sin Oskar, katerega je bivši fašist Gombacci sedaj s ciničnim prizvokom nazival z »gospodom», ki naj bi sprvi popihal v Italijo ko bi priilu sem Jugoslavija.. .»
Drugi Gombuici, ko ste vi lepo službovali ves čas vojne v Trstu in niste čutili potrebe stopiti v oborožen boj, je bil »gospods Oskar Kjuder borec najprej L prekomorske in potem XIII. proletarske partizanske brigade v Bosni in bo-jenal trde borbe z okupatorji svoje domovine oKrog Drvarja. Svojo zvestobo do domovine je tov. Oskar ohranil tudi po osoboditvi ne samo do leta 1U48 ompak tudi pozneje in jo hrani tudi danes,
vi i ste svojo domovino izdali in prav tako kot nekoč Mussolinijev »milite fedeles
plujete sedaj na svojo domovino kot Vidalijev bersaljer... In če hočete naj vam še pojasnimo, da bi tov. Kjuder z odprtim srcem sprejel Jugoslavijo v Lonjerju m v Trstu, za kar se je končno tudi boril (v številnih bitkah tudi skupno z ruskimi oficirji pri Glavnem štabu), v Italijo pa bi med prvimi popihali vi skupno z vašim meksikanskim šefom.
Tako stojijo stvari in nič drugače. In prav tako kot ta Unjerski »praznik	kominfor-
mističnega tiskan prav tako potekajo v znamenju laži in klevet vsi drugi njihovi prazniki, kajti na lažeh in kle-vetništvu stoji in z lažmi irt klevetništ vom se	vzdržuje
kominformistična stavba, pa naj bo uradni govornik biuši fašist Gombacci ali meksikan-ski torero. Tisti redki Lonjer-ci, ki tega niso vedeli doslej, so se lahko o tem na lastna ušesa prepričali v	nedeljo in
prepričani smo. da si bodo dobro zapomnili, kdaj in kako jih je zmerjal «milite fedele delVidea fuscistus	kominfor-
mist Gombacci,
Med vožnjo s »Fiatom 680» po trbiški cesti v smeri proti Trstu je 22-letnega šoferja Francesca Ferrara iz Diana Marino (Impe-ria) premagal spanec, zaradi česar je tovornik zašel na levo stran ceste in silovito obdrgnil stransko kamnito steno, kjer se je tudi ustavil.
Na postelj; za šoferskim mestom pa je tedaj spal drugi šofer 39-letni Domenico Pozzo iz Imperie, katerega je nenaden in silovit sunek vrgel z ležišča, pri čemer se je seveda ranil, % rešilnim avtom so moža odpeljali v bolnišnico. kjer »o mu ugotovili le malenkostne poškodbe, in sicer rano na notranji strani zgornje ustnice ter razne brezpomembne praske na spodnji ustnici, na komolcu, na zapestju in na kolenih. Okreval bo v 3 dneh. Ferraro se je rešil brez poškodb, tovornik, Pa je uti-pd precejšnjo škodo.
* * *
Ob 14.35 j« policijski jeep, katerega je šofiral neki agent, vozil po stranski cesti Sv. M. M. SP-^ v smeri Jeričljevegu trga. Ko je agent privozil v višino stavbe št. 313 je v zadnjem trenutku opazit nekega otroka, ki je pritekel iz stavbe in je hotel steči čez cesto. Agent je takoj zavrl, ven. dar ni mogel preprečiti trčenja v otroka, identificiranega za 10-letnega Vincenza Arcie-ra od Sv. M. M. Sp., ki je zaradi sunka padel na tla, K sreči se je otrok le laže o-praskal po komolcu in prsnem košu in njegova mati je odklonila zdravniško pomoč. Prometna policija je prišla na mesto in uvedla preiskavo.
* :S <=
Med vožnjo z lambreto se je v 52-letnega Giorgia Troc-co iz Ul. Revoltella zaletel neki avto, fei ga je podrl na tla. V bolnišnici so mu izprali v 3 ali 4 dneh ozdravljive praske na desni nogi. levi peti in prstih in ga nato poslali domov.
ske ceste 177, kateremu so zdravniki izprali prasko na nosu in lažjo rano na vratu. Pertot je pojasnil da sta ga ranila roparja, ki sta se 16. t. m. prikradla v njegovo stanovanje in ga nato okradla.
Kakor je znano je policija že isto noč aretirala mladeniča, o katerem sumijo, da je sodeloval pri roparskem napadu, pertot je po prvi pomoči zapustil bolnišnico, ker rane niso hudega značaja in se bodo zacelile v 2 ali največ v 3 dneh.
Otrok po nesreči ranil otroka s strelnim orožjem
Zgodaj popoldne so v bolnišnici, kamor se je zatekel v družbi tete, izprali 12-let-nemu Edvardu Lesiču jz Ul. sv. Marka 20 rano na desnem ramenu, ki mu jo je povzročilo strelno orožje.
Njegova teta je pojasnila, da je nečaka nekdo po nesreči zadel z nabojem zračne puške «Flobert» v Androni S-Colombo, kjer se je Lesič igral.
Pes mu je odgriznil dobršen kos ušesa
sta ga ranila
Včeraj zjutraj ob 10. uri se je oglasil v bolnišnici 32-ietni Bruno Pertot z Lonjer-
Med delom v delavnici Ful-vija padovanija v Skednju 125/A je v 19-letnega električarja Romana Tomičiča iz Ul. Lamarmora skočil pes sina njegovega gospodarja in ga ugriznil v uho tako močno, da mu je odgriznil kos uhlja. Takoj po napadu se je To-mičič zatekel z rešilnim avtom v bolnišnico,
Z vlaka je padla
23-letnj Maddalena Muggia, stanujoča v bližini Sv. Križa, se je včeraj popoldne vozila z vlakom proti Trstu. Ko je vlak privozil do grljanske postaje je ženska hotela, še preden se je vlak ustavil, izstopiti, a je pri teni padla. Z istint vlakom se je zatekla v mesto in nato v bolnišnico. kjer so jo zaradi prask na glavi, ramenu in kolenu pridržali na opazovalnem oddelku. okrevala bo v 5 dneh.
Ukaz o spremembah qlede obveznega zavarovanja v kmelijsivu
Zavezniška vojaška uprava je izdala ukaz št. 68, s katerim so razpredelnice od št. 17 do št. 28 za izračunavanje sedanjih kapitalnih vrednosti anuitet za onesposobljenost in razpredelnica št. 41 za izračunavanje anuitet preživelim svojcem v nadomestilo za one, ki jih določa min. ukaz z dne 16. februarja 1938 in ki so bile popravljene z min. ukazom z dne 31. julija 1942, odobrene samo v kolikor se nanašajo na člen VIII. ukaza 135 z dne 10. julija 1950, ki vsebuje dostavke k obveznemu nezgodnemu zavarovanju v kmetijstvu.
Ukaz bo veljaven z dnem objave v Uradnem listu.
Prepisi prilog z omenjenimi razpredelnicami bodo na vpogled pri ravnateljstvu za pravne zadeve Zavezniške vojaške uprave, pri oddelkih ZVU za socialno skrbstvo in oddelku za delo ter pri ustanovi Istituto Nazionale per 1’Assi-curazione contro gli Infortu-ni sul Lavoro, kjer si jih lahko vsakdo ogleda.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci	2	-	22
Policija	2-23
Rossetti. 16.00: «Devetinštiri<leoeti mož«, J. Ireland, R. Denriing.
Excelsior. Zaprto zaradi obnove.
Femce. 16.30: »Zločinec priOe ponoči#, R. Harrison, L. Palmer.
Nazionale. 16.30: »Za staro zastavo#, R. Scott, L Barker.
Filodtammatico. 16.30:	«Sin, sin
moj#, M. Carol, L. Hayward
Arcooaleno. 16.00: «Otok na nebu#, J. Wayne.
Auditorium. 16.00: «13 se ne oglasi#, J. cagn«y.
Astra Rojan. 16.30: »Prišel sem ob zori#, C. Gable, G. Tiern.ey.
Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: «Gunga Din«, G. Grant, V. Me Leuglen.
Grattacielo. 16.30: «Brez matere# R. VVidmark, J. Dru.
Alabarda. 16.30. »Norosti v svetu#, E. Pavviick, H. Holt.
Ariston. 17.00, 18.45, 20.30 in 22.15: »Ziegfeldove norosti#, W. Po-vvell.
Armonia. 15.15: <(Mandy», • P. Cal-vert, T. Morgan.
Aurora. 16.30: «Kraljevi mornarji#, M. Rennie.
Garibaldi. 16.00:	»Onečaščena#,
M. Vitale A. Farnese.
Ideale. Zaprto zaradi obnove.
Impero. 16.30: «Ljubeznl pol sto, letja#, A. Sordi. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Italia. 16.30: «Nora ljubezen#, E. Crisa, L. Amanda.
Viale. 16.00: »Upor apašev#, S. MacNally.
Kino ob morju. Danies zaprto.
Massimo. 16.30: »Princesa z Balija:). B, Hope.
Moderno. 17.00: «Deklica v vod-njaky», R, Robert, B. Kelly.
Savana. 16.00:	«Vrne se mala
Shetaa«, B. Lancaster.
S. Marco. Zaradi počitnic zaprto
Vittorio Veneto. 16.30: »Pomladni zvoki# C. VVebb.
Azzurro.' 16.00: »Zenska, ki so Jo hoteli linčati#, J. Lund.
Bclvedere. 16.00: «Chicago, vražje brezno#. S, Brady.
Marconi. 16.30: «Pl.vmouthski pustolovci#, Van Johnson.
Novo cine. 16.00: «Prišel je ugla-ševalec#, N. Taranio.
Odeon. 16.00: »Trinidad#, R. Hay-worth.
Radio. Zaprto zaradi obnove.
Venezia. 16.00: «Za dva krajcarja upanja#, M. Fiore.
POLETNI KINO:
Ariston. 20.30 in 22.00: »Krilati vragi# J. Wayne Rojan. 20.15 in 22.00: «Durvajska dekleta#.
Paradiso. 20.30: »Ana#, S. Man-
gano».
Ponziana. 20.30: «Rdeče sipine#, K. Douglas.
Arena dei fiori. 20.30: »David in Betsabea#, G. Peck.
