W^F HiH ^w H hIH Hl w wB IBIH Hi ■■ ■ Hlfll ^B vl ^J \wKJ w •"ST"1^ ^10?^ !. m//7 X M ^1? M ""^* °81«se do 27 m/m višlnt 1 K, nad to visino vsl oglasi 1 mjm X M mlm IKSOv. Uradni razglasi ta pomna tor notfee isti prostor po 2 K, ženitne ponudbe in poroke pavtahio 80 K. — Pri naročilih nad 10 ol>jav popust Vpfafanjc« glede Inscratov ruj se priloži maraka sa odgovor. ikpiiBlilii .ilov. Naroda«1 ta „Marodaa nakana« ItaifUn vltoa it 5, prltllćno. — To!#foo It 90. ■^---^--------g-lM. JL ■ --- ■ ■ ■ —-^^^M, » ._ ,________________________________________ ■Jkiiaskl MaraJ" valta v l^Ali^al !■ ^ M|ii V J»l—I«f*ill V teOOOflMtVOt «Wetao aaprej plačan . K 180-* otkMm • ••••• K240- poUctno. • •*...* 90*— poiletao.......H120-- 3 nic tečno • • ••••« 45*— 3 mesačno •••••••» 60*— I . ....... W- .........2fr- Novi naročnikl naj pošljejo v pfvič nitočnifio vedno W^T P° niktznld. Na satno nfsmtnn naročila brez poslatve dentrle se ne moremo oziratf. VPOffesIMvO i*01#Vb WfHP#da" B*nA0V8 BilOtft £L 5« !■ MMfeSt*MBAflu Tolotai ilov. 94. ^HflflBI^K^) ^BBff^vvttHft&l W& S^)flBBw0fl9A9 lift SflMHflflUBift VH^MBVV^flHl^ ■0T R#ifopto»¥ n« vrate. "VII ■»osamama itavilka velia 1 krono. Poitnlria platana v gotovini. Josip Hočevar, nadzornik drž. žel.: NaSe držaune železnlce in soefounl promet. Svetovna trgovina, vir boga-»tva, moči in nad vlade, sloni na prometu, ki se proizvaja po morju potom ladij in po kopnem potom želez-nic. Ta dva prometa tvorita faktor-ja svetovnega prometa, toda Ie, ako se s svojimi prometnimi sredstvi neposredno stikata v kaki pomorski In-iri. Odveč bi bilo dokazovati, da je svetovni promet Ie mogoč potom pomorskih čest in da se svetovna trgovina stopnjevaje pospešuje v prvi vrsti s spopolnitvijo prometa na kopnem. Jasno je tuđi, da čim boljše Ie urejena železnica, več in bogatejše-STa sveta na kopnem veže naše in na morski izhod, tem bolj se razvija svetovna trgovina, tem živahneiši postaja sve tovni promet. Jugoslaviji so dani vsi pogoji. da stopi v svetovno trgovino. Po svoji dolžini leži tik- ob mor-Ju, poseduje več luk, ki vežejo cei teritorij Jugoslavije potom dobro urejenih železnic direktno z mor-jem. Reka, Split Šibenik, Metković, Dubrovnik, Kotor so njena izhodfšč?. na morje. Ker so železnlška razda-lja med jugoslovanskim ozernljem in morjem relativno kratka, ni dvoma, da 1)0 Jugoslavija sama kot taka napredovala v svetovni trgovini in se bo prerinila v ospredje: so^ebne jamčijo za to njena naravna boga-stva. Jugoslaviji pa pripada se druga Sfrša naloga. Ker je svetovna luka Reka zve-z-ana potom dobrih železnic ne samo z jugosJovanskim ozemljem, temveč tuđi s tujimi državami, ki leže z njenim hrbtom, je Jugoslavija pokli-cana posredovati svetovni promet in trgovino tzh tujih držav. Glavne zveze Reke s tujimi dr-žavami tvorijo državne železnice. Prva vodi iz Reke preko Karlovca, Metlike, Ljubljane, Jesenice, Podroščice. od tu vodi en odcepek proti zahodu do Bač (demarkacijska crta), drugi proti vzhodu do Vetri-nja (demarkacijska crta). V vsaki teh dveh začasnih prehodnih postaj se priključuje tuđi prvovrstna proga avstrijskih drž. železnic. Čez Bace se bo vršil z zahodno in južno Nem-čijo, Avstrijo, Čeho - Slovaško, Poljsko; čez Vetrinje, Celovec, Št. Vid ob Glini pa, osobito s srednjo in vzhodno Avstrijo, Čeho - Slovaško, vzhodno Nemčijo in Poljsko. Ves ta promet se bo vršil v Sloveniji po državni progi čez Podro-ščico. Jesenice, Ljubljano, Metliko, ker je to naravna najkrajša državna cesta. Ako se proga Bubnjarci - Karlovac nekoliko ojači, bo zadostovala ta crta nekaj let. Izdatno pa bi ;e odpomoglo nedostatkom, ki jih kaže sedanja drž. železnlška zveza z Re-ko, ako se uresniči projekt proge Ko-čevje - Delnice. Druga državno - želez. zveza z Reko se odcepi od Karlovca in vodi proti vzhodu Dreko Zagreba v novo Madžarsko. Dvomljivo je, ako bo ta crta potegnila naše razun Madžarske tuđi še kako drugo tujo državo. Gotovo pa je, da se Reke ne bo posluževala niti bivša Galicija, niti Bukovina. Po svoji naravni Ie^f bosta stremili obe na romunske pristane ob Ćrnem morju. Ako crta St. Peter - Reka ne pripade Jugoslaviji, se bo morala tuđi južna železnica, privatno Dod-jetje, ki tvori tretjo zvezo Reke z Ju-goslavijo in Avstrijo, oziroma drugo zvezo z Madžarsko, posluževati pnti do Reke od Zagreba ali Ljubljane po državnih železnicah. Saj bo menda jugoslovanska prometna politika vendar gotovo gledala na to. da se promet z Reko vrši čim največ po jugotlovanskih progah. Po sedanji konstelaciji si bo južna železnica delila z đrž. želez, promet Ie v vzhodni Avstriji, skrajno zahodni Madžarski, v malem vzhod-nem delu Čeho - Slovaske in v skraj-nem zahodnem delu Poljske. Stali-šče južne železnice je po državnem prevrr^u v svetovnem prometu mnogo neugodnejši, ker se deli nrej enotna proga sedaj v dve, ozi>oma tri tarifno - samostojne dele. Tek-movalna moč }l je napram avstrij-skim državnim železnicam, ki tvori-jo do naše državne meje enotno pro-go, zelo padla. Tako prevozi na pri-mer transport iz Čeho - Slovaške do Ljubljane po južni železnfei štiri tarifno različne prosre, medtem ko po drž. železnici čez Celovec Ie tri. Južna železnica bo morala zelo mn«"»-go žrtvovati, ako se bo hotela z av-«tr?i«:Vo in na^n drž. Žele^nl^o ne? Beljak, Celovec, oziroma Zagreb kosati. Ogromni delež prometa pripads torej po naravi drž. železnici Jesenice - Metlika - Karlovec. Razmerje med intenzivnostjo pričakovanih prometov čez Jesenice : Spilje : Zagreb, bi se dalo izraziti s številkami nekako 2:1:1. Vodilno mesto v svetovnem prometu čez za sedaj edino našo svetovno luko Reko s srednjo Evropo bo prevzela vsekako državna Železnica v Sloveniji. Za napeljavo in sprejem tega toka, ki bo drvel po naši gorenjski in dolenjski železnici, pa je treba pripraviti strujo. Ker zahtevajo priprave mnoeo doteotrajnega, napomega duševnes:a in fizičnega dela, ki se zamore vršiti uspešro Ie na podla?! mnogoletnih .^ušenj, je očividno, da se mora pri-četi s tem delovanjem tako pravo-časno. da fra ne prc" Ite do^odki. Taka dela zamore vršiti pa tuđi Ie organ, ki ima dovolj moči in samostojnosti ali polno odločilno moč, a!i pa, ki je odvisen Ie od ene same in tD najvišje instance, naj se že zove ta instanca min^strstvo ali generalna direkcija. Medinitance Ie za-vlačujejo in otežkočajo, če ne ogro-žajo uspeš^e^a deiovanja. Označeni or^an zamore delari uspe^no Ie na licu inesta; tam je treba zasaditi lonato ter očistiti strugo, kjer se tok za jezi. Kdo pa naj to delo prevzame in R'a vrši uspesno? Gotovo v prvi vrsti s'oven^ki železničar, ki ima src2 'a Sloverriio. ki ja žrtvoval in žrtvu-ie vse za svojo ozio in širšo domovino, in ki jo edini pozna, ie v tre-nr'vu kos icrm delu. On je turli po tnV*'r* \e^h ^amoT^t^je^.anla in bedc zasluži!, f^ se mu pover? to častne. čeprav težavno delo. Tuđi je slovenski drevni železničar v izdatni meri so^p'oval pri izvrševanju uzor-vo meip^^a jadranskecra in levanf-skesra prometa bivših avstrijskih dr-ž^vn-h železnT'c prel'o Trsta, ra^i čc-ar se bo naš!o pri njem najbrže več umevania za imenovano težavno n^iosco, kakor kje dr"=rje. Prva slovenska vlada je postavila 'ak or^an v Ljubljani z ustanovit vi jo — ravnate!istva drž. z"elez-nic, unostevajo" veHk^nsko nalo jel razvijati tok čez Tr-biž - Pontabelj po laški ravninj;; gorje pa Še večje, ako si izdolbe. novi izhod čez Trbiž, Predel in Sv.; Lucijo. Potem, Ljubljana, lahko mirno •spiš kot obsedela devica v svoji kamrici. Presbiro sporoča uradno: Mini-strstvo za vojno in mornarico objav-lja nastD^mo naredbo vrhovnega komandanta z dne 31. marca t. 1.: Junaki! Odredil sem. da se vrne v redno stanr tuđi on' del vojske, ki še ni demobiliziran. Skoro bo šest let, kar sem proglasil splošno mobilizacijo, nredno ste se odpočili od vojn leta 1912. in 1913. , ki so prinesle svofco-c*o samo enemu delu našega naroda. OdzivajoČ se enodu§no mojemu pozivu in zbiraicč se pod tedaj že r>ro--.iavljep;mi zastava mi. ste se zavezali tnV-e. rafnorc. ]nos. izjavljajoč vam kot vrhovni T-^mnnd^Tit svoie priznanje, ki pri- Fran Govekar: 28 Svitanje. (Dalje.) »In veste, s čim? — S kavo! Dajal ie bolnikorn piti zmss iz dveh tretjin navadne kave in ene trećine žganega in zmletega že-loda, in baje so vsi »iutikarii ozđraveli!« Je pripovedoval Vodnik »E! E! Veste kai: svetujte mu še to!« ie dejal smehljaje dr. \Vagner. ^Pomagalo sicer ne bo, a vsai novo n«co mu zbudite. Tišti Spa nec ie — med nama povedano — namreč šarlatan.« »Strašno, strašno! Kaj bo Ie počel ubogi naš baron?« »O, ne bojte se! Njegov duh je poRumen in njegova volja trdni? Ko sem tril pravkar zo-pet pri njemu, ie go\oril ves čas Ie o svojih petrefaktnih, mineralnih, botanskih zbirkah svojega brata Karla, o svojih posestvih, plav* žih in trgovskih zvezah, za vse se zanima, za svojo bolezen pa se jedva zmeni. Čudovit mož Pa kam tako hitite?« »Vojska! Vpregli so me. Dobil sem ukaz, da moram hoditi v sentpetrsko cerkev pomagat župniku. Nfe^ov' duhovnik! imajo zdai preveč posla v voiatki hodnici. Iz Oorice so pripeljali namreč vse ranj^nce in bolnike v sentpetrsko voja^Tiico « »Vem. Prav i? tega vzroka so poklicali tuđi mene v Ljubljano. Zdravnikov in ranocel-nikov je premalo in vsl tmamo polno teiktgt dela. A kaj še bo^ Srela j^sna, Francozi nas pohrustajo! Ka! vse nsts še caka? Tuđi baror Zois ima najhnjš« s1ke v T lubljano ter da so za zdravo vojaš.io prfreoili dovolj prostora na našem rradu, je bilo Ie potrebno. Ali prenagljeno je zi to »nisfiM. da je Francoz že pred durmi, ker »e motala 'zstradana Mantova kapitulirati. Kadar je najhui^a sila, božja nam pomoč je mila. Reke Piave general Buona-parte ne bo mogsi pre^topif Le potrpite? Nadvojvoda Karei ga zgrabi odspredaj, general Sporte pa od tirolske strani in poženo ga nazal tja do Oenove.« »Upajmo, ^najnr!« ]* đejal zdravnlk in ataptieao prikimcvai. Nato jt oMal to poou iil Vodniku roko »Meni se mudi v vojašnico k ranjencem, vam pa menJ3 v cerkev. Kje se vidiva zopet?« »Zvečer pri barunu, c\ priđete?« »Pridem. Dr sviienja'« In moža sH se ločila ter korakala svojo pot zamišljena n po'i»a zlih slutenj. Dr. Wagne* se j?m ie vdajal popolnoma Vodnik pa se "*m je še ujral z optimizmom pesnika in z vero v božjo pomoč in vojaško junaštvo ... Z mrzHčno nagiostjo so marširali skozi T jubljano dan na dan ogrski polki na Laško. Ostavljali so se iedva za par ur pred mestom ali pa so se utaborili na K*micinskem trgu, si v naglid skuhali menižo te; zopet odmarširali. Dolge vrst2 tomiv, tn^me pešcev najraz-ličnejših uniform oknrnj verataji ter eskadroni huzarjev in ulancev so polnili ljubljanske ulice ponoči in podnevf da ni bl!o nikdar miru. Gromko prepev*nje hrvaških, madjar-skih in nemSkih penni je donelo in odmevalo po trgih in cestah, fcostilr. čarji in kavaraarji pa so imeli najboUSo žetev. In vojaške godbe so svirale marSe, peti so rogovi, ropotali oobni, čula pa so se povsod povelja, a Ljubljančanke se mladfli, krasnih, z zlatom in srebrom poši-tih častnikov nišo mogle Javno dovolj nagledati in skrivaj dovolj naUutrftL Brezkončne so bile vrste vojaštva, konj In vozov, kl so hltele vse v Isti »Mri, imko Vrhnike, Postojne, Raz-drtega in dalje tja doH k rekama Plavi in Ta-glianmmt Veselo in živo je bilo v Ljubljani, saj so trume pogumnih in objestnih vojakov zbujaie vsakomur prepričanje, da je država vendarle še nepremagljiva ter da je popolna zmaga Avstrije nad Buonapartom gotova. Ko pa so se prikazale po Tržaški cesti kolone sanitetnih voz, polnih smrtnobledih ranjencev in stokajočih bolnikov, tedaj se je polastil tuđi najveselejsih Ljubljančanov iznova tesnoben občutek. Vojaška bolnica na Dunajski cesti je bilfi. z maroderji kmalu prenapolnjena, ft\ začeli so spravljati bolnike v vojašnico poleg cerkve sv. Petra. Mrtvaški zvonček je začel jokad hi iokmt ie skoraj ves dan. Po Triaški cesti pa so se zibali vedno novi sanitetni vozovi dalje in da-* Ije, da strašnoga izprevoda ni hotelo biti konec. V nekaj dneh je bifa tuđi šentpetrska vojašnica poina ranjenih in bolnih vojakov, na gradu pa je nastala nova vojašnica. A navček je pel dalje in vozovi so dova-. ^ali po Tržaški cesti bree prestanka nov* žrtev. Po šolah in v semenišču sa otricvijo sv. Nikolaja so morali pripravljati novih postelj za bolnike in treba Je bilo pokBcati zdravni-kov in ranocelnikov iz vse deželt, da *> vs|J za silo opravljali nujne operacije tn reševaU, kar se Je dalo Se reSitL Sirah, sočutl« ta afe slutnje so tedaj zavladale po mesto. Vcstllg, radovednosti in zaupanja v boUio bodoinot ni kani Hm nihče vei Stran 2._________________________________*______________ .SLOVENSKI NAROD*, dne T. aptfla 1920._____________________________________________________Stev. 78. pada vojski, kateri poveljujem, ki staži ia bo vedno služila za primer hrabrosti, požrtvovanosti, rodoljubivu Jimaki! Vmiie se domov iu prf-jjovedajte svojim o trpUeufo in ma-jfcah, kl st« jih prefcrpeli, da bodo po-&na pokotenja znala ceniti svobodo, W ste lo tako drago plaćali. Vrnfte se #omov ta pravite svojim o veliki jkorbi ia frtvab, ki ste fih doprincslU -da bf se pozna pokoljenja ponašala z •Sfami |n vasunj deti. Ne vračate se #$i đ<*nov. V tcžfcfo in đclgotrajnih {JhrpfHi fe ranoga vaših tovarttev. mo-jgh vrlfci častmko . podčastnikov, jlppfordv tu redov nadlo. ki jim gre jajkya: Na njihove grobe kažejo danes te bfiŠP kazaS' stoička kot najslavniji*, fcajti na$o "svobodo so odku-&ttt s svnvn ^HTrrio. Kad.? r se vrnete jđomov, sporočite roditeljem in siro-sani drugov nioj pozdrav, recite jim, tdbi je ted^ tnofla solza kanila na grab tajifeevH? đivg&v ter jfh prepričajte, dfe je liftova žalost — žalost vsega jj^šega naroda, niihpva slava slava *3&ega usršega ' naroda. Soominjajtc ■^'jini^H, tfeh sv^rvih to\ari?ev in po-Wj*e »fthovim'mladini, kako 50 umi-iSflf, ctei bf se pozna pokoKenia sno-tminjala. kako so slavno služili do-nanovini. Po na^ih krvavih poljih in porafc so tvtdi grobi mnog4h vaših fcofftih. tovarišev in sinov našli bla-!gfb bi plemesitih z&vezi Ikov, ki so |nam v najtežem irenotku pnsko6»?i f«a DO«ie6. Čuvajte jih. junaki. ču-Nrai^e s*x*?i»*** narie in obisčitc £ro-ibove onih, kl $0 daleč od domovine, Sdafcć od svojih doinov, položili živ-Efienie za nas in naso narodno stvar. [ffvala in slava jim! Junaki! Vrnite te dcinrvv k svojim, ki vas že davno E^ričakujeio v skrheh. Vrnite se 1: '^omačim postom, k* ča1-'?1*"* že dav-«tto vaše vredne roke. Vrnite se k državljanskim poslom kaicor ali vzvišeoo služili vojnerau poarivu. % $ svojo hrabrostio ste izvoievall zlato svobodo. To drago cio pri-dobitev čuvajte s svoHira vrBakmi. Osvoboje-ii smo in zeđtaienl z Isto-rodnlmi brati Hrvati in Slovenci, toda pred narai Je še velika ia te2Va naloga, da to veliko ddo dogradimo in dovršimo. Od naših bratov« s ka-terkni boste sedaj bivali ood istim krovom, nas nišo razdvajale samo državne meje, globoke reke in visoke planine, razdvajali, odtujevali in razmetavali so nas še boli oni, ki so svojo moč gradiH na naši neslozi. Me-j* smo p^sazfH. zrnasrali smo in daleč rtrođrti 5 svojo moč^o in hrabro st.io. Sedaj pa j« tre^a po modro-stj zbrati raztresene dele, prisvroiiti cdtujene, da nas v svobo-i ne bo kak nesporariKP ^\irrJ pri n^r^i-ku življenja, ki smo gfa zaslužili kot nagrrado za naše velike na4X>re. Neprijatelj je zarnistil 7-a sebo-i svoje sle-dove. Treba nam je razdrto dvigniij. poškodovano vzdržati, potreseno odnraviti, opusceno o-bnoviti, toda Vi>& i(* nmronn st^^-»H \<* $ slo^o in cdlnstvom, samo z modrostjo in de-lom, 5s:v..'.> :•• J5.kre!:ostio napram domovini, namreč Ijubavijo, ki so Jo pokazali na Ceru, Kajmačaena m na vseh drugih bojiščih. fcer ste se proslavili v hrabrost1 Tako *-■■'• 11-joč svtijo državljanske dolžnosti, bo-ste dogradili skupni dom in dovrSili veliko osvajanje in zedinlenie Srbov, Hrva te v in Siovencev ter zsradUi za življenje zsrradbo svojih ve'ikih m nadčlov^eškth nliporov. Živeli moji divni in zmagodav-:u junaki! Alek*ander, !• r. Dsfalar^clfa ds^ioferatske JngiislDuenshe omladine. Celokupna Jugoslavenska E)e-mokratska Omladina, potomak biv-Se jugoslavenske nacionalističke omladine, videći da delo narodnoj? [ujedinjena, nije još potpuno dovršeno ponovo se organizira za potpuno 'ostvarenje njenih ideala za koje je toliko žrtava položila. Stojeći na stanovištu radikalnog Jugoslavenskog nacionalizma sa !$vim krajnjim konzekvencijema De-4tookratska Omladina traži za Jugo-naviju jedinstveno uredjenje države Soje ne će uslovljavati nikakav plemenski separatizam, a koje će bitno ;f*ridoneti širenju jugoslavenske sve-p£ glavnog elementa narodnog je-^nstva. da se stvori pozitivni nacio-»a}ni jugoslavenski tip kao sinteza ^vib najboljih osebkia triju delova aašega naroda. Znajući da danas na-Jblofializani bez adekvatnog sadržaja me znači ništa Demokratska Omladina traži da se četiri petinama našega ^aroda ekonomski potlačenih osigu-?r^ njihova čovečja nrava najradikal-hffan socijalnim reformama bez ika-Icovosr obzira na dosada ririvileeira-^« klase, ostvarivši princip potpune 'socijalne Jednakosti. Da sve ovo postigne Dcmokrat-jsfca Omladina će ti pravcu realr.osr političkog: rada podupirati jednu od političkih stranaka koja je njenim idejama najbliža i borit će se svim sredstvima protiv plemenskih nesa-vremenih stranaka, tražeći da one likvidiraju. Kako privremeno narodno predstavništvo nije izraz narodne volje i pokazalo je da nije sposobno za pozitivan rad. Demokratska Omladina traži od merodavnih faktora, da se odmah podte na izbore da prava na-ročna volja dodje do potpunog i svesnog izražaja, i da se zemalja izvede iz današnjeg kaosa. Kao nositeljica narodnee jedinstva i generacija kojoj pripada budućnost celo-kupna Demokratska Jugoslavenska Omladina najoštrije osudjuje današnji režim reakcionaraca koji pripadaju prošlosti i koji je kadar da naše državno i narodno ujedinjenje u pitanje stavi. Celokupna Demokratska Omladina naročito naglašava da će kao pokolenj« dosljedno svojim tradicijama uvek prva ustati na najradikalniju borbu protiv svakog pokušaja da se okrnji narodni integritet i suverenitet, dolazio on s polja ili iznutra. (Iz kancelarije sekretarijata C. O. D. I. S.) Prepouedan nooz blaga. . Naredba o prepovedi uvoza predmetov, ki nišo neobhodno potrebni, je dospela v Ljubljano sele 26. marca. Nemalo je presenetila prteadete trgovske in obrtniške kro-ge. Glavni vzrok je bil predvsem ta, đa Je glasom izvršilne naredbe k sklepu ministrskega sveta dovoljen r^i_____________ naknadni uvoz le za ono blago, M se je nahajalo 23. marca Že na poru v naše kraljestvo. Naši trgovci in obrt-niki pa imajo v inozemstvu, predvsem v Avstriji, Nemčijf !n na Ce-škem velike množine blae* nakup-Ijenega že od lan! !n letos. To blago dosedaj ali še ni bilo odpremlieno. U m te moralo biti nad po«o vaMadtŠCano radi okinjani« prometa. Samu Ki GMlratari upravi sa promet 1 laoseroatvoai }• mio U rvUr čanega, toda ia na đobavUenega blaga sa nad 2& mlHJonov kron sa Slovenija, Od teta sa sigurno polovico lahko vzame kot vsota, ki pri-pade na predmeta, katerib uvos le sedaj prtpoveđaiL V hrteresu strarl W bilo vsekakor, da sa dovofl woz za to nesporno fa poprej potom Centralna uprave plačano blago. Ražen taca smo skoro moralno prisiljeni držati sklenjene kupčUa radi kompensacljsklh pogodb. — Prvi praktični efekt prepovedi je sigurno ta, da bo prepovedano blago iz tu-zemskega trga izginilo, kolikor ga Je Še v tuzemskih zalogah in postalo predmet blaznih špekulacij. To velja predvsem za vse modno blago, manufakturne in konfekcijske izdelke. Druga posledica bo, da se bo v ne-katerib strokah, kakor je predvsem luksuriozna manufaktura, razvilo tiho tapstvo, kateremu naše obmejne fitiančne straže radi nenaravrnih provizornih naših mej, ne bodo kos. Ravno radi tega je nevarnost, da mogoče naredba ne bo dosegla za-željenega uspeha. Njen namen je, izboljšati našo plačilno bilanco napram inozemstvom in s tem našo valuto. Ražen tega se govori precej glasno, da so v posameznih delih kraljestva velike zaloge prepoveda-nega blaga, ki se bo prodalo sedaj za visoke cene v Slovenijo in na Hrvatsko. Na eni strani je vstvarila ta naredba situacijo, ki je najugodnejša, da se v gotovih obrtih osamosvojf-mo od Inozemstva, da se obstoječf obrati razširijo in izpopolnijo. To bi veljalo predvsem za bombažno tekstilno stroko, za alkoholno industrijo, za pletarsko industrijo !n igra-čarsko industrijo in domačo keri-ntično Industrijo. Na drugi stran! pa bo ta naredba, ako se striktno in brez vsakih specialnlh koncesij vzdi-ži, povzročila, da'bo mnogo obrti, predvsem konfekcija, modne in mo-distovske obrti, dekoraterska, ta-petni§ka,dalje naša slamnikarska Industrija, morala precejšno število delavstva odpustiti in obratovanje omejiti. O mnogih specialnih trgovi-nah, ki so vsled te naredbe postale skoro brezpredmetne, niti ne govorim ne. Ta naredba je pa tuđi one-mogočila pričetek obratovanja neka-terim specijelnim industrijam, k! so