Garibaldi. 20.15:	»Onečaščena«,
M. Vitale.
Secolo. 20.30: #Divja strast#, G. Peck.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMHTI IN POROKE
Dne 18. in 19. Julija »e Je v Trstu rodilo 13 otrok, en mrtvo rojen, poroke so bile 4. umrlo pa je 14 oseb
POROČILI SO SE: pomorščak Vittorio Geromella in gospodinja Jusipina Bakač, trgovec Nereo Cossutta in gospodinja Elisabetta Gentilli, pomorščak Giulio cec-chi in gospodinja Margherita Cl-vitan, kaplar amer. vojske D, Robert Jones in gospodinja Celestina Stepančič
UMRLI SO:	76.1etna	Ivanka
Simšič vd. Novak, 89-letna Frančiška Pielik por. Bizjak, 50-Vetni Olivo Vascotto, 51-letna Rosalia Giacomlnt por. Sponza, 73-letni Anton Posar, 54-letni Guerrino Bogateč, 38-letrri Eliodoro Pisani, 76-letna Maria Lunder vd. Velicogria, 82-letna Lucia Tonon vd. Abrami, 54-letna Emili« To-masinlg por. Spiller,	76-letna
Giuseppina Abram por. Co&si, 81. letna Onorata Marsilli vd. Ko. mel, Mario Cavallar star 25 minut, Paolo Kostorys star 10 minut.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: iz Benetk prazna it. ladja «Novo Arno#, z Iteke s 317 t zeleza grška ladja »Gerokara-glorgis#, iz Gradeža s 13 potniki ital. ladja »Grado#, iz Neaplja s 1000 t raznega blaga ital, ladja
»Monreale#, z Reke s 690 t raznega blaga amer. ladja »James MacKay», iz Benetk s 185 t raznega blaga in 3 potniki ju*, ladja »Sarajevo#, iz Benetk s 57 t raznega blaga in 53 potniki It. ladija »Messapia#, iz Gradeža s 147 potniki it. ladja «Grado», lz Elbe prazna ital. ladja «Monfal cone#, z Malte s 1.265 t žita in 3 potniki ar gen t. ladja »Rio Bel-grano#.
ODHODI: proti Brionom s 4 potniki libati. jahta «Dolphln», proti Rekii z 91 potniki Jug. ladja »Bakar«, proti Norfolku prazna kanad. ladja »Montreal#, proti Gradežu z 1 potnikom ital. ladja »Grado#,
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 27.2, najnižja 20.4, ob 17. uri 20.4, zračni tlak 10125 v upadanju, veter 40 km vzhod-sever-vzhod, sunkj vetra do 75 km na uro, vlaga 72 odstot., dež v kapljah, nebo oblačno, morje razgibamo, temperatura morja 22.6 stopigije.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM . Al Cammello, Drevo-
red XX. septembra 4; Godina Trg sv. Jakoba l; Sponza, Ul. Motitorslno 9 (Rojan); Vernarl; Trg Valmaura 10:	Vielmettl,
Borzni trg 12; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
ADEX IZLETj
31. julija in 1. av*ustf dvodnevni izlet v OPATIJO na REKO v AJDOVŠČINO v VIPAVO
X. avgusta 1954
enodnevni izlet V
TOMAJ - DUTor*
Vpisovanje do 22. ju
7. in 8. avgusta izlet X DRAGUC PAZIN SENOŽEČE POSTOJNO in na BLED
8. avgusta izlet v
MATERIJO-OBROVO
Vpisovanje do 29. julij*
14.. 15. in 16. avgusta izlet v LJUBLJANO CELJE MARIBOR
ZAGREB	^
ajdovscino-vipa*''
14. in 15. avgusta izlžl 0* REKO-OP ATI JO
v TAR PRI POREcu KOMEN VOJSCICO
Vpisovanje do 5. aV<i'
pri »Adria-Express#.^j
F. Severo 5-b
izlet!
TURISTIČNEGA U- V. S. E .J;
Ul. E. Filzi 5 - Tel.
t. avgusta 1954 I**®*
VIPAVO
AJDOVŠČINO
ŠTORJE
SENOŽEČE
RAZDRTO
POSTOJNO	m,
Vpisovanje do 30. j°
ll*
13., 14. in 15. avgusta _
izlet v CELOVEC ("jf genfurt) na cel velesejem	(tt.
Vpisovanje do 4. ačtu
14. In 15. avgusta Izlet v LJUBLJANw na BLED	\ffi
v ILIRSKO BIST*1 OPATIJO na REKO v KANAL »c
V IŠArVAL	.
MOST NA SOCI Lucija)
TOLMIN
KOBARID
BOVEC	jp
Vpisovanje do 4. Ltm
—	T
22. avgusta 195® ** KOMEN	-
KOSTANJEVICO
TOMAJ
DUTOVLJE
ŠTANJEL
Vpisovanje do 12. SČF"
20. julija 1954
>AŠE LJUDSTVO IMA POLNO PRAVICO PO CELOTNE PORAVNAVE ŠKODE
Nekaj podrobnih podatkov
o nekaterih naših gospodarskih ustanovah
amo^U? številki od 17. t m datltnv na!lovom »Nekaj po-s to™; ° *°®P°darski moči...« kamT *1, Podatki in števil-da u gotovih in prikazali, leto H„inasal leta !913, torej svetovoi Pred zadetkom prve jaagki u Y0]ne celoten itali-2 glavni 116111 Capital v Trstu gami m n/, jezervami in vlo-'"'ančn?	kron	in imel
N4.773 1 19 pr°met v znesku Pa u , ^on. V istem času tal z „,Venskl bančni kapi-inašai ‘ogami in rezervami i«'	1?.	629 kron in
ta Polec ?''170 kron prome-
io'Prhali n Smo UK?tovUl nem	da je spričo po-
la tržSVne8a in odločilne-
r^voia ; ega gospodarskega
PdTodni^1 prometa s tržaškim
tal še zaledjem, ta kapi-
pteraael P>e v ■ začetkom vojne
ta 3 s “aujanskega in sicer
bančni totka. dočim ga je
bar j. Promet prekoračil
24 19.14 odstotka.
je dar- n‘č. čudnega, da se •trah 1iredentistični znanec‘Zrv en. v P“amju potem i,® . Vn^inija Gavde, o re s .a! takole; «...Ne molitvi 1? , govoriti o neki ltalilnn^ari, ' organizaciji Ur.) , °v Trstu seveda op. nevarnnst' tod torei izhaja s°rbirania f°sPodarskega ab-Venskih .Italijanov po slo-d’°ltre m ^ankah» («L’Italia ma 1914 )nflne» Milano ' Ro‘
«4,**» v tem tiči vzrok, Predfaj,et;ie italijanska tako oblast nn?n1’ ka'Cor fašistična naše cof j s tako silo na PredvsemP°udarskc in seveda Kot ■ bančne ustanove. «u, JL2nano- ie bilo v Tr-btorju tudl v vsem Pri-štvr, j' ‘O razvito zadružnika smo ;.a,- ni nič čudnega, kakor v v samem Trstu,
?aške okolic ji vepii vasi tr' ]a. hr3LIp ,vsega Primor-
Ja' hranilo- 'n vsega Primor-2.snov»nc	'n posojilnice
so z-o”j- zadružni osnovi. ne zavest- ■ splošne zadruž-tadnosti o In pa zaradi svoje Va'*, amo?. sam° dobro uspe-baglo ra, •• Se ‘z leta v leto * tem hn1Jale ln	rasle ter
dalj, J * trdna	opora za
?U° Vsega*Cne-i?0 gospodarsko okoliška nasega	mestnega
Ažurni- ŽivIja račun itajjk0’ da to ni šlo v ?l kasti Jbn.ski imperialist.ič-Jotnii č..1 .si je po prvi sve-rt aje ^ ,Ql prigrabila naše a? S° Vse 'e storila vse, _ . slei te ustanove prej "e laž- in	tako omo-
P*Oes JS raznorodovanje. iočnegg5, homo podali sliko "eSa stanlaP?, ubnega bilanč-
s°jiln?? in hr najvažnejših ^ n«	hranilnic v Tr«?tn
Prej .P°dr<>diu A STO tik cij0 niihovo prisilno likvida je 'h skušali prikazati, 1
1*	LP Trii iTv\r\nnn1ict-iA^i 
kaj
u-
ljud-
jt , n skusali prikazati, kre, tem imperialističnim *tvo utrpelo naše 11
aie^nimo s Tržaško posojil-kaj-Jh hranilnico, ki ji je t «ien , Pred 34 leti požgi dom - ten sedež «Narod MUs* ,!n- ki jo je pozneje > r»la ptjev ukaz inkorf Poročn ssa di Risparmio. ška !‘u iz leta 1929 je Trža
itbela -iinica in posojilnica
hov nP>č manj kot 9183 čla-*iečeča.eila bilanca pa je bila
m
 na
inkorpori-Po
me
AKTIVA Lit 1*1,200.899 —
»	1.310.484.53
»	449.487.18
»	150.931.07
»	204.922.84
»	16.310.75
»	82.971.45
PASIVA 157.836,— 9,271.320.68 2.729 173.47 27.359.70 1.229.316.97
jeVske ohr»nem Poročilu Tr-tiso^bfaL zadruge, ki se .. Zrir,., na fašistični nri-
tla)°-da k °žbe
V?Zho '
Hišnic
5aZho računi
erVa
^ biia
Lit
Posojila
Naložbe
Premičnine
Razno
Vrednotnice
Gotovina
AKTIVA
Lit 87.194.80 196.45-720 — 200,— 7.207.— 251.95
PASIVA Deleži	Lit	3.938.—
Vloge	»	44.762.50
Tekoči račun	»	19.365.—
Izposoj ila	»	23.605.—
Razno	»	1.251.80
Rezerva	»	2.848.25
Sledi posojilnica in hranilnica v Boljuncu, ki je istega leta štela 408 članov, njena bilanca pa je bila sledeča:
AKTIVA
Posojila	Lit	117.469.59
Naložbe	»	11.110.—
Premičnine	»	27.—
Razno	»	361.53
Nepremičnine	»	650.—
Vrednotnice	»	660.—
Gotovina	»	1.325.29
PASIVA M* 1.350 —
»	107.648.24
»	12.858 —
»	9.757.17
4qK	hv-, xw 1 o v
na fašistični pri-
la ^"aua 2 ^anCa Popola-
°bmR 1 čUk' 16 ‘eta 1924. 5te-bij un j> ?v- Njen bilančni
Hael. r lSt-PfTtl
‘3i:
aktiva
Lit 2.608.010.15
»	739.612.32
41.950,— 290.276.50 75.040 — 18.629.66 98.109.98
°brH6l ČLc- 16 t®ta 1924.*"šle h j, JV- Njen bilančn. basle^^.jatega leta pa je
tN^mitle
prudn SaZho ^otov
n i rv e
;°thice
ina
vg«ii
T ,ge
^azno1 račuh
zerva Kot
PASIVA Lit 54.640.40 »	1,860.621.95
»	1,656	473.38
»	125.916.96
»	174.335.92
dj Pik°iKnicaaneJ*~ hranilnica
'L08 JrŽBS.kem sle-
Do, •aeaenkt la t ržaškem ha J 'ca, kf ■ Hranilnica ,n bil. 2e leta 1o,J® l^1'3 osnova-tiska Phd silo 8,3 - Tudl ta 'e
bil. likvidic	lega pri-
'824 ega obrai lz I10r°d"a
161 - K ta	na za leto
"e c'anr'v nienK0Jlln'Ca atpla
Pa ie Vin	K,motno šta-
bno naslednje;
AKTIVA Lit 444.024.74 »	93.859.83
»	8.753.55
»	3.518.65
»	94.000	—
»	4.000	—
»	16.760.05
PASIVA
Lit 6.700 — » 565.733.02
*	47.540.25
*	3.799.50
“	41.144.05
&"!«.