se baš snovale v Sloveniji, ker bi jim nabava surovin in polizdelkov za obrat bila nemogoca. Sem spadajo snujoča se podjetja za izdelovanje finih bombaževih tkanin v Št. Vidu in tovarna za vezenine v Ljubljani. Naredba vsebuje tuđi nekoliko prenagljenosti in protislovij. Tako je naprimer uvoz garniranih slamnikov in klobukov po naredbi dovoljen, med tem ko domača domžalska slamnikarska industrija ne bo mogla garnirati svojih izdelkov in odpustiti nad 100 delavk, ker ji le uvoz trakov in cverlic prepovedan. Prepoved uvoza bombaževih in drugih trakov, ki se pač ne morejo šteti med lukstis in ki se v tuzemskih predilnicah in tkalnicah nikjer ne izdelujejo, je ne-onravičena, ker so trakovi za kro-jaške in konfekcijske obrti neobhodno potrebnija vsak način bi bilo treba domaći industriji dovoliti uvoz za njen obrt potrebnega garniranje Uvoz umetnih sladil bi bilo tuđi na-mesto absolutne prepovedi, omejiti na obrti In Industrije, ki ga v obratno svrho potrebujejo, namreč lekar-ne, sodavičarje in razne druge Industrije. Prepoved bombaževega perl-la je nenmestna, ker ga doma ne iz- delujemo in ker spada med navadno perllo sa najširte sloje. Za voščeno piatno, k| se rabi v boinicah, sa dež-na plašča in v gospodlnjstvo, bi ka* žalo uvos dovoliti v primemih mno-žlnah. Prapoved uvoza kav inih suro-satov, katerih radi nezadostne kultura cikorije, ne moremo zaenkrat dovolj Izdelati sami, ni praktl^ia, ako je uvoz kave prost. Vzrok je ta, da na Balkanu uporabo cikorije spioh ne poznajo, ker uživajo tursko kavo. Prepoved uvoza žepnih ur, dalje ornamentiranega ptpfrja smatramo ^a nepraktično, ker sa s tem naše obrti ne bodo razvile in bodo prejkoslej vezane na Import teh Dredmetnv Politične nesfi. = Gospod đr# Korofeec koi Im-porfer. Na shodu v Beo^r^du dne 25. marca je izvajal g. M. Stakič: »V časopisih in tuđi v »Trgovinskem Glasniku^ je bilo objavljeno, da je neki ČrnGtforec, ^ zastopa amerikansko firmo, pripeljal toliko «n toliko robe. Kaj je bilo na tem? Sli smo v trgovačko komoro, pregledali smo, kaj ima, pa ni eden beograjskih tr-govcev ni ničesar ku-pil. In kdo je kupil robo? Kn^ik> jo ie tnlnistrstvo prehrane 2a časa ministra «»r. Kcroš-ca. ki >rt danes žaKbo«r hidi minister saobraćaja ^ni pa vse to trphno. Ta roba še daues leži v Solunu .in kakš-na je? Nekaj ti^oč oarov čevljev je. pa tuđi suknja (»štofovi«), ki ne vie-ći nic. karte za iprraiije, verbr, svilenih noga vic (smejanje v dvorani), katere je država plaćala po kurzti 120 dinarjev za 100 frankov. Dočim mi nt dobhno frankov niti po 200 di-r.arjev, jih >e dobiti, da netrgo\rci iemljejo »polfl« blago no dobrem kur-zu \n io prodajajo državi.« Gospod Korosec ni še dementiral. = Naie zahteve pri retJaraciJski komf^S. Bsojrradska »Politika« javlja, da. Je Jugoslovensk! zaMopnik v mednarodni reparacijski kornisiji predlozil k^nčno listo vrednosri, katerih pov^ratek zahteva naše kralje-stvo od Nemčtie za škodo, ki 50 je povzrcčfla neniska in avstro - ogr-ska vojska v Srtmi. Na$a kraljevina zahteva za svoiečasno v Srbiti re-krivirano živino 52.090 vprežnih vo-lov, 100.000 3—TletiUi plemenskih krav, 5000 bikov. 5000 3—4ietniJi ptemenskili kobfl, 1000 3—71etnih žrebcev, 2200 konj in 4000 ovac. Po-le* ts^a materrjal za industrijo in obrt v vreduosti 200 milijonov. materijal za zgradbo železntskih in drugih mostov v vrednostt 300 mill-Jonov in končno telefonski in brzojavni rraterija! v vrednosti 200 miH-Jonov mark. Z dobavo teh materija-lij se mora začeti že meseca junlja. == Paš!č poraća o iadranskeoi vnrašania. ^Beogradski Dnevnik« piše: V predsedništvu ministrske^a sveta s« fe vršila ministrska seja. Na tej seji je predsednik na^e delegacije na ntirovii! konferenci v Parizu, gr. Nikola PačiJ. podal obširen ekspoze o celoknpnem našem zuna-njem položaju, zlasti 0 jadranskem vprašanju. G. Pašfč fe podrobno po-ročal o celotnem poteku DOgajani in v«eh zaprekali, ki natn ?th stavilo za-vewiikf, da bi se jadransko vpraša-nfe ne resilo pravthio m pravično. Doznavamo, da se }e potesr vuraSa-nja »inanje polMce nretresavalo na tej se}? tndi vprafemie notranje politike. Vlada bo pofekusala v parlamentu, odnosno z opozicijo nadalje-vati rxK?aianTa za morebitea spora-7t?rn g1eWiener Mittagszeltunsr« Javlja: Predvčerajšnjem je dospel v Prasro ameriški razsodnlk za razdelitev podonavskega brodovja Hou-ston. Cehoslovafka vlada je 2e v đe-cembni lanskega leta izdelala spomenico o razdelitvi podonavskega brodovja med posamezne države. V tej spomenici je zahtevala za Čeho-slovaško 550 ladij in 90 vlačflcev. Konference z amerišklm razsodnl-kom so se pričele v Prajfi in se bodo nadaljevale na Dunaju. ^ Nem^ke in avsirlMce ladb. Razdelitev nem^kih in avstrijskfli vojnih ladrj fe določena. Francija dobi 10%, fn sicer 5* nemikih hi 5% avstrijskili ladij. Vojne ladje, k! se bodo razdelile. so raadeljene v tf! skupine. Pnra skupina obsega one ladje, ki se bodo i dfdje tiparabljale kot vojne ladje. Francija in Italiji dobha po 5 krtžark in 10 torpednfe ru§flcev. Druga skupina obsega lađ-je za propagando. Vsaka zavemtSka in prijateMska sila dobi po eno oklopno krlžarko. eno malo fcrižarko in tri torpedne rušHce. Te tedje $e smejo poraMjati le za propagandne svrti4 za poizku« ali studije in se morajo po enem fetn demoliratt, Francija dobi kot propagandne ladje botno^ ladjo »Thtiring:eti«, križarko »Em-ćenc in tri rušilce. Tretja skupmt obsegra one ladje, ki se morajo takoj demolirati. Francija dobi zadnjih 40 avstriiskih podmornikov tn se S do-voli, da uvrsti deset teh podmorni-kov v svoje vojno brodovje. ^ Ljudsko itetit r AvstHC Kw kor ie znano, se je vršik> v Avstrif! ljudsko Uetie. Rezultat IJudskega Štetja je v glavnih potezah fe znan. Število prebivalstva v AvstrtJi brez zapadne Ogrske in seveda tndi bnw Koroške, kjer se ima izvršiti plebiscit v cotii A znaša 6,071.978 prebi-valcev. Na istem ozemlju se Je pti ljudskem štetju leta 1910 naSiei»-(5.295.189 ljudi, to se pravi, da je Ite*-vHo prebivalstva padlo za 223:211 duš, al! za 3.55%. Ako se itvažuje.. da se je po prevratu vrnflo mnogo nem^kih uradnikov. ki so bili prele uskižbeni v nenemških pokraflnah. jd ta odpadek na prebivalstvu sroto-vo še večji. Ako pa se vzame v po-štev uspeii aproksimativnesra Hud-skei!ft Stetja leta 1914., Je prebival-stvo na teritoriju, k! tvori sedaj Av-strtfo. padlo za 456.232 Budi aM 6.99%. Med deželami, kl pripadalo Avstrijf, izkazufeta samo Z^oranje Avstrijska in Tirolska neznatni pri-. rastek Ra srtanovntStvu, dočim ie prebfvahtvo na Nižjeavstrijskem znatno, na Stajerskem in Salcbor- Ttr. I. Š—i: Rastlinstuo nalili Hip. &%risp6vek k spoznavanju slovenske zemlje. Ce kako delo, ki iziđe, ne najde "tiltega odaiva, kakor bi sra zaslužilo, ^kpda ni v tem, da je pisatel] pri-jkraišan za prtetanje, ampak v tem, đa Je prikrajšan za užitek in more-' *tH tuđi za korist tišti del občinstva, m\U bfi delo drugače bral. )• Meni vsaj se zdi, da knjiga, o ka-taigf nameravam tH govoriti, ima ta b&ttttfn«. Sicer nas je bilo gotovo ve-đto, ki smo bili že takrat. ko ie spis pimed v »Slovanu«, piUetno tenena-ikw, in plsatet} sam je gotovo vedel ttdrtM se Je odločil sa Doaatb; toda «U 9* da je, kakor se reče, ostalo pri tem. Vsaj moja zasebna prašanja so Imela precel nemtlven uspeh. Ta je vtdd knjigo v izlofbi, a ga ni »đa-Ur zanimala, ker znanstvenih stvari tfptofa se bere«; drogi ni o njel še Jđkoll disat čeprav se dmgače za-tilma za slovenske publikacije; tretji te sioer svojčas lista! po »nekem ge-dofffenem spisu« istega avtorja, a Spr«v }e sam naravostovec mu ie * atattt vjeUko preveč straicavnja- ška, Sele četrti — morda ie bil tuđi petnajsti — fe toplo vzkliknil: »Rastlinstvo naših AIp? Glede na to knjigo bi bilo treba enkrat na vsa usta povedati, da je Sddl naš drugi ErjavecU Na} bo ob vsi moli skromnosti dovoljeno menf, da to povetn. Zakaj kakor sem prepriča«, da bi bilo drugače treba čakati vsaj do pisateljeve smrti, prav tako sem tud! prepričan, da bi b3o škoda, če bi Mh šio še bog-ve koliko mimo* ki bi niti se slutili, da tici za tisdmi skromnmri platni-čami pravi biser sk>veo$kega slov-stva — slovenskega leposlovja lahko rečema Razume se namreč. da pišam o knjtgi samo s tega sttlBčt. V snovi sami sem seveda popoien lafik. Slc^r na znanstveno stran brezdvonno krile že s svofm ođHGsIm znastve-nim imenom pIsatcA} sam. To p* bi hotel povedati vsent kf ie ne vodo, da ie v u knjižici već prletne, svetle poezije, nego v marsUraterf, marsl-kateri zbirki poerU, pisana pa da je v fezffei«. - '-siV^*-*-1^ «« m^r« pou- $atf le redkl tzmed vseh. M m> pisali pri nas. Tu res ni ne zvonkUania ne Igranja, toda kakor jeklo poje \^ak sUvek. Ctoratat se včaaih trn- zdl, kakor da je snov sama ustvarila ta govor: vse brsti, vse zeleni, vse cvete in vse se pretaka živih sokov. In plod — plod sam ie ta prelestna knjižica... Izmed iistfh trefu itlrih. kl se jfti rad spominjam, je bi! tuđi naš profesor botanike v peti soli. (Posebno nepozabna mi je ura, ko ie nam na cvetici z neprekosljivo detikatnosty> razioŽFl skrivnosti ploditve, pa v vsi sofi ni bilo grđega pogleda, ka] sele srmfea, čeprav so MI osobito laški so&Iel skoraj same packe: ko so Nemd kmalti na to zagnaM velik krik. da ]e treba mladini o spolnih stvareh »vse povedati«, sem se čn-dfl, da so toliko gnmtali. kako naj se to napravi) No, tndi trn res Izrednl mož eam Je pokaza!, bi reket, le teli telesno žrvflenle rastHn. Kal zna pa prof. Seldl polupati — to bi rad, da pogleda vsak sam, kdor Ima te malo čutečenra srca. Mi-ka me, đ* M dtiral; toda klerkotl *đ-prei, Je nešto, kl se «i poanjft. Recimo, tisto o bukvi! »Bnkev fe mllepie Hstmrto 4re» vo nalfh grodov. Star bukov gozd le riitBco stebrovfe, prekrfto z zelenim, živhn krovom — pravo prirodno »vetfšče. Oladka, Mebrnotivm debla se še te visoko gori delijo v veie hi veSce. Sočno zeleni listi v krošnjah, tresoči se v lahnem vet-ričn, se strinjajo v gosto streho. Pod njo vlada hladna, vlažna senca v mirnetn somraku. kl ga le tu in tam prekfnfa pramen solnčnih žarkov.« Clovek mora kar s silo ustaviti pero, ki bi kar — prepisovalo. kakor je to drugače đolgocasen oosel. Zato raJSi kar mimo tistega, kar je rečeno o brezi, o bršljanu, o pijagozdu, o žlvjenskem snovanju v direvesu, o potnladnem cvetju v bukovem go-zda, o brstenfa, o travnikJh, o pose-kah, o ko§nii, o regratu, o gorskih senožetih itd. «d. Ceorav se *H, da plsatelj prav v resnlci še samega sebe prekafia Me v H. defu. v »Rast-Itnstvu afpskesra pasa...« Tu člove-ka že kar zanese s seboi? Kdor Je že vtde! »alpske trate, pravo kralfestvo alpskoga rastiinfa«. in ffh ne more pozabiti, m)đe vsal veno njih slfko na straneh 148. do 162. te klasične krmače, ki Je tndi za turtstlko prava »stota knflga*. Sredi same sitne mu vnmrtč zafarf pred dtmotn ta ČHIm boQI. hi potem pofđe đhn pref. da se mu duša spet napije njegove kraso-te; a mimogrede poprosl odpuščanfa ie gorski bor, če ga te na đoeedmmi svojih po4eh kar prenl vM ne sfai- tečf kak de$ko je to in kafeo važno službo opravlja tam gori po pećeh in čereh. In ćelo lišajem fn algam ho zdaj privoSčil spožtUiv pogled... Pred vsem pa bo morda njegova nv ka mani barbarsko mvala tišti naj-lepši nakit krasnih našth nlanln, kt g* bo drng^ace kmalu najti samo 3e po herbarfth, po aftitmih fn — sa klobtt-ki takft —-" vrag SM-— »faffev lazcev«... Seidlova tafiiga je krtva, dft bom na koncu zagrešil še majhno »df^rre-si)o<:... Nedavno namreč sem imel r rokah nekatere slovenske Solake €t-t^r»ke. V eni sem se rx>s©biw> zB^ocfiS »prlspevku« Ivana Cankaria, Id se mi Je sazdel nekako, da, kar narav-r.o$t »sa lase privlecen« ... Stvar sem seveda razumel: kar »nalaš^t za mladtoo je Cankar snlsa! Ie malo ali ničesar, cefo >mladinl prhnerne-ga« bore malo — ispustiti najodlift-nejšega plsatelja pa tuđ! ne moreš. No, po mnogem trudu najdeš nekaj. kar bo »vsaj za silo«... In vendar po Cankaiiu mrgoli mest, kl so »na-ravnost kakor nalašfi«. Odvisno ie samo o4 — metode, kako čitanke sestavliaS! To le: «11 misliš, da moraS stlačiti vanjo kar en cei spis dotičnega pisca, ali pa te-ločli samo đvajset, morebiti oelo m* š 3tev» 73._________________________________________ »SLOVENSKI NAROD*, dne 7. aprfta 1920.________________________ _______ Stran 3. škem pa satno neznatno padlo. Naj-bolj se je znižalo število prebi val-vi v Celovcu. Celovec je ime! 1. 1910 28.911 prebival-cev, letos pa jih je ljudsko štetje iz-kazalo samo še 26.111. Prebivalstvo v Celovcu se je torej znižalo skoraj 2a 10%. To le gotovo.oosledtca te-2a, da Je Celovec izgubi! svojo slovensko zatedie, ki era le edini žlvelo. Ako tore! ostane Celovec pod Av-strHo. Je računati s tem. da se bo konstantno zniževalo število niego-vem nrebivalstva in da bo mesto tuđi gospodarsko docela propadto. = Avstrifsko streljivo za Poljsko? (CTU.) »Die rote Fahne« poro-ča, da se dobavlja iz Avstrije orožje in municija na Poljsko Droti Ceho-slovaški in sovjetski Rusiji. = Odlikovanle v avstriiski re-ptiblfKL Po poročilih z Dunaja je sadnji avstrijski ministrski svet raz-pravljal o ustanovitvi posebne^a re-publikanskega redovnepra odlikovanja, ki bo se podeljevalo osebam, ki so se prldobile velike zasluge za av-strijsko republiko. Nacrti za ta republikanski red so Že izwtov!jeni. s Za Madžarsko se bliža doba i zadoSčenia? (CTU.) Orof Apponyi je na vožnji skozl Dunaj izjavil no-vinarju, da je njegovo zaupanje ved-no močnejče, ker je opažati, da je zavzela ententa uroti Madžarski prijaznejše stalPče. V Budimpešti bo mora! stopiti v stike z zavezni-škim gruvernerjem; ako tepra ne b! stoHJ, bi to mokrio neuerodno vplivati na bodoča pograjania. Orof Apponvl si je prepovedal v Budimpešti slove-sen sprejem. V Rabu je dejal, da se Miža dan. ko WVrt izkušana Madžarska dobi ?adoš5enje. — Pametna politika madžarskih soclallstov. Vodstvo socijalno - demokratične stranke objavila na uvodnem mestu lista ^Nepszava« oklic na delavstvo. kjer opozaria na to, da se moraio vsa osebna in^tran-kina stremljenja staviti v ozadie, do-kler se zoDet ne nrične normalno življenje. Delavstvo se svari nred neodgovornim! elementi. Celokupno delavstvo ne bo krenllo nfe na levo, ne na desno. Gdansko - Odesa - Reka. »Messaggero« prinaša razgovor z ameriškim finančnikom Williamom Ougenheimom o amer. pol i tik i na-pram Italiji. Za nas je zanimiv oni del razgovora, ki se tiče Reke. Gu-genheim je rekel, ako smemo verje-ti omenjenemu listu, to - le: Reka je italijanska in tuđi mora ostati itali-janska. Bil je trenotek v evropski zgodovini, ko je vladal v Rusiji car in so ftalijanski državniki v svoje varstvo videli potrebo proti slovan-ski nevarnosti, v trozvezi. Italija po trebuje tuđi sedaj jamstvo za naj-večjo varnost, kajti drugače bo ne-varnost, ki jej je grozila na Jadranu svoi čas, za njo prenehala samo za-časno. Zato potrebuje Italija mnogo več nego jej dale londonski pakt. (To posebno radi slišijo Ttalijani in polagajo v usta raznim finančnikom in politikom v svojih razgovorih) Ako se to ne zgodi, potem so bile zaman vse velike žrtve Italije v sve-tovni vojni. Na zvezo narodov, ki se nahaja sele v malih pričetkih, se Italija ne more zanašati. Zato mora Italija iskat! sama vsa potrebna var-stva na Jadranu, to je na morju* ki je ftalljansko po tradiciji in po vseh italijanskih pravičan. (Težko, da je rekel to Gugenheim!) Pristanišče na Reki v rokah Italijanov je v soglasiu z američkim? pomorskim! trgovski-mi in industrijskim! interesi, dočim, ako bi prišla Reka v roke Jucroslo-vanov, kakor hoče \VNson. hi se na-hajala pod kontrolo najmočnejše po morske sile, ki bi jako lahko monopolizirala promet v škodo Zedinje-nih držav. Kdo ne vidu da bi pomen?! tri-kot Gdansko - Odesa - Reka najsi-Jatnejšo realfzaciio imneri,la!isHčne anefeške koncepcile? Ali kaže Zedi-njenhn državam podpirati tako rea-HzacHo? Me! Ftalijanf se bore za Reko res z vsemi svojim? silami. Kar jim le more služiti, vse privlečejo na dan Posebno radf »razgovore« z američki-mi veljaki. Ali stvar crlede Jadrana stoj? tako, da imajo lahko Oueen-heimi tako ali tako mnenje, velja pa le beseda Wflsonova in ta je obrnje-na proti samogolrnim italijanskim aspiraenam glede Reke in Jadrana. Sfcer pa: kdo je ta Ougenhefm? I American? Stavimo, da je mož Ne-mec, morda še ??d po vrhu, kakor kaže že njegovo ime. It Predsednlh narodneaa ured-1 sfaunlStoa dr. Draia Pafotoutć. I LDU. Beograd. 3. aprila. (Zakas-nelo.) Danes dopoldne \e preminil tuka] nagle smrti predseđnik začasne-ga narodnega predstavništva dr. Draža Pavfovič. LDU. Beograd, 3. aprila. (Za-kasneio.) Predsedništvo narodnega predstavništva je danes DODoIdne izdalo nastopno posmrtnieo: Danes ob 11. dopoldne Je nenadoma v Beogradu preminil v 53. letu svoje starosti g. dr. Dragoljub Pavlovič, predseđnik zaČasnega narodneira predstavništva kraljestva Srbov. Hrva-tov fin Slovencev In vseučiliSčni profesor. Zemski ostanki se polože na oder v Zimski baSči (na Zimskrm vrtu). Pogrrefb bo v nedcljo, 4. aprila ob po! 3. poDoldne. LDU. Beograd, 3. aprila. (Zakas-nelo.) Nj. Vis. prestolonaslednik re-orent Aleksander je odredfi. da se ho mo deset stavkov. Zdaj, ko morda le ne borno kopirali samo Nemcev (si-cer pa skoraj ne dvomim, da imajo oni tuđi že čitanke z »izbranim«, ne »zbranim« gradivom in da le do nas še ni prišlo...), bi si v vsi skromnosti dovoHl izreci mnenie. da so že razne italijanske čitanke, sestavljene po ti metodi, izborne: fr^neoske »Le mondes des enfanrs« (prirejen sicer tuđi v Italiji), pa je naravnost niz bi-serov in sicer drobnih biserov prav za otroke... Tičoč še sam v nemški. oziroma avstrijski »mentaliteti«, sem se kar začudil, ko sem začel nresrle-dovati knjigo, da bi bili A. Daudet, Anatole France. Vfctor Huj?o, E. Ro-stand ali ćelo Pierre Lotti in E. Zola napisali toliko »mladinskej^a«; no, že sem spozna!: to sem bral pri Vtk-torju Hugotu tu. ono pri Emilu Zofi tam, — ta opis pomladi ima Anatole Prance ne vem že kie. ta vesela pripovedka pa k Iz Daudetovega »Tartarinacf fiočem reci: Ce bi hotel bodoči sestavlialec slovenske čitanke spre-Jeti kar ceio »Rastiinstvo naših Alp« ali pa nič, bi seveda ostalo prf nič; Ce bo hotel pa izbiratl — posamezni odstavk? so ze kar označeni z dehe-Hmt nadf>i3i — ne bo vedeU kaj U bilo nanj Ikoda ixpotdti... I vršil pogreb umrle^ra oredsednilca dr. Pavloviča z vsemi vojaškirni častmi. Nj. VisoČanstvo bo prisosto-valo cerkvenim ceremonijam. LDU. Beograd, 3. parila. (Zakas-nelo.) Krplieva vlada je sklenfla^ d* se bo vršil nr^reb nmrleea predsed-nika dr. Pavlovića ob državnih stroških. LDU. Beoirrad. 3. aprila. (Zaka?-nelo.) V znak /nlovanfa bodo na dan pogreba dr. Pavlovića pisarne državnih oblasti zaprte. LDU. ^e-^f^d, 3. aprila. Zakas- nelo.) Zemeljske ostanke umrleira predsednika narodnejra Drpd«tavn?t-va bodo iz poslopla narodneca predstavništva nf»«1? cta^i Icraliev v1^1e fn Člani narodnecra predstavništva. V cerkev jih poneso Člani narodne-^a predstavništva, iz cerkve ca vseuči-liški profesorli. Potem todo krs o nosili zastopniki meščanstva in čast-niki. LDU. B^> niki različni uradov, državnih, zastopniki beoetadske obine, za-cerkvenih in voiaških oblasti, čast-niški zbor, razne korporac iie itd. Ob I a je ime! metropolit ur. Dimitrije z asistenco mno«r'h duhovnfkov kra-tek »pomen«. Pri obredib je pelo pevsko drti§tvo »Stanko%ič€ cerkve-ne pesmi. Po »pomenu« se Je g. Jovan Zujevič. član akademiie znanosti, v imenu akademije uosiovfl od pokojnika v datjšem teovoni, v ka-terem je na^laSal zasluge rajn^ca. Potem so člani kraljeve vlade po-nesli rakev iz parlamen.neira posl >p-ja na mrva^ki voz. d »čim Je častna stotnifa fzkazala pokoin'ku počist. Ob polu 11. %e fe jel 'ZPtrvod po nl-katl po ulici Kralja Milana k Saborni otrkvL — Pogrtbmim vrlfliebd*-1 Ines, ker so pričakovali prihod sofud-nikov rafnika. Rajni predsednik narodne^a predstavništva je bil rojen dne 16. julija 1867 v Knjaževcu v timočkem okrogu, kjer je bil njegov oče Milija sodnik. Ljudsko *olo in nižjo gimnazijo je absolviral v Zaječaru, kjer je bil njegov oče odvemik, viSfo gimnazijo pa v Nišu. Nato je studiral na zgodo vinsko - modvoslovnem oddel-ku filozofske fakultete v Đeograiu. Leta 1888. je ro«^! predavatelj na zaječarski gimnaziji. Ko *e nareJil teta 1RQ1. profesorski f^pjt, je nadj- ljeval svoje ^tndije na Dunaiu, v Trei-burgu in TiibinKnu. Leta 1896. je bil promoviran za dok tor ja in leta 1897. je postat izreden profesor na vseuči-liSču, 27. februarja leta 1905. pa rodni vseučiliški profesor. Izdai je mnogo znanstvenih del. Dne 13. marca 1919 je bil soglasno izvol'en za pred-sednika narodnega predstavništva. Bil je eden najsimuatičnejSih srpskih politikov, ki je užh al najvelji ugled in splošno sr>oštovanje pri vseh strankah. Kot tak bi v nišem javuem življenju gotovo še igra! veliko /!o-sro. Večnaia iecnu namiat! Zborooatile beogradske akademske nmlflflifffp. KRVAVI SPOPAD! MED DUAKI IN OROŽNIKI. Beograd, 5. aprila. V i.edelio, 4. t. m. ob 10. dopoldne se je vršil v Beogradu velik meeting beogradskih akademikov, katerega se je udeležilo pole^ dijaštva tuđi me-ščanstvro in delavei. Po ognjevitih govorih raznih govornikov se je prečitala resolucija, obsesrajoča 9 točk, v katerih se protestira nroti nasilnemu postopanju sedanie vlade in zahteva razne pravice, ki so po-vsod drugod že v veljavi. Resolucl-in so sestavili in odobrili vsi diiakl beogradske univerze, brez razlike -trankarske pripadnosti, edino radi-kalci te resolncije nišo odobrili. Re-srilucija je bila soerlasno snrejeta, rtakar je predsednik Knežević po-zval zborovalce, da se mirno raz-idejo, ker je policija prepovedala prehod preko Terazij. Kljub temu se je večtisočRlava množica napotlla preko knez Mihajlove ulice k Tera-zfjam, a je našla izhod iz ulice za-prt z močnim kordonom orožništva in vojaštva. Malo dalje pro«i Skop-lianski ulici je bil pripravljen eska-dron konjenice, pred hotelom »Mo-skvo* pa so stale strojnice. Ko je masa videla. da se ji zabranjuje prehod preko Terazij z oboroženo silo, nričelo se fe vpitje in kmalu je pri-čelo leteti kamenje na orožnike in vojaštvo. Pri tem je bilo ranjenih nar orožnikov. Orožništvo je dobilo nato povelje, da razžene s s:lo mno-žico, prišlo je do krvavih spopadov, nri katerih je bilo več dijakov z bc-dali in puškinimi kopiti težje ali lažje ranicnih. Ranjene dijake so prepeljali v bolnico. TetefĐnska in brzoiauna poročila. AVSTRIJSKI DRŽAVNI KANCELAR DR. RENNER PRIĐE V LJUBL.TANO! Dunal. 