{
“»is;*
l^ne
ce
Vi'eži
°ai
bazho
2ehva
Deleži
Vloge
Razno
Rezerva
Sledi nato po številu članov in po gospodarskem stanju ena najmočnejših posojilnic in hranilnic tržaške okolice in sicer Hranilnica in posojilnica v Dolini, ki je leta 1924 štela kar 554 članov in imela naslednje bilančno stanje;
AKTIVA Posojila	Lit	279.701.43
Naložbe	»	19.700.—
Premičnine	»	1.941.88
Nepremičnine	»	13.500.—
Vrednotnice	»	337.20
Razno	»	18156.94
Gotovina	»	12.041.58
PASIVA Deleži	Lit	2.770.—
Vloge	»	317.333.39
Razno	»	978.15
Rezerva	»	24.297.39
Iz bilance hranilnice in posojilnice v Sv. Križu za leto 1924 je razvidno, da je ta ustanova štela 265 članov m da je bilo njeno gmotno stanje sledeče;
AKTIVA Posojila	Lit	180.774.55
Naložbe	»	3.065.—
Premičnine	»	464.—
Vrednotnice	n	6.275.—
Razno	»	550.20
Gotovina	»	670.20
PASIVA Deleži	Lit	2.085..—
Vloge	»	170,288-95
Tekoči računi	»	11.000.—
Razno	»	229A0
Rezerva	#	8.195.40
Podatki o nabrežinskem Hranilnem in posojilnem društvu nam za leto 1924 pove tole: Članov 289, bilanca pa je naslednja;
AKTIVA Posojila	Lit	142.216.02
Premičnine	»	2.329.—
Vrednotnice	»	6.720.—
Razno	»	1.635.52
Gotovina	»	13.569.41
PASIVA Deleži	Lit	7.080.—
Vloge	129.208.19
Izposojila	»	11.400.—
Razno	»	1.978.22
Rezerva	»	16.703.47
Posojilnica in hranilnica na Škofijah je imela leta 1921. 212 članov, njena bilanca pa je bila naslednja;
AKTIVA
Posojila	Lit	35.472.92
Naložbe	»	220.—
Premičnine	»	60.—
Razno	»	3,387.45
Udeležbe	»	108.^—
Gotovina	»	1.167.71
PASIVA Deleži	Lit	883.—
Vloge	»	34.239.99
Izposojilo	j*	978.
Razno	»	39.30
Rezerva	»	4.275.79
Kar se tiče hranilnic m posojilnic najbližje tržaške okolice je bila po številu članstva prav gotovo najmočnejša barkovljanska hranilnica in posojilnica, sa, je štela leta 1921 613 članOv. Njeno bilančno stanje pa je istega leta bilo naslednje:
AKTIVA Posojila	Lit	61.376.65
Naložbe	»	40.980.36
Premične	»	274.19
Vrednotnice	»	1.183,—
Razno	»	10.690.08
Gotovina	»	6.219.22
PASIVA Deleži	»	3.808 —
Vloge	»	111.597.95
Razno	»	313.26
Rezerva	»	5.004.29
Na'koncu bomo navedli še podatke treh naših tovrstnih ustanov v Trstu. Kot prvo bomo navedli Hrvatsko centralno štedionico, ki je imela leta 1921 naslednjo bilanco;
AKTIVA Posojila	Lit	83.863.18
Tekoči račun	»	108.633.26
Vrednotnice	»	7.368. -
Razno	»	49.348,36
Gotovina	»	102.616.35
PASIVA 60.124.-221.960.67 35.000.-
18.156.69
16.589.69
^n0' račun
mo
s* seda
nice Cr P08°jilnice s o-lj ; L obraču‘C,t ,n hranil-'a „a, eto 1924 tiefLa P°roči-H. Ustanova stel. ™ • da je jeena bilanca^,399 članov blla naslednja- ‘eto pa
Deleži Vloge lzpošojila Razno
Rezerva
Dalje še Splošno hranilnico akcijskih družabnikov ki je imela leta 1927 naslednji obračun:
AKTIVA
Hipoteke	Lit	449.962.80
Naložbe	»	78.246.47
vrednotnice	»	15.384.79
Razno	»	7.265.16
Premičnine	>	8.691 72
Garancija tretjih »	145 378 81
Gotovina	»	3.045.69
PASIVA Akcijska glavnica Lit 36.000.— Vloge	»	661.149.03
Tekoči račun »	4.613.10
Razno	»	3.172.34
Rezerva	»	8.040.77
In končno Zadružno zvezo ki je leta 1924 štela 133 članov in imela naslednjo bilanco;
AKTIVA
Naložbe	Lit	8,371.146.95
Vrednotnice	»	982.319.93
Premičnine	»	16.510.36
Razno	>	7.036.—
Gotovina	»	24.449.13
tr PASIVA 8.462.614.96 892.319.93 3.087.94 24.276 — 19.163.54
Vloge
Vrednotnice Razno Deleži Rezerva
Sem nismo všteli niti Ljudske posojilnice, niti Narodne posojilnice, dalje nismo sem všteli Jadranske banke in po-
družnice Ljubljanske kreditne banke iz Trsta ter hranilnice in posojilnice v Devinu in na-brežinske Hranilnice in posojilnice, za katere ali nimamo točnih podatkov, ali pa smo o njih že govorili v naših prejšnjih člankih, ki pa so
doživele isto usodo kot prejšnje.
Ce pa rekapituliramo samo bilance prej navedenih trinajstih denarnih ustanov, katerih točne podatke smo podali, bomo dobili sledečo sliko.
Predvojna vrednost
Približna
			današnja vrednost	
AKTIVA:				
Posojila	Lit	15.690.000,—	Lit	784,500.000 —
Naložbe	»	10,776.000,—	»	538,800.000.—
Razno	»	720.000,—	»	36.000.000 —
Vrednotnice	»	1,190.000.—	»	59,500.000 —
Nepremičnine	*	603.000—	»	30,150.000,—
Premičnine	»	92.000,—	»	4,600.000,—
Gotovina	»	363.000,—	»	18,150.000 —
	Lit	29,434.000.—	Lit	1,471.700.000,—
PASIVA:				
Deleži	Lit	361.000—	Lit	18.060.000.—
Vloge	»	26,474.000,—	#	1,323.700.00.—
Vrednotnice	«	823.000.—	»	41.150.000 —
Razno	»	222.000.—	»	11.100.000.—
Rezerva	»	1,554.000,—	»	77.700.000,—
	Lit	29.434.00 0.—	Lit	1,471.700.000 —
In vse to nam je bilo u-kradeno. Vsega tega je bilo na najrazličnejše vedno pa nepoštene in barbarsko krivične načine oropano nase ljudstvo, ki si je s svojo vztrajnostjo, marljivostjo in skrajno požrtvovalnostjo nakopičilo tolika bogastva v svojih denarnih ustanovah, ki so dolgo dobo vse do prisilne likvidacije tvorile njegovo močno gospodarsko hrbtenico proti grabežljivemu vrln.ianju tujca.
To je samo majhen, zelo majhen del onega, kar nam mora Italija vrniti.
(Prihodnjič bomo objavili nadaljnje podatke o drugih naših gospodarskih zadružnih ustanovah.)
TISKARSKI ŠKRAT ALI KAJ DRUGEGA?
namesto „
Pogosto čitamo v dnevnem tisku nekje v skritem prostorčku Kratko notico pod naslovom «Popravek». Včasih nosi taka notica naslov ((Tiskarski škrat«. In uredništva skušajo na ta ali eni način zvreči krivdo za napako na korektorja, ročnega ali strojnega stavca. To je stara zadeva in korenini verjetno že od tedaj, ko so se začeli tiskati časopisi. Človek je pač zmotljiv in posebno pri naglem delu, kot ga zahteva dnevni tisk, so napake slej ko prej možne in celo razumljive.
Toda v Vzhodni Nemčiji ni več izgovorov za ((tiskarskega škrata« in zato so tudi posledice raznih napak hujše kot drugod v svetu. Nekaj primerov, ki bodo pokazali, da je v Vzhodni Nemčiji postal to zelo nevaren pojav, seveda
EISA SESLAVISIH STKANI 1TAU JA SIKE ZGODOVINE
Mussolinijev predhodnik na poti do „cesarstva“
Prvo italijansko vojaško enoto na afriški celini je požrla tema * Crispi v luči Mussolinijevih izjav - Cesar Menelik in njegova vloga - Priprave za italijanski napad in začetek vojne
V eni izmed zadnjih številk zagrebškega eVjesnika u srijeduns mo zasledili daljši članek izpod peresa temeljitega poznavalca ital. imperializma J. Mihoviloviča, ki nam nazorno in hkrati tudi s točnimi citati in podatki zelo utemeljeno podaja imperialistično politiko, ki jo je vodil italijanski imperializem tudi tedaj, ko o Mussoliniju še ni bito niti sledu. Gre za prvi napad italijanske vojske na Abesinijo leta 1895. Zaradi zanimivosti in tako rekoč stalne aktualnosti tega pojava bomo članek v celoti objavili:
V italijanski zgodovini beležimo več velikih vojaških porazov. Leta 1848. so doživeli velik poraz pri Custozzi, leto pozneje podoben poraz pri Novari, leta 1866. so bili ponovno premagani pri Custozzi, istega leta so doživeli poraz tudi v pomorski bitki pri Visu. Dalje so 1896. bili težko poraženi pri Adui, 1917. leta je sledil poznan poraz pri Kobaridu, ki bj se bil skoraj spremenil v pravo pravcato katastrofo. Vsem tem porazom pa je sledil največji poraz, in sicer prava katastrofa na vseh bojiščih v drugi svetovni vojni. In tako se italijanska zgodovina vojn za. res ne more preveč pohvaliti.
Za one Italijane, ki so polagali toliko na vojno, je bila dolga desetletja največja žalitev, če se jim je omenil poraz pri Adui. Pametnejši Italijani pa so z raznimi član-k, in tezami o porazu pri Adui skušali dokazati, da bi se morala Italija otresti vseh načrtov, ki temeljijo na osvajanjih in vojnah, češ da je dokazano da Italija nj ((vojaška država«. Z druge strani pa je vprav bitka pri Aduri dokazala, da imajo Abesinci velike vojaške sposobnosti, saj so se končno borili na svojih tleh. V zgodovini abesinske države je bitka pri Adui zelo važen dogodek. Bilo je to pred 58 leti. Abesini-ja je bila tedaj šele v začetku svojega preporoda. Sodobna civilizacija se je začela v Abesiniji šele tedaj in abesinsko ljudstvo še ni poznalo sodobne vojne. In vendar so Abesinoi odbili zavojevalce tako, da se jim je čudil ves svet.
Nastanek Italije kot države poznamo. Nastala je v začetku druge polovice prejšnjega stoletja in sicer s tem, da je likvidirala papeževo državo in si pridružila severne pokrajine, kri jih je osvobodila izpod avstrijske oblasti. Ip čim je bila Italija združena je tskoj začela misliti na kolonije, tako pač, kot so to storile že prej Velika Britanija, Francija in Nemčija.
Prvi njen podvig je bil As-sab ob obali Rdečega morja med Suezom in Adenom. Sue. ški prekop je bil tedaj že dokončan in zato je bila baje Italiji potrebna nekaka postojanka ali bolje pristanišče za dobavo premoga. To področje je bilo last Abesinije in tu so vladali poglavarji (rasi) kot n. pr. Sultan Ibrahim in Hasan Hamar. Ta dva sta to «premogovno pristanišče« prodala nekemu italijanskemu podjetju (Societa Rubattino) za 6 tisoč tolarjev. In tako je leta 1870. prvič zaplapolala italijanska zastava v tem majhnem obalnem mestecu afriške celine.
Seveda je skušala Italija prodreti iz tega mesteca v notranjost. Prirodno bogata Ab.esinija, ki so jo Italijani že precej dobro poznali po raznih tako imenovanih znanstvenih ekspedicijah in raznih misijonarjih, je Italijane mikala. Leta 1881. je priplula v Assab italijanska vojna ladja in Izkrcala tu vojaško enoto, ki je začela prodirati v notranjost. O te) italijanski
vojaški enoti, o teh prvih italijanskih osvajalcih na afn-1 ški celini pa se ni nikoli ni- j česar zvedelo. Požrla jih je tema. Italijanskim oblastem ! ni preostalo drugega, kot da i od tamkajšnjih poglavarjev i odkupijo še nekaj zemlje. In j tako se je tudi zgodilo. Poleg tega so se Italijani dokopali do posameznih tamkajšnjih predelov tudi s silo. In tako so v kratkem času zasedli 975 km dolg pas ob obali Rdečega morja, m nastala je tako kolonija, ki jo poznamo pod imenom Eritreja. •
S tem je Abesinija izgubila dostop na Rdeče morje in zato je leta 1887 skušala izgnati Italijane iz obalnega pasu. Zato je ras Alula s svo-fo vojsko napadel italijansko vojsko in jo v pokrajini Do-gale strahovito potolkel. In to je bil prvi poraz italijanske vojske v Afriki. Kljub temu pa ni Abesincem uspelo izgnati Italijanov z vsega področja,
Italija je spretno izkoristila tedanje dogodke. V Sudanu, ki je bil pod angleško oblastjo in v sami Abesiniji je namreč prišlo do tako imenovanega mahdističnega upora. Tedaj je bil tudi del Sudana v okviru abesinske države kateri je vladal kot cesar ali negus Ivan IV. Ta je vodil borbo proti mahdistom in v borbi tudi padel. To je Italiji prišlo kot naročeno, da se je obdržala v Eritreji.
Ivanu IV. je sledil na prestolu negus iMenelik II., ki je bil moder vladar in poizkušal dvigniti Abesinijo iz zaostalosti. Ves čas je vodil borbo za neodvisnost svoje države. Zato se je v prvem obdobju, da bi se utrdil na oblasti, skušal povezati celo z Italijo. Meneliku II. je bilo namreč poznano, da velike sile, in med njimi tudi Italija razpihujejo v Abesiniji nasprotja med posameznimi rasi, ki so se vsi potegovali za cesarski položaj. Italija je obljubila Meneliku, da ga bo podprla, če ji zajamči pravico do Eritreje. On je na to pristal.
Ob Menelikovem kronanju za cesarja je bil navzoč tudi italijanski poslanik Anto-nelli in ob tej priložnosti je bil podpisan tudi sporazum, ki je bil za Italijo zelo po-voljen. Predvsem glede na Eritrejo. Menelik je namreč v pismenem sporazumu pristal na to, naj bj Italija bila nekak posredovalec v diplomatskih akcijah in odnosih med Abesinijo in drugimi državami Evrope. Italijani so bili prepričani, da so s tem postali nekaki varuhi Abesinije in da je Menelik postal njihovo sredstvo. Dosledno s tem so upali, da bodo v kratkem postali gospodarji Abesinije in da bo Menelik nekak njihov satelit.
Toda Menelik se ni povsem podvrgel rimski oblasti. Postajal je čedalje močnejši in bolj trden in zato je začel sam voditi razne diplomatske razgovore in sklepati sporazume z evropskimi državami. Seveda je to Rim razjezilo in zato mu je italijanska vlada pomolila pod nos že prej omenjeni sporazum. To-
da Menelik je trdil, da so v Rimu v sporazumu nekaj spremenili in ga tako potvorili sebi v korist. Menelik je s sporazumom hotel podčrtati to, da Abesinija «sme» odnosno «more» prositi italijo za diplomatsko posredovanje pri tretjih državah, v italijanskem tekstu sporazuma pa je bilo zapisano, da Abe-sinija((mora» prositi Italijo za posredovanje. In zato je zahteval, naj bi to v sporazumu spremenili, da ne bi to kršilo suverenost) Abesinije. Rim je razpravo o tem vprašanju zavlačeval pet let in ni hotel pristati na Meneli-kovo trditev. Rim pa je hotel na vsak način držati Mene-lika v oblasti in mu ni dal do sape.
Končno je Italija poslala v glavno mesto Abesinije svo-jega posebnega odposlanca, ki naj bi pritisnil na Menelika. Cesarica Taštu, ki je prisostvovala razgovorom med Menelikom in italijanskim
poslancem, je med razgovorom vstala s prestola in izjavila: «Raje smrt, kakor taka sramota!«
S tem so bili diplomatski odnosi med Abesinijo in Italijo prekinjeni. Italija je leta 1895 sklenila ukloniti Abesinijo in Menelika s silo.
Na čelu tedanje italijanske vlade je bil začetnik italijanskega imperializma, Francesco Crispi, katerega je pozneje celo sam Mussolini hvalil in ga prikazoval kot svojega predhodnika na poti k ustanovitvi — imperija.
Crispi je sklenil napasti A-besinijc z vojsko. Poleg tega pa je računal, da bi se dalo pridobiti na svojo stran posamezne poglavarje — rase z denarjem. Tu je mislil predvsem na zelo močnega rasa Mangašju, ki je bil poglavar pokrajine Tigre. Trdilo se je namreč tudi, da ras pokrajine Godžama Tekla Havmont in nekateri drugi komaj čakajo priložnost, da bi s po-
močjo italijanske vojske vrgli z oblasti Menelika. iz poznejšega razvoja pa bomo videli, da je doživel Rim v tem pogledu veliko razočaranje).
Ko je Crispi zbral svojo vojsko na mejah Abesinije, je Menelik naslovil evropskim državam poziv, v katerem je med drugim rečeno.
«Ne morem mimo gledati, kako hoče tuja država za-sužniti neodvisno afriško državo. ki je bila skozi tri tisoč let neodvisna. Od pamti-veka neodvisna bo tudi ostala neodvisna in se borila za svojo svobodo«.
Ta poziv sicer ni imel ni-kakega učinka in velike sile se za Menelika niso zmenile. Vse te velesile so namreč imele svoje interese v Afriki in tudi one države, ki so gledale širjenje Italije na tej celimi po strani, so ostale pasivne. Morda so največje nasprotovanje, seveda samo v besedah, pokazali Francozi.
(Nadaljevanje jutri)
Sedanji abesinski cesar Halle Selasi, naslednik Menelika, govori abesinskim vojaškim enotam ob prazniku dneva neodvinosti
ne za bralce, pač pa za ljudi, ki se s tiskom poklicno u-
kvarjajo:
Sef centralne partijske kontrolne komisije Enotne socialistične stranke v Vzhodni Nemčiji Herman Matern, ki ga imenujejo tudi «veliki inkvizitor«, je v nekem svojem nedavnem govoru izjavil tole: ((Sovražni elementi vršijo s tiskovnimi napakami v (glasilu Enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije op. ur.) ■ »Neues Deutschland« ter v drugih listih rušilno agitacijo in protisovjetsko hujskanje«.
In Matern je imel dovolj razloga podčrtati to «rušilno agitacijo«. V zadnjih letih se namreč pojavljajo v vzhodnonemškem tisku zares ((usodne« tiskovne napake, ki služijo javnosti kot zelo primeren element za zasmehovanje vzhodnonemških razmer. V začetku so bili ljudje, ki so take napake zakrivili, kaznovani z raznimi strankarskimi kaznimi ali pa z odpuščanjem iz službe, od lanskega leta dalje pa so postale posledice mnogo ostrejše in mnogi «krivci» zletijo zaradi napak v zapor ali gredo na prisilno delo.
Nekaj primerov; Okrožno sodišče v Leipzigu je obsodilo šefa nadzorniške službe sindikalnega glasila «Tribue-ne» Huga Polkena na 5 let zapora zato, ker je v članku ob Stalinovi smrti dopustil sledečo napako. V članku je bilo namreč napisano dobesedno takole: «Z njim je odšel vzvišeni borec za ohranitev in utrditev vojne v Evropi«. Strojni stavec je namreč namesto besede «Frie-dens», to se pravi «miru», sestavil besedo «Krieges», to se pravi «vojne». In te napake korektor ni popravil. Razumljivo da te napake ni plačal samo Polken, kajti z njim je bilo aretiranih tudi nekaj stavcev in korektorjev, dočim sta odgovorni urednik glasila Guenter Erksleben in njegov namestnik Alfred Lo-‘ vak bila odstavljena in šla «na popravljalno delo«.