5. aprila. V političnih diplomatskih kroeih zatrjujejo, da se državni kancelar dr. Renner na oo-vratku iz Rima ustavi v Ljubljani, kjer se sestane s orvimi jugosloven- k?rni državniki. V snremstvu drja. ^ermer'a se nahajata državna tajnika dr. L6wenfeld - Russ in Pavel. državni podtainik dr. Ellenboeen in akcijska načelnika Ender in MĐller-Martir-I. Dr. Renner notuje v Rim ria izrečno povabilo italijanskesra 'TiTnictrsVera nredsedn?ka Nittija. DRŽAVNI KANCELAR DR. REN-V~H i\tA POTU V RIM. Dunal, 6. aprila. Snočf se je od-neljal državni kancelar dr. Karei Renner s posebnim vlakom preko Trb'ža v Rim. V Rimu ostane samo 2—3 dnf, ker se morajo konference z |ftal!?anskimf državniki končati pred sestankom v San Remu, ki je, kakor Te znano, določen na dan 10. t. m. Dr. Renneria spremila v Rim dtinai-ski ftalijanski poslanik. Na konfe-rencah v Rimu se bo v prvi vrsti razpravljalo o prometnih vprašanjih. nredvsem o ureditvi perečega vpra-šanja glede Južne železnice. KOMPfTNZACIfSKA POGODBA Z AVSTRIJO IN CEHOSLAVL1O. LDU. Beograd, 5. aprila. »Politika« poroča, da je vlada sklenila* da preneha izvrševati kompenzartj-sko pogodbo z Avstrijo in Čehoslo-vaško. Treovinski mirister dr. Momčilo Nmčtč pripravlja nacrt o organizaciji stalne trgovine. STAVKA DELAVCEV ARZENALA V PULJU. Trst, 4. aprila. V DuHskem arze-nalu stavka okoli 10.000 delavcev, ki so se pridružili splošni stavki državnih delavcev v Italiji, ker vlada noće ugoditi njihovim zahtevam. Tuđi v Benetkah stavkajo arzenal-ki delavei. ?ELEZNIČARJI JULIJSKE BENE-ĆIJE SE ZDRUŽUO S SINDIKATOM ITAL. 2EU Trst, 4. aprila. Socialistična že-lezničarska organizacija v zasede-nem ozemlju je sklenila pristop k Sindikatu italijanskih železničarjev. Tzvoljen je poseben odbor, Vi naj izvede sporazum z generalnim odborom sindikata. ORGANIZACIJA BOLGARSKE VOJSKE. LDU. Beograd, 5. aprila. »Politika« poroča iz Pirota: V zadnjem času se je povsod na Bolgarskem iz-vedla organizacija častniške lige, kl ima glavno nalogo, da osnuje č!m-prej stalen kader vojske na Bolgarskem. Trdi se, da je že uspelo, da bo imela Bolgarska v mimem času 40.000 mož vojske, poleg tega pa agitira omenjena liga, naj kmetje ne oddaiajo orožja. Govori se, da je uspeh te agitacije ta, da se je med prebivalstvom pridržalo orožja za ćele tri divizije. Glas s KoroSke. i>emci na ivt^rusKcm se prrano pripravljajo na predstojeći plebiscit. Ćela dežela je preplavljena z propa-gandnimi brošurami, ki se kar na veliko tihotapijo preko demarkacijske crte. Posebno pa so se spravili na biser naš, na najlepši del Koro-ške, na našo Rožno dolino. Za Roža-ne so skrpucali posebno brošuro v grozni slovenščini: »kako se bodo brebivalci Rožne doline pri Ijudskem glasovanju odloči!i?«. Natančnejega označila na tej knjižici ni, ker bi na5 Rožan dmj^ače takoj snoznal »firmo« in bi takoj vedel kam ta nem-škutarski pes svojo taco moli. V tej knjižici ^lika renegat krasno gospodarsko stanje Avstrije: seveda prejšnje Avstrije, kf se Je redila od naših in češko - slovaškfh žuljev. Sedanja Avstrija pa je vse nekaj dragega, nego gospodarsko cvetoča dežela, ki bo garantirala, da bo »ako se prebivalstvo Rožne doline pri ljndskem glasovanju od-loči za nemSko Avstrija, Rožna dolina zopet, kakor v mini, kakor že veliko stoleti lepi, premožnl del dobro volne Koroške dežele«! TI Ijudje vedoma lažejo in vara-jo ljudstvo: oni sami znajo, da je Avstrija samo nekako nenaravno skrpucafo za delikatni želodec »En-tente«, ki absolutno ne bo moglo 2t-veti, ki že danes umfra od giadu in ki bi. ako ne bi bilo naših brez vest- I nih tihotapcev, že davno napoveUala I bankerot I i Nemčurji se v tej knjižici grozno ponašajo s svojim Celovcem in Beljakom, brez katerih mest da Rožna dolina baje ne more živeti. En-krat je res bil naš Rožan navezan na ta nemška gnezda. Avstrijski režim pa je še podpiral v kolikor mu Je bilo mogoče — to gospodarsko odvis-nost Roža od ten nemčurskih mest A sedaj so razmere druge: tište Avstrije ni več in tište silne nemške industrije, ki je poprej tako poplavlja-la naše slovenske kraje, je pa za do-eledne čaše tuđi vrag vzel. Edino, kar jim je še ostalo. Je glad. Tam* kjer nič ni, se ne bo dalo tuđi nič vzetl. Rož se bo moral drugače orijentirati: daljava do osrčja Slovenije ni velika, samo 78 km. Pisec brošure straši naše industrijalce, da ne bodo mogli nič eks-portirati, ako pridejo pod Jugosla-vijo. Baš nasprotno je res: v nem-ški Avstriji Je industrije zadosti, kaj-tl edino kar fanajo, so inđustrijalni izdelki. Avstrija ne potrebuje toraj tega importa iz naše Koroške. Zato oa naša Jugoslavija potrebu je te stvari in iih dobro plača. Najbolji dokaz so Roroveljske puškarne in ieseniška Kranjska Industrijska družba, kl.sfl«^ d^fajo, posebno pa z odvozom v Srbijo. Radi tega se ne izniača prere-katf se s t^m nemčurskfm Discem. Vi ^favl ^arrrt nekdanje ftemške Ča- I ^. ki w b^pK Bryni ne vmelo nilf-'ar, nikdf»r Vf»č! Seveda, težko 'te 1 Nomc«ei sprijazniti m t tosa nJOi bridko realno sedanjostjo. To vedo Nemci sami, da so ti njihovi razlogi o gospodarski odvisnosti Roža od Bcljaka in Celovca, šepavi. -Radi tega poskušajo z dmgimi trnki loviti naše slovenske ribice za svoje nemške lačne želodce. Pisec se namreč vprašuje, kalcl-ni bi bili nasledki, ako bi prišla Rož~ na dolina k ti presneti Jugoslaviji, »pod gospodarstvo katoličanom so-vražne srbske dinastije KarageonSl-jević«?! Seveda Nemci računajo Se vedno na prejšnjo vzgojo avstrijske-ga, naše Korošce v temi držečega režima: divide et impera! Dokazati našim Rožanom pa, da ni res, da bi bila srbska dinastija katolikom so-vražna bi bila dolžnost naše SLS, k! s^ je zapisala negovanje katolicizma na svoj prapor, vsaj poznajo »rteto^ 'crnico« svrviih zaveznikov. srbskih rcdikalcev. Podučih naj na$e Roža-ne. da je vodilrta ideja naših bratov Srbov: »brat mi mio (mi!), koje vjere bio (bi!)« Nemci perejo sebe m strašijo s pravosfavjem. kaj pa n#-nov »los von Rom«?! * Janičar pravi dalje, kako bi bilo to strašno, »ako bi imeli otroci studirati, bi ne moeli več kakor do zdaj v Celovec in Beljak, ampak bi morali če ne znaio srbski ali novo slovenski, v Ljubljano. Zagreb ali Beo-crrad.« Seveda. strašno je nemčur-jem, da se bodo slovenski otroefl vendar-le enkr^t resili tistih utrak-vistfčnih šol, kjer se je njihov jezik samo grdilo in kjer sploh Rožan svo-feea maternesra jezika (novo sloven-skeijsra, kakor gra pisec brošure - od-nadnik imenuje) še nikoli ni čuL Nemčurji strašijo ljudstvo, da bo moralo dajati svoje otroke v solo v daljni Zagreb ali ćelo v Beograd. Ne, gospoda nemčnrli: preljube Av-strfje ni več, ki nam bi odrekala Sole! Rožani; v komaj 78 km oddalje-ni Ljubljani bodete imeli vse, ce!6 visoke sole, ki bi bile dru^ače od vas oddaliene več kot 200 km m veC kal 400 km (Gradec in Dunaj)! Nemčur še dalje pravi, da bi bilo tuđi zato bolje, da bi Rož prišel po-ljani. — Sprejme se nacrt naredbe o ustroju pravo bi državnoslovnih studij in teore-tičnih državnih izpitov na unlverzi v Ljubljani. Ker se je pojavll snm. da se skuša % potvorleniml Izvoznicami izvažati meso ta Živino v inozemstvo, se državnenra oradu zoper navijalce cen In verižntke naroćl, da pooštri In podvoji svojo kontrolo In da strogo pazi v vsakem posameznem slučaju. Se so izvoznice pravime, zlasti te ere za Izvoz mela In živine v Ttalljo hi Švico. V Maribora se ustanovi podrufiilea drfavnesa mada zoper navijalce ceu to ▼»• rlinlke.. Oskrbovanje to likvidacija taiovtal Mvi« vojvodi KmMff at « ll^N g Stran 4._____________________^_____________________________»SLOVENSKI NAROD-, dne 7. aprila 1920. ^^^ Itev. 78. ž*lne vlade poverl posebni kmltfjl am upravo kranjske đeželne Imovine. Odobri se brzojavni predlot predted* nika deželne v'ade na oaradnjo vlada da se dovoll beguncem, kl se vračalo v caae-d*no ozemlje, vzeti seboj ** pot potrebna živila In živino, ki jo poirebujejo za obde-k>vanje zemlje. Sprejme se nacrt naredbe, s katero se pridele neki te rt posli izročenesa pođro£)a aiestne občlne mariborske okrajnetna gls> varstvn v Martooru. Reltto ae nm osttat la taltmt s»-ieve poverienlitev defelne vlade. Spreltne se ****** »Dtoftttkttm dr*-Itva za industrijo drva v Zagreba« te dobavo 6000 a* drva is gosdov v Bell Kf*» Jinl. Drva bodo slak v Ljubila* s atrolkt prevoza IM K I m». Ker mora tvrdka veled *nske pozodbe dobaviti ie veČJo mnotlao đrv po nlžjl cenU bo možno v prthodnjl dmi oddalatf lavnhn nstufbeocem drva po približno 141 K 1 n*. Dneone oesfL V UubUanL 6. aorila 1090 — O tlhotapstvu na naših me-tata, ki je zadobilo ogromni obseg in provzroča nepregledno škodo na$e-jnu gospodarstvu, se pri nas v dr-iavni vpravi ne vodi zadostnesra ra-čuna. Blagovni odtok po tihotapcih je silno velik. Posta! je faktor, ki ogroža prehrano v državi. Kaj po-ir.aga ustaviti oficlalni izvoz, če se pa tihotaoskim potom odteguje last-ai meti dannadan velikanske koućl-ne. Tihotapstvo na mejah je po$av, ki ga treba streti in iztrebiti za vsa-lco ceno. Prodajanje na skrivnem čez mejo našim sovražnikom je huđodel-stvo svoje vrste. Na shodu trgovcev ▼ Beogradu je bila izrečena prava heseda. ko je dejal eden fcovornikov, da Je tftiotapstvo veielzdafstvo na narodu In na državi. Proti taketnu grehu treha nastopiti z najstrožiiml tredstvl. Toliko naibolBih fe dalo življenje za osvobotenle, teli škoda. 