Ob obletnici albanske neodvisnosti je glasilo ((Nacionalne stranke Nemčije« »National Zeitung« prineslo članek o tem prazniku in v članku tudi staveij; v albanščini. Vse kaže, da urednik, ki je članek napisal, albanščine ni poznal, kajti v svoj članek je vrinil stavek, ki bi v prevodu pomenil dobesedno to le; «Narod Siptarjev (Albancev) se bo osvobodil Stalinovega suženjstva«. Recimo, da se je urednik zmotil, kajti nikakor bi ne mogli trditi, da je mislil prav tako. In tudi če bi bilo tako, bi ne mogli misliti, da je imel toliko poguma, da bi to objavil.
In še nekaj primerov;
Glasilo učiteljske zveze «Die Neue Schule« (Nova šola) je prinesel članek izpod peresa svojega glavnega urednika Ernsta Ichenholzerja. Članek je obravnaval izgradnjo socializma kot sredstvo za ponovno združitev Nemčije. V tem članku bi moral biti sledeči stavek; ((Izgradnja socializma ne ustvarja jezu med Vzhodno in Zapadno Nemčijo«, odnosno ((Izgradnja socializma m nikak jez med Vzhodno in Zapadno Nemčijo«, Toda stavec je namesto «keine Kluft« sestavil besedo «eine Kluft« in s tem napravil u-sodno napako, ki je smisel članka popolnoma spremenila, odnosno mu dala vprav obraten smisel. Posledice te napake so bile; odpustitev Ichen-hclzerja iz službe in njegova Pot na ((popravno delo« ter uničenje 80.000 izvodov glasila.
Glasilo iiberalno-demokrat-ske stranke «Der Morgen« je v nekem svojem članku prineslo sledečo napako: Namesto «schaffende Intelligenz« to se pravi ((ustvarjalno razumništvo« je bilo napisano
So ljudje, ki mislijo, da je edina bolezen na pljučih tuberkuloza. Kdor kašlja, hira, tako mislijo ,ima pač jetiko. Vendar pa temu ni tako, Vsem pljučnim boleznim ni vzrok samo bacil tuberkuloze, ampak ima del pljučnih obolenj svoj vzrok v prahu, ki ga vdihavamo pri prašnem delu. Danes vemo, da se dobijo te pljučne bolezni največ pri obdelavi kamna in da traja precej časa, preden te ta čudna bolezen napravi iz polnega zdravja za hudega invalida že pri petdesetih letih ali pa tudi že prej.
Te bolezni imenujemo pnev-mokonioze. Beseda sama pove, da se nahaja v pljučih prah. Ce se pa hočemo natančneje izražati, uporabljamo oznake, ki nam povedo, s kakšnim prahom so pljuča zaprašena. Med pnevmokonioza-mi je pn nas najbolj pogosta silikoza.
Za pravilno razumevanje nastanka pnevmokonioz, je treba vedeti, kako pride prah
DROBEC POLJUDNE MEDICINE
Zaprašena pljuča
sploh v pljuča, da tam 0-stane in to tem bolj, ker je vsakemu laiku znano, da se velik del prahu zadrži v nosu in sapniku. Delci prahu, ki plavajo po zaprašenem prostoru, so različne velikosti. To vidimo zlasti nazorno pod mikroskopom ali pa če pride v zaprašen prostor sončni žarek. Ker si pri ocenjevanju delcev prahu z milimetri ne moremo pomagati, vzamemo mikron, kar odgovarja tisočinki milimetra. Dokazano je, da se delci prahu, ki so večji od deset mikronov, zadržujejo v zgornjih dihalnih poteh, delci prahu, veliki od desel mikronov do ene desetinke mikrona, pa se večinoma zadržujejo v pljučnih mehurčkih in tak prah je škod-
ljiv in nevaren našemu zdravju. Res je sicer, da odstranijo obrambne sile telesa velik del tega prahu, ki je potem v glavnem brez škode, res pa je tudi, da povzroča določen del tega prahu motnje v krvnem in mezgovnem obtoku pljuč, kjer se prične potem razvijati vezivo, ki vedno bolj narašča in zajema vedno večji del pljuč. Človek dobiva težko sapo, zlasti pri težjem delu in poti navkreber, nima več v sebi prave moči ter hira in kašlja. Navadno šele takrat pride k zdravniku. Le prerado pa pride takrat do bridkega razočaranja, ko mora bolnik zvedeti, da zato ni pravega zdravila, zlasti še, če je bolezen že močno napredovala. Pri tem obolenju zaen-
krat še vedno velja pravilo, da je edino uspešno to, da prah ne pride v večjih količinah v pljuča. Se prav posebno pa je važno, da v pljuča ne pride kremenčev prah, ki je še prav posebno nevaren. To se pa da najbolje doseči tako, da uporabljamo tam, kjer prah nastaja, različna zaščitna sredstva in da s primernimi ventilacijskimi sredstvi odstranjujemo prah na mestu, kjer nastaja.
Pnevmokonioze nastopajo pri nekaterih poklicih v večji meri, na primer prj delavcih, ki obdelujejo brusni kamen, v livarnah, pri rudarjih v suhih rudnikih, v keramični in samotni industriji.
Pnevmokonioza predstavlja povsod v svetu velik medicinski, socialen in gospodarski problem. Leta 1951 je umrlo v Angliji okrog 2000 delavcev zaradi posledic pnevmokonioze. Istega leta jih je umrlo na tuberkulozi 11.600 ljudi. To so samo absolutne številke.
«schlaffende Intelligenz« to se pravi uspavano ali točneje
»speče razumništvo«. Seveda so bile tudi tu ustrezne posledice.
Pet urednikov in korektor glasila Enotne socialistične stranke za Saško ((Saeksische Zeitung« so dobili razne kazni zaradi napake, ki so jo napravili pri poročilu o govoru finančnega ministra, kjer so napisali takole: «Državna gospodarstva so pri plačevanju davkov v velikem zaostanku«.. V članku pa bi bili morali napisati, da so v zaostanku zasebna in ne ljudska odnosno državna gospodarstva.
Tudi glavno glasilo centralnega komiteja Enotne socialistične stranke «Neue Deutsch-land» ne more brez takih napak in zato se je tudi njemu pripetila dokaj neprijetna zadeva. V nekem njegovem članku smo brali takole; «FDJ (to se pravi Svobodna nemška mladina op. ur.) — banditi vršijo teroristična dejanja v Zapadnem Berlinu in Zvex-nj republiki.« Zaradi te napake so morali uničiti večja število že dotiskanega časopisa. Ob neki drugi priložnosti pa je v istem časopisu bila objavljena slika jezera Gross-Citener, ki je na oni strani meje Odra - Nisa, torej na Poljskem. Sliko je u-rednik objavil pod naslovom »Nedeljiva nemška domovina* misleč, da je to jezero nekje poleg zapadnega Berlina, to se pravi v področju Nemčije, ki ni pod sovjetsko kontrolo. Napaka bi verjetno šla neopazno mimo, da ni nastopila tu Poljska, ki je protestirala proti tej ((netaktnosti«, za kar se je morala vzhodnonemška vlada opravičevati.
Vse te in še druge podobne napake smatra Herman Matern kot sabotažna dejanja« m zahteva za krivce najostrejše kazni.
Toda takih napak je še več in ne samo v tisku. Se en primer: Osrednje založništvo Enotne socialistične stranke v vzhodnem Berlinu je tri dni pred velikim zborovanjem FDJ (Svobodne nemške mladine), ki je bil v začetku junija letos, okrasilo svojo stavbo z velikim transparentom. Na transparentu je bilo izpisano' geslo «FDJ kaempft ge-gen die EVG und die Wieder-vereinigung Deutschlands«, kar pomeni dobesedno:	((Nemška
mladina se bori proti Evropski obrambni skupnosti in ponovnemu združenju Nemčije«, kar pa vsekakor ne more biti v skladu z «linijo» Svobodne nemške mladine. In ta napis je stal nespremenjen vse do začetka same proslave, ko je ob posmehovanju opazujoče množice skupina mladincev prelepila oni «die» pred «Wie-dervereinigung« s fuer« in s tem rešila situacijo, tako da je bilo geslo pravilno in v »liniji« Svobodne nemške mladine.
Kot vidimo ima oni nesrečni, »tiskarski škrat« zares mnogo dela v Vzhodni Nemčiji in zadaja raznim urednikom in funkcionarjem precej skrbi in če bi hoteli biti le količkaj hudobni, bi morali skupno z že prej omenjenim Hermanom Maternom, priznati, da ne gre tu samo za tiskovne napake, ampak da gre tu dejansko za nekaj drugega, da gre pogosto za namerne napake, ki naj vsaj v manjši meri odtehtajo nezadovoljstvo, ki ga nemško ljudstvo čuti do sedanje družbene ureditve, ki so jo v Vzhodni Nemčiji uvedli moskovski gospodje.
„V SNE
zbirka 6 zborov
V samozaložbi je izdal dr Franjo Delak zbirko šesti) izvirnih zborov, s katerim bodo ljubitelji resnično lepi pesmi obogatili svojo izbiro /tbirka je tiskana kot roko pis m obsega tri moške ii tri mešane ^bore*
1. «V snegu» ~ Poleg zeh znanega Adamičevega napevi Je tudi ta skladba harmonični nasičena, polna občutene poe ztje, vodilni glas je porazde Ijen med razne glasove.
2. Vedro sliko nam nud ((Zimska vožnja«, ki posnemi bi stre konjičke in opisuje karakternim motivom drčanji sani-
3. «Roža» — Iz pesmi, k je pristen četverospev, veji dih fantovske narodne pesmi snj je tudi v Jenkovem be seailu tako zelo lepd zadet.
4 »Bori« — besedilo Srečki Kosovela, če uglašeno, je tud v tej skladbi našlo bolečini poln izraz. Med skladbo si oglasi narodna pesem, naj globlji del ima solist.
5 Se en motiv o borih nc Murnovo besedilo je kako i mirna in spokojna medita■ cija.
6. «Tiho je legel mrak« ji zaključna nežna nočna slika Cisto posebni svet občutka st ob neizmerni bolečini po iz gubljenem padlem sinu preli• va od neutešne žalosti do naj. nežnejših izlivov čiste poezije, ki je rodila te bisere.
(Zbirka se naroča pri avtorju).
IV. GRBEC
VIC 09 K
Vremenska napoved za danes: Spremenljivo vreme z možnostjo padavin. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 27.2 stopinje: najnižja pa 18.7 stopinje.
THST, torek 20. julija 1951
PRIMORSKI DMEVHIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00:
G. Puccini: «La Boheme», opera v 4 dejanjih. Trst II.. 18.40: Koncert sopranistke Vide Jagodic. Trst I.: 11.45. Xomorna glasba. Slovenija: 14.40: Umetne in narodne pesmi, poje ženski zbor Fr. Prešeren.
■	.	V
SBB
I - .
I iiiitll
::r .
1: -. .-
IJhH
.:: ;••••••
NEKA) SPREMEMB
DESETI IN ENAJSTI ETAPI
Oekers zmagovalec v prvi gorski etapi V nedeljo prvi Ban vin; Koblet je padel
Po zadnjih dveh etapah se je tudi splošna lestvica nekoliko spremenila in rumeno majico sl je skoraj osvojil Bauvin
V nedeljo so dirkači na Tour de France vozili etapo od Bor-deauxa do Bayonna (202 km). Ta etapa bi po normalnih računih ne imela odločati o ničemer, saj je bila le nekaka «pri-bliževalna* etapa resnejšemu delu dirke: vožnji čez Pireneje. In vendar tudi ta etapa ni ostala brez svoje zgodovine v letošnjem Touru. Kobleta je zadela nezgoda, ki bx se lahko končala mnogo huje. Padel je in potem se je nakotalilo nanj še pet drugih. Kobletu se je pokvarilo kolo, potelkel se je po komolcu in dobil hud udarec v glavo malo nad desnim sencem.
Pri tej priložnosti se je zelo lepo izkazal Kiibler. Prej se je mislilo, da bodo med Kobletom
VRSTNI RED NA CILJU X. ETAPE BORDEAUX — BAYONNE (202 km):
1. Bauvin (NEC) 4.56’45”, povprečno 4Q.842 km na uro; 2. Quentin; 3. Stablinski; 4. Guerinel; 5. Mahe’ isti čas;
6. Nolten 4.57'39”; 7. De Mul-der 4.59’35”;	8. Darrigade
5V2’09”; 9. Voorting; 10. Dac-quay; 11. Alomar; 12. Varnajo 5.03’28”; 13. Forlini; 14. Kiibler 504’38”. Nato do 55. vsi isti čas.
80. Clerici z zadnjo skupino 5.17’20”. — Maenen in Van Est N. sta prispela po maksimalnem času.
SPLOŠNA OCENA PO X. ETAPI :
1. Wagtmans 58.34’14”;	2.
Bauvin presledek 39”; 3. Bobet 1*02”; 4. Koblet 1’19”; 5. Schaer 201”; 0. De Bruyne 5'27”; 7. Forlini 6’38”; 8. Kubler 7’00”; 9. De Smet 8’38”;	10. Mahe’
9 55”; 11. Van Est Wim 10’06”; 12. Forestier 11’37”; 13. Deled-da 12'28”; 14. Alomar 13’06”; 15. Oekers 13’46”; 16. Darrigade 14’13”; 17. Meunier 14’27”; 18. Brankart 15'01”; 19. Gaul 15'37”;	47. Vivier 28’32”;	49.
Dussault 29’46”;	52. Clerici
33’26”; 60. Faanhof 43’17”. — Zadnji 90. Kain 2.07’46”.
in Koblerjem nastale na Touru razne komplikacije, tako da se n. pr. Kiibler ne bo hotel sprijazniti z mislijo, da je vodja moštva Koblet in podobno. Ce bi se to izkazalo kot resnično, potem je bil zlasti Kobletov padec priložnost, ko bi se Kubler lahko odkrižal tekmeca; zgodilo pa se je prav nasprotno. V začetku se je Kiibler sicer nekoliko pomišljal, ali naj Kobleta čaka ali ne. To je razumljivo, kajti najprej je prišla vest, da se je Koblet močno poškodoval in bi mu v takem primeru tudi pomoč Kiiblerja
nič ne pomagala, pač pa bi Kiibler izgubil dragocene minute. Ko pa so mu sporočili, da Koblet nadaljuje dirko, je pustil, da ostali beže naprej in počakal je tovariša, s katerim sta potem organizirala zasledovalno vožnjo, kakor bi jo težko kdo zmogel razen teh dveh odličnih kolesarjev. Sicer so Kobletu pomagali tudi ostali Švicarji, razen Schaera, ki je bil ob nesreči že precej oddaljen, tako da zanjo niti ni zvedel takoj. Pri tem sta imela Clerici in Graf smolo, ko sta že v zadnjem delu dirke zaostala zaradi defektov in potem nista mogla več dohiteti prvih.
VRSTNI RED NA CILJU XI. ETAPE BAYONNE - PAU (241 km);
1. Oekers (Belg.) 6.54’24”; 2. Bauvin; 3. Kiibler; 4. Bobet; 5. Schaer; 6. Nolten; 7. Wagt-tnans; 8. Gaul; 9. Mallejac; 10. Van Genechten; 11. Geminiani; 12. Lauredi, vsi s časom zmagovalca; 13. Varnajo 6.56T2”; 14. Vivier 6.56T8”;	15. Van Est;
16. Bergaud; 17. Vitetta; 18. Clerici; 19. Koblet; 20. Voorting; 21. Mahe; 22. Dotto, vsi s časom Viviera.
PAU. 19.	—	Razpoloženje
pied startom je bilo danes zjutraj nekoliko drugačno kot ostale dni. Prvič smo danes na startu za prvo gorsko etapo, drugič pa je pri vseh velika radovednost, kako je s Kobletom. Ko se končno prikaže, mu vsi hite naproti in ga obsujejo z vprašanji. Koblet ima na glavi obvezo, vendar je nasmejan. Pove, da se je bal zaradi udarca z glavo ob tla in mislil je, da ne bo mogel spati. Toda spal je dobro in počuti se ugodno.
Startalo je 90 tekmovalcev. Današnja etapa bi že lahko prinesla presenečenja in tudi spremembe. Vendar, če se računa. da je to šele prva hribovska etapa, je le bolj verjetno. da bo prišlo do odločilnih dogodkov šele na Alpah.
Današnja etapa pa je tudi razmeroma dolga in ker se začne pot močno vzpenjati šele v zadnji tretjini etape, se nikomur preveč ne mudi, da se ne bi utrujal in izčrpaval pred vožnjo vkreber. Zanimivo je da dlje časa vozita pred drugimi Croci-Torti in Koblet. V hrib zavozi še kompaktna skupina in prvi, ki na strmimi pobegne, je Huot iz južnozapad-nega moštva, potem je za njim kmalu Španec Bahamontes in nato skupina, v kateri je Luksemburžan Gaul, ki sijajno vozi in je skupino dohitel, potem ko je imel neko nezgodo v začetku stimine. V isti skupni so tudi vsi asi 'o mnogi
drugi boljši tekmovalci. Na sredi strmine skupina dohiti Huota, Koblet pa nekoliko zaostane in z njim Clerici ter Graf.
Čez vrh Aubisquea vozi najprej sam Španec Bahamontes, nato pa čez 15” ostali. Vožnja navzdol je nevarna zaradi megle in mnogo je padcev. Koblet pade kar dvakrat in s tem precej zaostane. Potem sicer zopet zmanjša razliko, vendar ne more več dohiteti prvih.
Na cilj v Pau privozi večja skupina in Ockersu uspe, da si v končnem sprintu osvoji prvo mesto pred Bauvinom, ki bi lahko že odvzel Wagtmansu rumeno majico, če bi zmagal in dobil celo minuto pribitka; tako pa Wagtmans še vodi v splošni oceni.
Kot moštvo je bila danes prva Francija, vendar je prvo mesto v splošni oceni še na prej ohranila Švica.
Ker je bila danes prva hribovska etapa, bo prav, če omenimo, da je letos 24 vrhov, ki pridejo v poštev v oceni za veliko gorsko nagrado. Ti vrhovi so razdeljeni v tri kategorije; pri prvi kategoriji je točkovanje od 10 do 1, pri drugi od 6 do 1 in pri tretji od 3 do 1. Pač pa ni določen nikak časovni pribitek pri prehodu čez vrhove. Danes je bil na vrsti samo Aubisque, jutri pa so že tri vrhovi, na katerih bodo lahko dirkači nabirali točke.
SPLOSNA OCENA PO XI. ETAPI :
1. VVagtmans 65.28’38”; 2. Bauvin presledek 9”; 3. Bobet 102”; 4. Schaer 2 01”; 5. Koblet 3’13”; 6. Kubler 7’; 7. Mahe’ U’49 ”; 8. Van Est 12’; 9. Oekers 12’46”; 10. Gaul 15’37”; 11. Nol-ten 16’53”; 12. Vitetta 18’26”; 13 Lauredi 18’34”; 14. Geminia-n- 18’51”; 15. Deledda 19’8”; 16. Mallejac 19’24”;	17. Forlini
19’26”; 18. Ruiz 19’35”; 19. De Bruyne 20’21”;	20. Brankart
21’41”; 21. Van Genechten 23’21”; 28. Alomar 27’58”; 31. Vivier 30’26”;	39.	Clerici 35’20”; 58.
Faanhof 48’U”. Zadnji 88. Polo 2.26T”.
SPLOSNA OCENA ZA MOŠTVA PO XI. ETAPI:
1. Švica 196.07 17”; 2. Holandska 196.16'01”;	3. Francija
196.27’SO”; 4. Belgija 196.28’10”; 5. Zapad 196.32’34”; 6. NEC 196.3338”; 7. SO 197.14’21”; 8. Ile de France 197.16 00”; 9. SE 197.18’28”; 10. Španija 197.26’08”; 11. Luks. -Avstrija 197.37 55 ”.
VRSTNI RED NA AUBISQUEU (I. kat.):
1. Bahamontes (Sp.) 10 točk; 2. Van Genechten (Belg.) 9; 3. I,e Guilly (Ile) 8; 4. Bobet (Fr.) 7;	5. Mallejac (Zap.) 6;	6.
Schaer (Sv.)	5;	7.	Oekers
(Belg.) 4; 8. Nolten (Hol.) 3; 9. Dotto (SE) 2; 10. Lazarides (SE) 1.
Coppi na dirki po Švici?
TORTONA, 19. — Razen vesti, da Coppi zopet trenira, je mnogo bolj presenetljiva novica, ki so jo objavili nekateri ticinski časopisi, da se namerava Coppi udeležiti dirke po Švici, ki bo od 7. do 14. avgusta. Funkcionar te dirke je izjavil, da ni nikakih pogajanj o nastopu Coppija na tej dirki, ker je «campionissimo» konec junija odklonil udeležbo. Toda če bo lahko pravočasno končal svoje priprave za svetovno prvenstvo, bo tudi na dirki po Švici dobrodošel.
MANTOVA. 19. — Kolesarske dirke za neodvisne in amaterje se je udeležilo 35 tekmovalcev. Dirkači so prispeli na cilj v tem vrstnem redu:	1.