3e se obesl za svarilen zeled ducat ieh škodUivcev? Temu naziranju se Je obče pritrjevalo. ni čudno, saj ti-fcotapstvo močno žene drajdnjo. — Prav kmalu prikorakajo naši fentje planinci s severne meje v svojo mirnodobsko erarniziio Ljubljano. Priredimo naši n hraniteljem slovenske Koroške lep sprejem. — Pr-rcr— *—--* WW* tezi-kosfovia. Na filozofski fafctuteti vse-učilišča v Bcoprradu je imenovan za docenta ptimerjajočegra jezikoslovja indoevropskih jezikov dr. Hennk Rarik. — Zveza peštnih organteactj na-znan.ia na mnosra vprasanja o de-ceTnberskih 120^ drasiriTskfh do-kladah poštn. odnravnikom In vsem enakim uslužbencem, ki Uh 5e nišo prejd: Vi ie »Zveza« storila po-vsem svoio đolžnosti )n da nz bo od-nehala prej. da se ta krivica poravna. Predsednik »Zveze« bo osebno interveniral pri ministrstvu v Beo-ffradti in bomo o usodhu tako} poro-fcaH. — Pozfr na drnjrt protestni shođ Jueroslov. akademske omladine, ki se vrši v sredo, dne 8. t pred Me-srnim domom ob 18. uri. Vlada je odrekla d!?a$klm kuhlnjam v tujini vsako podporo. Prosimo domaće dl-Saštvo, delavstvo in meŠČanstvo, da tias podpre s Številno udeležbo. — Poziv vpoko]encem. Invalidom In vdovam ftižne železalee. Pozivate se, da se zberete dne 8. t. m., v četrtek dopoldne ob 9. uri vsl do zndnjega pred mestnim domom. Od tam odidemo mirno in d>sto}no prod deželno vlado. — Za »Jugosfovansko Matico«. Oosp. Fr. StuDica. trgovec z železnl-no in pcliedelskin^ stroH v Ljubljani, in soproga sta Dovodom 251etne-ga obstanka svojega podletja naklo* T-ila »Jugoslovanski Matici« večfi znesek. rako da sta postala v zmidu dr^^tvenih nravil drii§tven?> dobrot-riika. Ta rodoljubni Cln čislane treovf-ske obitelii najtopleje prinoročamo v posnemanie. — Pri računsftem ođdetiču PomoŽne Oblast! v Bakru so razpl-sann 2 me^t^ ra^^n^ih praktfkantov s prejemki XI. plačilnega razreda. — Pokoji: Zrelostni Izptt ter zdravo te-lesno stanje. — Po nol^ženem fzpftu \z računosiovia sled! definitivno imenovanje. Prošnje ie vtožfti do 15. aprila 1.1. — Iz Šoštanja nam plSeJo: Smrt ie zatisnila trudne uči oosestniku in klobučarju %% Ivanu Sm!j(ovcu, ki }e v marljivem delu v času svo.te-Ra OTetneCT bivanja v SoSntTiu dviRjiil svojo obrt, se trud!! zlasri v zadnfem času klfctb .ežkt dof^oletn! bolezni kot ustanovnik in načelnik %& rtovoosnovano klobuCarsko zadrugo, polej? tet?a pa sodeloval z njemu last-no vestnostjo hi prldnostlo v sosve-tu^pri Obrtnem lirinHnem In posojfl-nem dm§tvu itd. Pevsk! zbor šal^ire čitalnice izgubi v njem svojega agil-nega Člana in dobrega pevca. Mnogobrojno spremstvo na njegovi zai-nji poti, številn? venci. žalostlnke nevcev pod vodstvom *. taHilka, vse je dokaz, da vemo cenlti delo, kl Je l2rx>Inilo njegovo ^Ivtfetile Pietro Cal-vi< je doSel r DubroTnlk a 929S naMml it]etnikl, med katerimi fo 15 Saa^lkov. U Tcjenta Je doSel v Dubrovnik iwir-mk >Bonnid»c, ki }• pripeU«! i% llall- Jfin^rHC* «litelftf» Wl w* i* 2» ** Slaite opravrtka aa vlnartkl ini v Maribor«. Dodatno k rtzpisa službe opmv-nika na državni vinarski in sadjarskl iotl T Mariboru, se oaznanja, da Ima opravnik r^zun prMemkov dri. poduradnfkov ie prosto stanovanje ter deputat letnlh: 4 m* drv, C« je samdc 8 m», če }• oienlem 6 (osJrc-ma 16) Irtrov petrolela. pravico do 100 (150) litrov vina po polovični cenl ter drugih priđelkov za lastno porabo po dnevnih cenah s 25 odstot popusta. ProsPcl ne moralo biti ravno absolventi kmetllske lole v Mariboru In Grottenhofu, lahko so tuđi ab-tolventi drttsfh kmettjskfh šol, imeti pa moralo sadostno teoretlčno Izobrazbo In praktičnih zkušenj, tako da morelo opravljati službo kot praktični na voditelji ta delo ▼ poljadelstvn In živinor«4t — Vročekrvea ifubimec je ^Olet-nl France Orubič. Tmel je ljubavno razmerje z brhko Barlco L. Ker je pa Onibič surove?, sa je zapustila in vzljubila nekejara Stajerca. Orubiča je to tako zjezilo, da je prišel koncem novembra 1910 k Barici v hišo in jo \T>ričo vseh ljudi klofutal. zaprettl ji je tiidi, da ?o bo zaklaU če bo imela druzega. Pod suknjičem je imel nekako orožje. Barlca je pobegnila «xl doma v gostilno na »OrtCii«. Grabić je prišel ra njo, Jo prisili!, da Je morala plesati z njim in ji ie med plesom grozil, da jo bo zaklal. Pobefc-nila je skrivaj domov in se vlegla v postelj k stari materi. Po polnoći je Grubič spet prišel In zahteval naj mu otvorijo vrata. Ko mu pa nišo odprH. je ^azbfl dvofe oken fn s silo zlezel v sobo. Barica Ie zbežala nod streho ?n se sVrita. OrubiC jo je isk*! povsod, gnrozeč, da jo mora zaklati. Iz jeze, da jo ni našel, se je znesel nad staro materjo. starko 80 let. Na-zadnfe je zaklcnil sebe in starko v spalnico, se vlegel na posteljo in r,a-spal, ker je bi! v'nj^n. Štirka Je skrivaj pozvala crožnifce. ki so ^a na>1i spečegti in g:a r.klenfli. Našli so ori aiem vo;H5k! bojni nož. Orubič je do* ma iz Mrzljave vas? pri Catežu, ki daje orožnfkom mnoffo dela. Grubi-ča so zanri?, da se rrru malo ohladi prevroča kri. — Za polctrufii mflftoa mkanca so nedavno te^a zaplenili v Beljaku. Sukanec je bil last trgovca Martina Oeršaka, tr^ovskih nastavljencev Avgusta in Valentina Petriča in ne-lfcora Bedenka. Vse stlri so aretfrali. Pri dotlCni kupčiji bi zaslužil Oer-šak okroff 450.000, ostali pt po 240.000 K. Pri imenovanih so zaplenili nadalje Se 19. zavolev raznega blaga in železno kaseto, v kateri je bilo 800.000 K v avstrijskl ta ino-zemski valuti. — Vlora t Ranzfneerjevo skia-d!§če. 1. t. m. so zapazili, da je bio vlomlleno v prostore Ranzingerjeve-ga skfadlSča, kjer 5ia imela skranje* no svoje pohištvo in drasror^ro-sti *r. dr Rekar in g. ravnatelj ooštne hra-nilnice Ivan Ovsenak. Skoda doslej še ni dognana. Policija Ie došle] are-tirala Stiri vlomilce; Ivana Skapina, Mirka Pretnarfa, Vinka Pantarja in Valentina Kadunca. — Potrfena sodba. Odsek za prehrano |e potrdfl sodbo državnega centralnoga u rada zoper verižnike proti Vitku Mejaču. Pavlu Erzinu in Ivanu Vrečku. ZmanlSal ihn Je samo zaporno kazen. — Velik! tIobiI. Zadnje dni pred Veliko nočjo Je organizirana vlomll-ska družba izvrSila večie vlome po raznih trgovskfh $Mad?5CTi. Samo v maTnTfakti'rn^m sklad'SCn A. Oru-fovka na Ehinajsk! čest! so odnesli zavftke sukna v vrednostl 30.000 K. Vs^ Skoda. r>rovfcroče*ia no vtomil-clh. pa znaša okot! 100.000 K. Neka-teri so ze pod klHtCera — Iz strahu pred vcdfniSkfm oradom si je včeraj dne 5. t m. ob 6. rvečer skuSal vzeti življenje kmet Valentin Habjan iz DomŽal. Dne 3. t. m. je bll aretiran zarad1! suma tihotapstva s konH. V Doltcftekih ra-porih si Je včeraj zadal z malim nožem tri rane v prsi In trebnh. Zdrav-nlk je ugotovfl, da 9O tmOcodbe lahke. Umri |» v Ljubljani Mttttntk, kovaSki mojster Iti odbornik mestne hranilnlce g. MIhael Welss. Priza-detf rodbini naSe soiaUe- — Utorki Ie snočf zadeta od sr5ne kapi ?a. Marija Splichal v Sp. Siiki. ZaDuSČa žalujočega soproiuit hčerko in sinka. Iskreno ftožmtje, U«ri i« danet ponod — madoma dbU-tpoKenrmnl gotođ AnUm RadolpK o«4-* Kra^tte knoDrnk* v LJaUiaA K«K hm **. Kim*** x Rop«r|l prati mm tUiotapcc LJ^Uan&ifl injst kot roptr. Neki orožnilki stražmojster ob demarkacijski črtl Ie te dnl punoći $el nadzorovat obn.ejne straže. V*el Je sabo vojaka - Srba. Na poln $*a prišla v gozd, kjer sta raenkra- ra-siišala energično povehe. »stoj«e!« Stražmelter je bil prepričao, da ima pred sabo orožni^ko pati ulio. ki jo je hotel nadzorovati. Zato ie zakl'cal: »Dobro si zaklicah je vae v re.lu!« Za odgovor Je dobtl oonovno &e energičnejše pov^lle: »Stoite!« Uvi-del je, da nima pred sabo orožni^ke patrulje, zato je napel sv:>j revolver in ukazal vojaku, da ie namerjl du-§ko proti !;raju» odkoder se ie ^išalo povelje. Istočasno :e nameril na Kraj, kjer so se sliSall tlovelki glasovi, svojo luč in zapazil dva Tf voiuško unTformo oblečena :n s nutkam! obo^ rožena moža. Eden izmed ten je ta-koj jel bežati ko Je videl stražrne-§tra z vojakom, in je tuđi srečno utekel, drugega ra ie stražrneSter s svojim spremljevalcem za jel ^n razorožil. Bil je to taoetnik Ccmažar stanujoč v Uubljanl na Zaloškl cesti št. 26, Dognalo se je, da je čemažar s svojim pobeglim tovar!§em, oboro-žen in oblečen kot vojak, arežal na tihotapce, da )\h orooa Zdi se da obstoji v Ljubljani dobro organizirana roparska družba, ki slično ka-kor orožniki preži na tihotar^e samo s tem razločkom, da orožniki »i-hotapce zasledujejo in oreganj^'o, ker škodujejo s svojim delovanjem državi, dočim skuša roparska družba zajeti tiho^nce zato, Ja se po'a-sti blaga, ki ga tihotapci hočejo spraviti preko demarkacijske crte. Tiho-tancem je torej nastal nov sovraž-nik v roparsklh družbah. ki so se osnovale baje ne samo v Ljubljani, marveč tuđi po drugih obmejnih Vra-Mh. T'hotapcem bodo torei v bodoče §e rranj cvetele rožee kakor dose-daj. Cemažar Je gotovo imel v Ljubljani več sokrivcev. Naloga policije je sedaj, da jlft zasledi. Kongres dem. Jngo- slovenske omladine n LlnbUand. Dne 25., 26. I 27. marca 1920. obdržavao se je u Ljubljani u Narod* nom domu kongres celokupne Jugoslavenske Omladine na poziv Jug. napr. ak. društva »Jadran« iz Ljubljane i Dem. stud. kluba »Jugoslavija« iz Zagreba s ovim dnevnim redom: ^ ^ 1. Verifikacija mandata. 2. Konstituiranje kongresa. 1. Poslovnik. 4. Referat o stvarjenju Centralne Organizacije zadatak I cilj. 5. Izve-štaj pojedinih organizacija o svom programu i stanju. 6. Program, statuti Centralne Organizacije. 7. Odnos Centralne Organizacije prema ostalim omladinskim grupama i prema političkim strankama. 8. Rad Centralne Organizacije u vani. 9. Odnos Centralne Organizacije prema Jugoslavenskom studentskom Savezu te prema Slavenskom I internacionalnom studentskom savezu, 10. Olasnik Demokratske Omladine. 11. Konstitucija centralnog odbora. 12. Deklaracija. 13. Even-tualije. Stvorena Je Centralna Organizacija Demokratskih Jugoslavenskih Studenata sa sediStem u Beogradu, a privremeno do sastanka konstituante u Zagrebu. Članovi su Centralne Organizacije do sada: Jug. napr. akad. društvo »Jadran« (Ljubljana), D. S. K. »Jugoslavija« (Zagreb) I Dem. Stud. Klub (Beograd), a svoj pristup najavljuju drugi omladinski klubovi. Ma kongresu izabran Je ovaj prvi Centralni odbor: Predsednik Ma-r 1 ć Svetislav, cand. phiU I. pod-predsednik Ju tron Ić O. Andro. cand. phiU II. podpredsednik N i-k o 1 i ć Sima, aps. Jur.t sekretar I. Ojermanović Rajco, cand. Jur. sekretar II. Grgić Ivo, cand. Jur. sekretar ITT. Priča Bogdan, stud. Jur. blagajnik I. JanČIković To-mo, stud. Jur. blagajnik II. K o s 111 Svetislav, stud. med. odbornici- R a-JI ć Milan, stud. phil. I C o k Svobo-dln, stud. Jur. B u 1 a t Eda stud. Jun, Hajduković Stanko, cand. Jur. Kongres su pozdravili u ime StareSInske Sveze Slovenskih Demokratskih Studenata narodni po* slanici dr. Pestotnik I Ravnl-har, te sveuč. prof. dr. fleilč. Za ćelo vreme boravka u Ljubljani delegati kao i ćela ostala omladina Iz Zagreb* I Iz Beograda bili *n gostima Jug. Napr. Akad. društva »Jadran«, a 28. marca polll su pod vodstvom sveuč. prof. đr. P r 11 a- i t e 11 a na BledsVo Jezero. ! Time jft nakon toliko godina stvorena formalna organizacija ce-lokapnt J«odav«sto Demokratske J Omladine, nasljednice bivfe Jugoslavenske Nacionalističke Omladine, one omladine koja Je bila najizrazl-tlJI predstavnik Jugoslavenske ideje, a koja se sada ponovo organizira da dovrši svoj zadatak u novoj državi, za koju je najviše žrtava doprf-naSala. Prostorije C. O. se nalaze u StrossmajerovoJ ulici 2, II. kat Zagreb. Heođref ena đomo* olna. — Z Ooriškesa. Dramatični odsek Javne ljudske knjižnice v Nabre-žini je vprizoril 28. pr. m. »Dramo štirih revnih sten«. — Slovenski koloni se gibljejo pridno. Imeli so zo-pet velik sestanek v Gorici. Koloni odklanjajo socijalistično agitacijo za komnnizem, ker nočejo postati komunisti marveč lastniki. V društvu »Edinosti« v Trstu se ustanovi po-seben odsek za reševanje kolonske-fira vprašan^a. — Te dni so razstre-ljevali v okolišu mesta med Kosta-njevico in Tivolijem bombe in granate .— Zopet se je zsrodila nesreča z granato. Ranjen fe bil 131etni de-Ček Julijan SiHč iz šempetra pri Gorici. — Glede pomanjkanja drobiža piše »Goriška Straža«: »Kam Je iz-flTinil? Šnekulantfe zbirajo drobiž in ga pošiljaio v švfco, na GrŠko, v Malo Azijo in dnifiram, kjer ea drago prodaiajo, ko je danes papirnat: denar tako za ntč. Tak! špekulantie dajo 15 do 20 lir v papirju za 10 lir drobiža.« Fakor še znano. Je izdan stiog dekret proti pridrževanju drobiža. — Kako strašni roparskl napadi se vrje v Istri, nam kaže ta-le slučaj: Par kilometrov od Pazina stoji vila, v kateri stanujeta družini Josipa in Angela Miletića. Pred kratkim so po noči udri? roparji, bilo jih je 10, v vilo, prijeli Miletićeve, jih zaprli v klet in oropali vilo. Dobili so denarja okoli 20.000 lir in dra-gocenr>sti za 15.000 lir. Odpeljali so pa tuđi razno obleko in živila, potem pa še zažgali. Ko je bilo vse tiho, je jeden Miletićevih zlezel skozi okno kleti na dvorišče, odprl drugim in na to so pocrasili osrenj. Grozno je to italijansko brigantstvo na 2tasede-nem ozemlju. — Jeden glavnih roparfer fai morilcev v Istri prijet Končno se je posrećilo karabinjerjem, da so vjeji pri Poreču jednega glavnih brigan-tov. Antonfo Mattosovich se imenuje, poitalijančenec iz poreške okolice. 2e koncem novembra je bil ranjen v boju s karabinjerji, ali takrat je ušel s pomočjo brigantskega gla-varja Lizzarda. Takrat je padel, za-det od krojrelj. njesrov brat Simon. Antonio je bil vojak 97. polka, pri Motti di Levenza je stal v strelskem jarku proti Italijanom. Po prevratu se je vmil v Istro in se kmalu pri-družil bricantom. Oblečen je v uniformo italijanskega vojaka. Prijel ga je maresciallo Soluri po noči v vaši Perini, ko so Matosovičevi doma dobro jedli in pili. Poročajo, da je posoimni Soluri šel v hišo in ne-ustrašeno aretlral Mattosovicha. Nikdo domačih se ni zganil Po poti je pravi! ropar, da je sit dosedanjega življenja, in da je prebival v neki vlažni jami Jcjer si niti malo ognja ni upal naipraviti. Ne vemo, če je bil res karabinjer Solur! tak Junak« ali glavno je to, da je Mattosovich zaprt. Govori se, da je ropar Mattosovich izvršil samo okoli Rovinja na stotine tatvin, 10 ubojev in na stotine drugih zločinov. Aretirali so zadnje dneve še več drugih oseb, ki so v zvezi z briganti. Glavar brigantov Lizzardo pa je še vedno na prostem, zato najbrže še ne bo tako kmalu konec brigantstva v Istri. — V Logatcu se gibljejo Italija-ni, kakor smo že rekli, tako, kakor da bi hoteli za vedno ostati tam. »Clrcolo Romac je s pomočjo oficir-jev 23, inf. polka in upravnih funkci-jonarjev priredil v gledališču dobro-delni večer za šolske otroke v Gorenjem in Dolenjem Logatcu. Dva odbora gospa, italijanskih in slovenskih, sta nabrala 3000 lir, s katerimi kupijo revnim otrokora čevlje, obleko in perilo. Dobrodelnost je lepa reč, ali ako mislijo koga ogreti za Itallio s tako dobrodelnostjo, se zelo motija — ReHa komedija z D* Anmm-ctjevtai godom. Na dan 18. marca je bil Df Annunzijev god. Veliko komedijo so imeli na Rekl zbog tega. Me-sto v zastavah, otroke so pošiljall k njemu, mestnl zastop Je imel slav-nostno selo In izvolil Je »odrešitelja« n rednega meSčana, ne tzrednega ali častnega, In to Izvoittev oveko-većijo v dvorani v marmorju. To so mu 511 povedat. D' Annunzfo Je Ml glnjen. Zvečer Je bil velik obhod po mestu z zAstavam! In godbo. D9 An- omzto Jt koratal i njlmt O »atentatu« m Ttikeca Žnprt-ka v Medulinu blizo Pule poroča »f^ccolo«. Kakšen je bil pravzaprav ta atentat, ni razvidno iz poročfla. Je pač izmišljotina, kl pa ima služiti proti slovanski duhovščlnl V Medulinu so Lahi odstavili hrvatskega župnika, Kiraca po imerm. in sedaj župnikuje tam Lah Don Battisti. To je grdo izzivanje hrvatskega prebi-valstva. Laški infanteristi so aretirali radi »atentata« nekaj hrvatskih kmetov, jih uklenili in peljali v zapore. Prav junaško so to storill. Bolje b! bilo, ako bi bili tako Junaškt proti brigantom, pred katerimi oa beže in-fdnteristi in karabinjeri!, kakor hitro slišijo, da so se kje pokazali. — Kal delalo ardltl na RekL nam spričuje nastopna značilna dr> godbica: Just Varlien, 26 let star, Dannunzijev Iegijonar, ima za ljubico neko Doro Arculin. Sprla sta se in dal jej je zaušnico. Doma so skle-nfli maščevanje. Navzoč je bil stot-nik, mladi Argentino, ki je najel štiri svoje vojake, ardite, da pretepejo Varliena. Drugi dan sta se poravnala Verlien in Dora, ali ona samo v svrho maščevanja. Ko sta se zvečer sprehajala, so Štiri arditi napadli Varliena na njeno znamenje in ga pretepli in ranili tako, da ostane tež-ko pri življenju. Zaprli so ardite, stotnika in Iepo Doro. Ko so arditi pretepali zaljubljenega Varliena. je kričal: Pustite me, saj sem tuđi Jaz Italijaru jaz nisem Jugoslo-v a n. Torej Italijana se mora pustiti. Jugoslovana na Reki se srne pa kar ubiti. Ali to pot ga arditi nišo poslu-Šali, marveč so skoro ubili Danmm-zijevega lesarionarja. — Nasilja Italifanor. V soboto, dne 19. t. m.. so vdrli italijanski ka-rabinjerji v stanovanje župnika MI-lostiča v Baski na otoku Krku, In sl-cer z nam ero, da ga odpeljejo ▼ za-por. Ko je zato izvedelo ljudstvo, se je zbralo pred ŽupniŠčem hi obkolllo hfšo, da zabranijo žunnika odpelfatf. Karabinfjerii so nataknlli bajonete, pripravili ročne granate In stopili pred ljudstvo, ki se je zbralo okrog svojega župnika. Na kapetanovo povelje je prišel še en vojaški oddelek v bojni opremi in s strojnicami. Karabinjerji so navalili na množico in takoj eno žensko ranili. Nekaj ljudi je pobegnflo v cerkev, karablnfjerfl pa so metali za nnmi bajonete. Ko se je JjTiđstvo razpršilo. so karabinijerji zgrabJH župnika in ga odvedli. Ta Je Še prej opozarjal ljudi naj se zadrte mirno. Nato so karabinijerfi privedll občinskesra tajnika, ga privezall k' župniku in oba vrgli na voz, kateri Je krenfl proti mestu Krku. Ljudstvo je ta prizor opazovalo s skrajnlm ogorčenjem in kričalo »Doli Italija!«, »2i\1o Jugoslavija!c tn »Zlvio kralj PeterJc. — Izraba vodnih slL »enzia Stefani poroča: Priobčuje se ravno-kar krali, odlok, ki vsebu>e predpise o odvajanju in izkoriščanni Javnih vod v novih pokrajfnah. Odlok temelji na dosedanji zakonodaii novih rx>krajin in potrjuje se pravica domačih oblasti, podeljevatf dovoljenja, pri čemer pa bodo morale vpoŠte-vat? duh (talijanske zakonodaje v svrho, da se doseže najracHonalnsjSa poraba vodnih moči. Odlok doloČa dalje, da se dotična đovolienja ne bodo mogla dajati brez prcdhodne odobritve vlšfesra sveta za vode, kl se nahaja v ministrstvu za javna dela. Tud! se đoloča način i>oetopa-nja z že vloženiml orošniami hi obenem se razširla na nove pokrajine veljavnost italHansklh zakonom, ki se nanašajo na eventualno podržavljenje velikih vodnih odvodov. Isti se bodo rabili za proizvajanje cronflne mo£f, kot t>itna voda fn kot voda za namakanje in za zboiiš*n}e zemljfšč, ko potečejo dotična dovoljenja. potemtakem se orcktlculejo vse druj?ačne odredbe vrhovnejra poveljništva kr. armflds ki zla^i odredba, s katero je bilo ustavijeno v decembru 1918 reševanle uroSenj za odvajanje vod no 7nsebnflnh. Ldu. — Za DOtnnoSčenfe Je prosila italljanskega kralja Evfemija Bon Iz Oradišča ob Soči. Ko je bila namreč v bejsrunskem taborišču v Pottendor-fu. je bila obsojena na teden dnl za-oora radi navijanja cen. Dobila Je bila od nekesra kmeta nekaj kruha In ko se je vračala v taborišče, Jo Je orožnik ustavil, jej zaplenO kmh In ovadil kratkomalo radi navijanja cen, češ, da hoče kruh prav drago prodati v taborišču. Pred dnevi Je dobila od sodnije v GradISču poziv, da mora nastopiti kazen. AH kazni ni nastopila. marveč se je obrnlla na kralja s prošnjo, da jej odpustl kazen, ki jo jej naložila avstrijska sod-nija._________________, SD^DlStUO. Sokol ▼ Stnđenclfe pHrcdl v tokoto, fee 17 »orili telovađno akademijo v Mariboru v Narođnem domu. Nastopa r*iea s dntft-ml toarami s Hofmanovtmi prof i f i|—1; »OaroMfoM li aMa^tft^ . - K Stev. 78. .SLOVKMK1 RMBD*. MH f. IPMI fWfc stran -*. Kultura. Današnji komorni vcćer kvartet« Žaca \- veliki dvorani Narodnega doma. Ćez dan $e dobe vstopnice še v Dolcnčevi irafiki v PreSernovi ulici, zvečer ob 7. pa pri blagajni v Narodnem doma. Prosimo vi j udno, da občinstvo pred '*$. uro zasede svoje prostore, ker bodo vraća v dvorano nato zaprta -n bodo morali zamudmM do pav^c ostati na hodniku. k Pfevsko društvu » Ljubljanski Zvon« vabi vse svoje člane, da po&etijo danas ,v torek komorni večer godalnega kvarteta 7. i ka, kj bo nudil izredni innctniški užitek. Vs-topnJce v trafiki Dolene v Prešernovl ulici, k Sfniojiičfii koncert v Ljubljani priredi v četrtek, dne 15. aprla v veJfld dvorani .hotela Union orkeater Narodnega. gledali-šča v Ljubljani pod vochtvom ravnatelja Rukavine. Ka sporedu so: Cajkovskij, Sker« janc, Massenet, Dvor ah. Grieg iu Beetho-ven. Predprodaja \wtopnic v Dolenčevi tra-sflri, Prešernova ulica. k »Glasbena Matica«. V pouedeljefc, dne 1.?. aprila ob 8. zvečer priredita koncertna revka sa. Pavla Lovšetova in koncert-r.i jrianistka ga. Dant Golla - Kobler-i e v a v Unonovi dvorani koncert. Spored vsebuje v pevskem ddu doslej v Ljubljani še neizvajane pe&mi skladateljev Kogoja, Lajovica, Skerjanca, Chaminade in Doni-zettija .Klavirski del pa obsega par najmo-dernejših Debussyjevih ločk in najtežja Chopćnova in Bacii - Liszfcova dela. Vstop niče od srede popcldne dalie ▼ trafiki v Prešernovi ulici. k »Trn jul cica«. To pravUico z vsemr ^dbenimi, pev^kirni \n ple&nlirri prfve^ki so zadnja dva dni izvajall iako, da ni treba r<*ti ne posebne hvale, ne graje. Odločno pa se je ireba upreti neznosnemu nas!aša-niu, kl fzvfra — tuđi delmna pri slovenskih fsralcih — ai \z dialektičnih posebnosti alf ana taktno in resnobno ter v pri- ^tnem slogu brez vsifjivega mora!?