Erasola; 2. Serena; 3. Girardi-ni; 4. Chiozzo; 5. Busi; 6. Doni; 7. Viera; 8. Baffi; 9. Padovani; 10. Lombardi. — Na cilj je prispelo 17 dirkačev.
DAVISOV POKAL
v
Švedska poleg Francije drugi evropski finalist
BAASTAD, 19. — Švedska se je plasirala v finale evropske cone s svojo zmago nad Belgijo. Po rezultatu 1:1 prvega dne, je drugi dan Švedska zmagala v igri v dvoje (Da-vidson - Johansson : Washer-Frichant 6:3, 6:8, 3:6, 9:7, 6:3), kar je bilo skoraj nepričakovano. Danes pa je najprej Bri-chant premagal Bergelina 5:7, 6:8, 7:5, 6:2, 10:8 in s tem dosegel izenačenje 2:2. Toda v odločilnem dvoboju je David-son premagal Washerja 7:5, 5:7, 8:6, 6:2.
# sf*
TORONTO. 19. — Kanada je piemagala Čile v tekmovanju za Davisov pokal s 3:2.
ZDA so premagale Britanske Antile v tekmovanju za Davisov pokal s 5:0.
# * #
Naslov mednarodnega švicarskega prvaka v tenisu si je osvojil Leivis Hoad z zmago nad Nealsom Fraserjem 6:4. 11:9, 6:4.
4 * *
Jaroslav Drobny je zmagal na turnirju v Diisseldorfu; v finalu je porazil Avstralca Ar-kinstalla 6:2, 5:7, 6:4. Nadalje je skupaj z Mottramom zmagal v finalu nad Crammom in Goepfertom 6:3, 9:7.
L*Jt i
/ \ 'Z	1111
■
: - "■'
Pogled z Oslavja na Gorico in Pevmo.
ZALOGAJ HRANE ji je zašel v sapnij
Deklici so v tržiški bolnišnici že pričeli tt‘ zati grlo, da bi jo rešili, ko je ponovno zadihal*
Ko je v nedeljo opoldne 12-letna Aurora Bertogna iz Tržaške ulice štev. 23 v Beglia-nu obedovala, ji je naenkrat brez kakršnega koli vzroka zašel kos mesa v sapnik namesto po požiralniku v želodec. Deklica je pričela takoj kazati vidne znake zadušitve. Domači so ji najprej pomagali kot so vedeli in znali; ker pa je bila pomoč brezuspešna, so poklicali rešilni avto iz Ronk, ki je prišel skupaj z dežurnim zdravnikom.. Ta ji je skušal nuditi prvo pomoč, ker pa je uvidel, da lahko v ysakem trenutku nastopi zadušitev, je deklico ta-
Skriti nameni občinskih sej
Jutri bo zopet seja mestnega občinskega sveta. Zaradi razprave o gospodarski krizi, o kateri se bo ponovno razpravljalo, ker so oblastniki spoznali, da bo treba o krizi resneje razpravljati kot se je razpravljalo dosedaj, se seja še ne bo končala jutri, ampak se bo o tem vprašanju razpravljajo do sedaj, se seja ja. Vse kaže, da so ponovno načeli diskusijo o gospodarski krizi bolj zaradi nekega drugega vprašanja, kot zaradi krize. Podaljševanje sej je pogojeno v bližnji rešitvi tržaškega vprašanja, katerega skušajo v goriškem občinskem svetu «zaliti kot se to spodobi«. Kaj pa, če v tem mesecu ne bo prišlo do sporazuma, ampak bi ga sklenili šele v avugustu? No. potem bomo z izidi diskusij na občinskem svetu lahko zadovoljni. Morda bodo tudi demokristjani, kljub hudi vročini, ki bo gotovo še nastopila, rekli kakšno pametno o krizi in se ne bodo po županovem vzgledu samo zaletavali v dobre in konstruktivne predloge slovenskih svetovalcev, ki so s svojimi predlogi dokazali, da jim je veliko več za dober razvoj naše občine kot ljudem, ki jim ie skrb za občinsko gospodarstvo in za življenje občanov skorajda poklic.
NA POSREDOVANJE PREDSTAVNIKOV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Ravnateljstvo CRDA odložilo za en teden začasen odpust 500 suspendiranih delavcev
Sindikalne organizacije so že poduzele korake pri glavnem ravnateljstvu, prefekturi in pokrajini - Pričakujejo sestanek z Zvezo industrijcev
MFMf »UMITn it IM *
l MOWT*f M 1 PHAOCilE CAUSStS Df 1 3 t 1*39 SAUVmMt *
? ( >090
MPU0UOUI
I? C //«$■
MONT JAUK
K >006
icmh
/r ( n*r
•OMrtRI con DC
T*»*	mrr»fy
* tt^/cr
i > ut r *
LA s a'»vi m l/Mf
( hrt
FONTAVSI
BfUMCO* $HHAl
11
6ArONNE■ PAU I
f»AU • LUCHONl TOLOSA -M>LLAU\ M/LLAU - LE PUY\ L£ f»UY-UONE \llQNf-aPfAtOSltlSAtMOSU BA'A*CQ*iSAiAMtO*A/X-itS
Višinski prerez posameznih hribovskih etap na letošnjem Tour de France.
Žene organizirajo izlet v Bazovico
Zveza slovenskih žena organizira 25. julija izlet z avtobusom v Bazovico. Med potjo se bodo ustavili tudi v kakšni vasi zgornje tržaške okolice. Prijave sprejemajo na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 do vključno petka zvečer.
Izlet SPD na Vevnico
Slovensko planinsko društvo organizira dvodnevni izlet na Vevnico nad Belopeškimi jezeri. Vpisovanje pri Dorku Šuligoju do četrtka 22. julija. Vožnja za člane 800 in za nečlane 950 lir. Odhod v soboto 24. julija opoldne.
Kakor smo naknadno ' izvedeli, je suspenzija 500 delavcev Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču začasno uki. njena zaradi posredovanja sindikalnih organizacij, s katerimi se je ravnateljstvo domenilo, da se bo nekajkrat sestalo in temeljito proučilo vse možnosti glede začasne odpustitve- delavcev.
To je uspeh razgovora med predstavniki notranjih komisij in ravnateljstvom CRDA v Trstu, ki so ga imeli v soboto. Do tega sestanka je prišlo po sklepu notranjih komisij, ki so imele poseben sestanek. Na tem sestanku je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri pravijo, da je odločitev ravnateljstva zelo prizadela delavce, zaradi česar so imenovali veččlansko komisijo, ki naj odide protestirat proti enostranski odločitvi ravnateljstva o znižanju delovnega časa 500 delavcem, da bi dosegla odložitev odlo-] čitve in da bi prišlo med sindikalnim; organizacijami in Zvezo industrijcev do sestanka. Del članov izvoljene delegacije pa so poslali na osrednje ravnateljstvo, prefekturo in pokrajino, da jih seznanijo z najnovejšimi dogodki. V resoluciji so nadalje pozval; vse tri sindikalne organizacije, naj se sestanejo na sedežu UIL, kjer bo poročalo predstavništvo notranjih komisij. Sklicali so tudi sindikalne organizacije in občinske svetovalce. Ob zaključ. ku v resoluciji pozivajo delavce, naj bodq še bolj enotni in naj z vsemi silami branijo svoje delovno mesto.
V zvezi s sklepi notranjih komisij so že imeli sestanek predstavnikov treh sindikalnih organizacij, katerim je Franco, ki je vodil sindikalno delegacijo, poročal o uspehu svojega tržaškega sestan-
ka. Njemu je ravnatelj Moretti dejal, da so 'sklenili suspenzijo odložiti za en teden. Poleg tega so predstavništva treh sindikalnih organizacij razpravljala o možnosti ponovnega sestanka, na katerem bi točneje določili svoje stališče do celotnega vprašanja.
Vsekakor je sindikalne organizacije presenetila odločitev ravnateljstva, s katero so suspenzijo odložil’ za en teden. Tega prav gotovo niso predvidevali. V tem času bodo sindikalne organizacije imele dovolj časa, da bodo podrobno določile svoje stališče in bodo tako pripravljene prišle na sestanek s predstavniki Zveze industrijcev, ki bodo zastopali interese ravnateljstva CRDA.
Seveda pa se bodo vzporedno z reševanjem tega vprašanja postavile še druge zapreke, med katerimi bo prav gotovo tudi nezadovoljstvo goriškega ravnateljstva državnega zavoda za socialno zavarovanje, ki bo dolžan izplačevati začasno odpuščenim delavcem dopolnilni znesek k okrnjeni plači, kd jo bo suspendiranim izplačevalo ravnateljstvo CRDA. Odločilno besedo v tem sporu bo imelo glavno ravnateljstvo INPS. medtem ko je v Trstu posegla vmes Zavezniška vojaška uprava.
Motocikel in kolo sta trčila
Dve osebi laže ranjeni
V nedeljo zvečer okrog -21. ure se je na Korzu Italia v bližini bolnišnice sv. Justa dogodila prometna nesreča, pri kateri se je huje poškodoval 24-letm Sergio Simo-nelli iz Ločnika.
Iz Ločnika je Simonelli vozil na motoscooteriu z evi-
denčno številko GO 6373. Ko je prišel do Ul. Aquleia, je hotel zaviti na Korzo Italia, toda takrat mu je kolesar 27-letni Mario Montina iz Moše prečkal pot. Čeprav je skušal preprečiti nesrečo, mu to ni uspelo in zadel je v kolesarja od strani. Oba sta pri nesreči padla na tla. Do-čim se je Montina malo opraskal po rokah, je Simonelli dobil resnejše poškodbe na glavi. Na pomoč so mu prišli nekateri mimoidoči, ki so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga obdržali na opazovanju.
V sredo seja v Sovodnjah
Sčja sovodenjskega občinskega sveta bo v sredo zvečer in ne v torek, kakor je bilo prvotno objavljeno.
koj poslal z rešilnim bilom v bolnišnico v Trzic-Med pregledom pa je nijc opazil, da je dekle P®P£ noma prenehalo dihati je zaradi tega bilo njeno i ljenje v nevarnosti. Skleni; takoj deklico operirati. Prir vili so vse potrebno in je prerezal grlo, ko je B8^. krat opazil, da je deklica P
-en!1
čela ponovno dihati. Vse da je zalogaj zaradi draž®^ zopet krenil po sapnik" usta in od tam po P°^’ravj v želodec. Kirurg je PreS|J operacijo in spravil deš , v bolniško sobo, vendar s* njenem zdravstvenem
ni izrekel. Potem so jo kajkrat temeljito Pr _-jl< in ugotovili, da pljuča nor®
no delajo.
Dekličino zdravstveno nje se je že vidno zboljs,._ tako da je sedaj izv®0 ljenjske nevarnosti.
sta*
jšak
ži**
14. in 15. avgus»
izlet po Primorsk'
Zveza slovenskih Prosye^j društev v Gorici sporoča, ^ organizira 14. in 15. aV® -i dvodnevni izlet v	.gj
Vrsno (rojstni kraj Si® ^ Gregorčiča), Trento, k lZ f Soče, v Tolmin, Idrijo, bo prenočevanje, Postojno ^ Gradišče pri Prvačini,	.
SHPZ iz Trsta proslavila U obletnico Gregorčičevega . stva. Vsakdo, ki bi se 1 ■ udeležiti tega nadvse zan,’ (J vega izleta, naj se prijaVJ . sedežu ZSPD v Ul. Ascoli s 1. S seboj naj prinese P ^ list m sliko. Vpisovanje Je preklicno do 25. julija-
K J N O
CORSO. 17.30: (iJaz te bo« šil«, G. Pečk in I. Berg®-, VERDI. 17: »Kazen«. A-Cordova in C- Montejo- , CENTRALE. It: «Mesto v.
ze», C. Korvin.	,
VITTORIA. 17:	«Sinovi	”
vihte«.
MODERNO. 17:	«Lagu”
smrti«.
k
predvaja danes 20. in jutri 21. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
<(SLA ni ŽIVLJiJO))
Igralci: Messimo Seraf o - Marina
VIKTOR PIRNAT
Krka je pravzaprav značilna slovenska reka. Saj kar tri tega imena prepletajo ozemlje, kjer žive Slovenci. Najbolj znana je dolenjska Krka, ki se pri Brežicah izliva v Savo. Ni največja pa tudi ne najmanjša med vsemi Krkami. 111 km je dolga. Najkrajša Krka je doma v Prekmurju. Izvira na Goričkem. zavije kasneje malo na Madžarsko ter se na tromeji med Prekmurjem, Medjimur-jem in madžarsko republiko spaja z Muro. Ta Krka je torej dvodomka. Cista mo-zemka pa je Krka onstran Karavank. Beli dan zagleda v Koroško-štajerskih Alpah, v velikem loku si ogleduje koroški svet, v svojem spodnjem toku prisluškuje slovenski govorici in v njenem okrilju se med Celovcem in Velikovcem v bližini Sinče vasi združi z Dravo. Koroška Krka je najdaljša izmed vseh štirih. Najslikovitejša in tudi gospodarsko najpomembnejša pa je hčerka dalmatinskega
krša. Rodi se pod Dinaro planino in pri Šibeniku napaja naš Jadran, edina med četvo-rico, ki je ostala zvesta domačemu morju.
To je slikovita dalmatinska Krka. Kdo še ni čul o njenih krasnih slapovih, kdo jih ni občudoval vsaj na sliki? Raznovrsten je svet, po katerem hiti proti cilju. Večinoma puščoben, kraški, mestoma prav pustinjski, le poredkoma zelen in vabljiv. Ponekod široko, kar jezersko raztegnjena struga se drugje stisne in zoži v globokih zasekah, iz njih sproščena pa se zaganja čez pečevje šumno in bobneče, poudarjajoč svojo neugnano silo in moč, ki je še v poletni suši spoštovanje vzbujajoča. Svoje vode zbira na področju, ki ga cenijo na 2550 kv. km (dolenjska Krka na 2000 kv. km). Točna ugotovitev njenega porečja seveda ni mogoča, ker ima svoje zbiralno področje večinoma na apnenem svetu. In ves tisti svet in še daleč naokoli
je bil priča junaških dejanj našega ljudstva tako v polpreteklih kot v davnih dneh. Kršna dalmatinska tla so prepojena s krvjo.
Severovzhodno od Knina prižubori v višini 320 m izpod Krševca, golega peščenega hiriba, ljubka vodica z imenom Krkič. Kako se mu mudi proti Kninu! Takoj pod cestarjevo hišo se že požene čez skale. Kar deset metrov globoko. In malo dalje pod ozko potjo znova. Tistemu slapu pravijo Mali Vuk. Nič ne zadržuje Krkiča, neutrudno skaklja dalje skozi prijetno dolinico do Velikega Vuka, kjer samo za hip obstane, kot bi zbiral pogum, da strmoglavi 22 m globoko pod mogočno pečevje, deloma golo, deloma sluzavo in ma-hovito. Tam doli vre iz podzemlja Dalmatinska Krka in pričenja spletati svoj 75 km dolgi srebrni trak, ki z njim krasi kršno domovino
Ni se Krkiču zaman mudilo. Pod Velikim Vukom ali Topoljskim slapom se združita. Koliko veselja in poskakovanja in žlobudranja! Slikovit kraj sta si izbrala za sestanek. S kamnitega mostu je razgled nanju najlepši. V I poletni pripeki se primeri, da | Krkič skoraj usahne in slap
za nekaj mesecev onemi. Krkin izvir spodaj pa je neusah.
lj iv. Pozimi Krkičevi prstki otrdijo. Vkovan v led se steza čez pečevja do Krkinega izvira, prelivajoč v zimskem soncu vse barve.
Krka se zdaj složno spušča na širno Kninsko polje, obide starodavni Knin, oziraje se na kršne klance, slavne priče nedavnega narodnoosvobodilnega odpora, ki je divjal tod z izredno silo, ter se 7 km niže razširi v vabljivo Bobo-dolsko ali Marasovič jezero. Onstran jezerca se ji struga stisne in nenadno zniža, da mora Krka v dveh pramenih spet 20 m globoko čez siga-ste pečine. Slap Bilušič j® novo presenečenje, toda komaj uvod v prelestni svet, ki se tod pričenja. Poldrug kilometer dalje se struga spet razširi v Bjelober ali Corič jezero. Razmaknila sta se bregova 400 m vsak sebi in nategnila se je zelenkasto-srebrna gladina na 1300 m, menda samo zato, da se potem neprimerno zoži in poglobi. Šestdeset, ponekod tudi do sto metrov globoko se je zagrizla reka v apnenčev, drugod spet v konglomerat-ski ali lapornat svet. Izoblikovala je divno strmo globel, kjer se skoraj izgublja nje-
no nemirno vodovje. Upira se vodni «ili le trdo pečevje na dnu njene struge, zato odskakuje s praga na prag, s terase na teraso na kratki razdalji treh in pol kilometrov kar štirikrat. Štirje veliki slapovi!
Vredno si jih je ogledati. Najhitreje se jim približaš po cesti iz Knina do razvalin Suplje crkve. Nekako 18 km daleč. Svet naokoli odbijajoč kras, o Krki nobenega sledu. Privabi uho šum padajoče vode. Razgled na to krasoto poplača človeka za ves trud in napor. Ker Krke vzdolž vse njene struge zaradi oblikovi-tosti tal ob bregu ni mogoče spremljati in so le ponekod pota dobra, večinoma pa slaba, je treba marsikak predel obiti v loku jn se reki spet približati. Tudi pri teh štirih slapovih je tako najbolje.
Takoj ob iztoku Corič jezera je že cela vrsta penečih se jezov, ki čez nje drve in se preganjajo bele Krkine vode, oblikujoč skupno 20 m visoki slap Brljan. Pod njim se Krka vidno razširi. Bregove si okrasi in jih ovije v zelenje, da bo vsaj najožja okolica dostojna in vredna čuda, ki ga je zagonetna Dalmatinka skrila med puščobni sivi krš, kot da ga ne
privošči človeškim očem. Košate vrbe žalujke se sklanjajo nad vznemirjeno vodno gladino, vitki topoli, oviti z bršlinom, se ogledujejo v njej, med njim tja do strmih, z mahom, lišaji in bršlinom pokritih sten mehka travnata preproga, tekmujoča v svojem zelenju z razčehnjeno praprotjo, ki se skriva v gosti senci trepetlik in drugih listovcev med debelim ma-hovjem. Med razmetanimi zajetnimi pragovi iz lehnjaka polzi voda, vrtinči se med košatimi otočki, preriva se pod gostim grmovjem in slednjič zgrmi čez čeri, bobneč in šumeč, da se stresa zemlja in se praši vodni dim visoko nad drevesne krone. Vsepovsod med pečevjem in zelenjem beli vodni prameni, daljši, krajši, širji, ožji, pod njimi drugi, vedno novi. 84,5 m globoko se premetava Krka, dokler se v znova stisnjeni strugi polagoma ne umiri. Povsem samostojen v tej poskočni skupini pada mogočen vodni pramen 32 m globoko. Ob njegovem veličastju človek onemi.
To je Manojlovac, največji in najslikovitejši Krkin slap, ki ima le malo dostojnih tekmecev širom po Evropi. Pridobil bo na svojem pomenu,
brž ko bo stekla železnica Knin-Zadar, ki je že v delu. Zdaj so njegovi obiskovalci še bolj redki.
Prelezli smo ga po dolgem in počez, premočil nas je do kože, južno sonce pa nas je osušilo, preden smo dosegli zgornji rob strahotnega kanjona. Veličasten je pogled ob strmo vrezani strugi navzgor, čudovit po strugi navzdol do samotnih mlinčkov, kjer od davnih dni na preprost način izkorišča človek neizmerne naravne sile, in da. lje po kanjonu do slapa San-dovljeva in še nekoliko naprej do slapa Miljacke. Med obema slapovoma se obzorje postopoma niža, bregovi se širijo, izginja pa ves njihov okras. Zdolgočaseni se ozirajo na reko .hitečo med njimi, ki malo dalje spet zbobni čez pečine. Kakor je zgornji slap v svoji enostavnosti mikaven, tako privablja Miljacka spet s svojo slikovito ljubkostjo v vencu zelenja in cvetja. Cez bele pragove grmi voda nad 30 m globoko. Spodaj se je med drevje stisnila električna centrala, ki zalaga s tokom Šibenik in njegovo industrijo. Pogonsko silo ji dajeta tudi Manojlovac in Brljan. Skupno 24.000 KS.
(Nadaljevanje sledi)
Sestavljena ix najboljšega materiala	^
Izdelana po najnovejših tehniških odkritj
Izbrana eleganca modelov
Cene ugodne
Popolno jamstvo za 5 let
Zahtevajte jo pri svojem urarji
Odgovorni urednik STANISLAV HKNKO - UREDNIŠTVO. ULICA MONTECCHI « A MI. nad. -	£63*i8
nredat 5UZ — UPRAVA- ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI, od 8. do U.30 lil Od 10	10	lei.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900 polletna 17CO, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 'O, mesečno ^ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska. Drž. založba	^1
ulje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T - 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.