-7 ran Ja. Tako delo bi si Želei i tuđi v ^'oven^cinf. Fra« Erjavec Izbrani t&tt I zve- k. Povesti. V Ljubljani 1919. Založila Jn-»»slovanska knjigama. S sliko. Str. 22*. evetero povestic in povesti tvori ta *. ^ezek, Iri nafde — ktkor Jurčičevi spisi — ! ?otovo zopet mnogo hvaležnih čitatelje/. Vse so za i e te iz naroda in pisane za naro? v lepem narodnem jeziku. Da fzhajalo zbrane že drugič, fe najboljši dokaz, da so narodu liub«. Prvič jib je zbral in ure-đii rajni Fran Levec za »Slov. Matico« (1 1^88 .in 1889.) ter so že davno pošle; zdij im je zbrml Ivan Dornik. Po kakšnih nače-'& je Dornik ore jal ta zbi ral ali izbi ral, iti Dovedal v nvodni življenjepisni Crtici. Hl->torično bi morala prirJ crtica »Veliki pe-uk- na prvo mesto* vsebtasko in po »a-čafti M spadala »Avsnltin Ocepekc in %\t-k"'b!iea mož« menda za »Zamorjeni cvet«, '"■ ^Božični večer« in sNa strijčevem dom«* sodita pač skupaj . . . Prava ometnost |et Pisati o Erjavcu — po vseh razltčaih bto-srafiiah, ki so na razpolago — tako suhoparno In po vrha šc tako stlllstlčno neroi-r'% uprav šolarsko pusto, kakor Je to stort ^omik. Naj bi bfl rajii ponatisnil Ltrttv rt pa makar (Haserlev životopis, če sam r*s ne zna pisati boli seta. Oornikov spfcfk H ne đelal časti niti dijaku \i5Je gfmnazije, !" gotovo Je, da smo matnrantje že pred "° leti pisali lepše, kakor pile ta urednik ^t o biografiji pred Grezorčičevimi »Po-^^ijsmi« fzadnii pdtatfslti snio torakfl Isto s'dbo. ATI Jacosfovaaslca Imlicanm res oe f^ore naitf bolji«** orelrraJca ta Mocra* ft? — V7l?c vsemu pa seveda to knilgo Prfavčevfh đobnh povesti, ki to izslt * 1;?ni oblikf, prmv toplo prtporoCamo. — ^ohfva se v vsdi knjtearnah. Jo«. K—m, Tnrlsflfea ta iport^ SIovmmU điftatal fch* ▼ INfcMaiit se Je tistanovfl dne 19. marca 19Ž0. Namen ^lubt je. pospelevatf konferefo, p«ehrw v Sloveniji, s prirejanjem dirk. tekam, razstav I ftđ- Ustanovnina se je đolocUa Da 1000 K, I članarina pa na 150 kron UtMk Vodstvo I kloba ja v •UokovujijfcBi rokali li it 90» da) naveden! protnai fatotalna leta fum jamdf uspeh teca, za narodno gospodarstvo potrebneea športa, Ni nam potrebu poseb«! omcniatl, kako visoko so drogi narodi, kakor n. pr. Ansleit, povzdlgnUI svoj svetov-nl ugled rivao 1 ailfinimi prtreditvaml. Zato moramo 1 veseljem potdrtvljati usUnovi-tev tega kluba, pri nas, Jmteri »i Je aatfal naloso, da zorje na tem polju ledino. Pro-eram z* prirejatije letofojih dirk je zelo obSireo, to pa zato. da se fchko vsakdo ude-leži dirk tn se s tem te v »četka zbudl zanimanje za koajerelo, ker le to Je «Uf-na podlasa za nadaljni razvoj te športu* panose. Pri vseb teh dirkah se bo posdbno oziralo na domaSe konje. Program dirk Je vobče sledeči: dne 23. maja vozna dirka; dne 24. maja galop - dirka; dno 13. juni i a vozna dirka; dne 20. junfla vozna dirka; dno 29. jnnija galop - dirka: dna 18. JaHia jugoslovanska vozna dirka (glavna dirka); dne l. avgusta jahalni konkurz hipp!que (razstava jahalnb konj pod jerdecem, skakanje, Cbamplonat cheval d' arme, obstoječ a) bolsko Jahanje; b) feža povprek 25 krnj skakanje čez Štiri zapreke^: dne 15. avgusta vozni konkurs hipplqoe (razstava vpre« leslh konf, vofnfa z zaprekami); B. septembra koncila vorna dirka Spoređ posamez-nih dirk m dan se bo razglasil najmanj 4 tedne poprei. Omenjamo, da so priprave za , dirke v na.ibofi|©m teku in se Je z defom ■a vojaJton vaibaMictt, sa napravo udob-Mga «rtcalttea le »rIMo, am har gre v prrl vrati lahTala goaav 8«»erala SmUjaaicn. ko* ■Mndefltii Dravske divizije, Id khib toe4a vodptra ▼ ▼sakem odro. k Otte^iisU pododbor LMHema trn eeort-■a zreza LJeMasa. Ustanovrf oboi! zbor obah Jportnlh iastitocij M Mrt valed se* acičakoraiiw zaprek tahnicne narave (po-■uioater pravtt ta raspoSUJatev istih vseto Sportnim klubom), kakor tud! radi zboro-veal trgovcev v Ljubljani dne 11. aprile« preložilo na nedeljo, 35. aprila. Mataseeii procram st pravocasno objavi. Vsl fportnf klttbi Slovenije ta Prekmurja se portvijajo, da vpoiljdjo svoj nas'ov dr. Cirflu 2t2kn, Ljubljana, Copova ulica 19/fI« da se lim pravočasao vpolljejo pravila. ftiilia offmptieda v Aatverpim. Pred-priprave zanio so v pdnem teku. Belgijski oHmpllskt odbor je rarposla! program Ut obUme brošure gtede vsakega Sporta, kt Je prfpuščen k olimpijski tekmi. Koliko važnost prtpisujejo zapadni narodi olimpijadam* |e razvidno \z sestave častnega odbora v Belgiji, kateremu pripadaj© kot protektor kralj Albert, kot Castni predsednik prestofoaa-slednik, princ Leopold, kot predsednik Đafl-let Latour in kot Han nadškof Malln«frx'v kardinal Mercier, genera! Oroubhel, mini-ster firtanc, mfnlster vojske, mlnster rnano-sft In led umetnost), župan mesta Brusila In Antverpna ter vojni guverner Antverpna. nainooeiSa poroEIla. NUIUEV UOVOK V StW4TU. ZNOVA SE ZAVZEMA ZA SPORAZUM Z JUGOSLAVUO. LDU. Trst, 2. aprila. Včeraj se Je vršila zaključna seia italijanske^a senata, ki se je končala r, grovorom ministrskesa t>red$ednika Mttija. Kar se tiče zunanje oolltikc, ic izjavi! ininistrski predsednik po paroči-lih vr listih, da je upotovil, da se vsi govornik! strinjajo z vladnim pro-Rramotn. Treba je zapustiti pot. po kateri so začeli hoditf zma^ovalci, je dejal Nittt. Mi nismo veliki po svojem bograstvti ,temvec po svoji ide-alnosti. Taki so bili možje našega preporoda in naša krivda Je bila, đa smo v zadnjih časih rabili besedo nasilja. Priznati moramo, da obsto-ja naš živlfensk! cilf v tem, da prt-nesemo drugim narodom besedo člo-vekoljubia, da ne kažemo preveC zahtev in da poizkuSamo prinesti slosro med narode. Treba je vzposta-viti odnošaje z Rusfjo in Nemčijo. Kar pa se Turčije tiče. moram ublažiti svojo oštro obsodbo NemčIJe. Kar pa se Turčije tiče, moram izjaviti, da nimajo niti zavezniki, niti Ftalija namena, zavladati Carigradu. temveč samo zajamčiti prost nrehod skozi morske ožine. Muslimanski svet je velikanski vir energrii, in Italija nima povoda, da bi se postavila proti njemu. — Mmistrskf predsednik je nato govorfl o iadranskem vprašanju. Kar se tiče tega vpraša-nja, vztraja pri svojih izjavah v zbornici. Jugoslavija ima veliko oro-i^vodov, k! nam moralo biti koristni. nien? indostrifa ni razvfta in med naasi m njo fe ssjtsso ladratisko mor3e. kf nas danes foči, a nas bo moralo enfrrat vezati ž nto. Ko je on nrevzel vlado, še ni bila priznana pravica do razložftvo ■^idonsko ooeodbe, ali vsai položaj še n! bft določen. Tzjav-Ija odločno. da noće nesporazum-Ijenj pri tem vprašanju. Londonska pogodba fe dogovor, ki temelji naj-več na voja^kem pojmovanju. V do-pisih pred sklenitvijo te pogodbe se računa z dvema možnostima: s slučajem propada, ali nadaljnjega ob-stanka avstrijskeKa cesarstva. S strani Rusije ni bilo nikakršnega od-pora. Nadzorstvo nad Jadranom je moralo ostati v rokafi Italije. Če bi se bfla ta pogodba izvršila, bi Hl! Hrvatje dobili obal med Voioskim in Dalmacijo ,vstevši Reko, fn I talila ib se r?e bila smela upirati odstopit-vt Severne Albanije Srbiii, a Južne Albanije Orški. Ko bi bfl govornik mora! zahtevatl izvršftev londonske f'OGrodbe. bi bil inoral nriznati odlsto-pitev obali med Voioskim In Dalmacijo Jngoslovenom. Vsled razvoja tega vprašanfa in vsled dolžnosti, da branimo italijanstvo Reke, kl nam le bila poverjena s takim čustvom do-moHribja, moramo tedai Iskat! oot «nr«Te. Iri naJ nas resi sedanft znera-te. Nekaterl so rekli, da se stvari lahko puste tako, kakor so, toda to bf škodilo naSemu drzavnemo ugledu. Italija mora pokazati, da se mora vt>ra§anje meja resiti nrlfertelfsko in da ne namerava ohranlevatf vofne-ga razpo!oženfa v CvtodL Zagotav-lja .da je Italija dobila od beoerajske vlade opravičenje in odlkođnffio, 6e je prišlo v JogosTovenskih kralffi do neugodnih đocrodkov za Italijane. Senator Mazziotti je tožiL — le na-Atjeval minfstrski oredsednflč — da pomagamo nstanavHanta Jncoslo-venske mornarice: r^Vef fe, da je vrhovni svet nrepusrfl Srbffl 12 tor-peđovk. kl so Me tast Avstro - Ogr-ske. To fe vrrizvnd fenta^ffe. Pesnica fe, da fe sttfent! vrhovni svet v svoff seji od 12. novembra 1019. da da Pcflsfcf In đrfavi Srbov* Ifrvaiov ki SIotmmv MkoHko ■Mdtali tor- I pedoTk, oboroženih z etAm samim I topom, trn Izvrševanle oolicHske I službe ob obalah, toda Sele tedaf« ko hodo dolocetie mele z Italiio. Ne sine zastonj raabarjatf ljudstva s senza-cior.elnirai in neresničninii vestmi. Ra7§irjatiije takih vesti se ne more vedno prepričavati potom cenzure. Senator Mazziotti je rekel tuM. da so se Jusrosloveni vedno postavljali na nam neprijateljsko stallšče. — Tukaj je Mazriotti prekinil: »Nišo nam vračali naših ponuđb prijateljstva!* — Nfttl: »Vračan so flh!« »Nameravam«, je zaključil Niti!, »voditi zunanjo politiko v duhu zmernosti, brez dejanj, kl so v na-sprotiu z disciplino vojske, in brez podietij dvomljive koristi, v duhu italijanstva in civilizacije. re-bivalstvu. Pričakuje se. da bo temu ei banju sledilo še sUnefše, da se na ta način dokaže merodalnim Činiteljem, da ima Baranja nesporno pravico na večj? obsej? v Jugoslaviji, kakor pa JI ga odkazujelo dotsedaj naznačene meje. NAŠE ZUNANJE NALOGE. LDU. Beograd. 5. aorfla. »Tribuna« piše o položaja in naših zu-nanjih nalogah med drugim: S prihodom šefa naše mirovne delegacije v Beograd Je dana vladi možnost, da vsestransko prouči vprašania, ki ie nišo rešena na mirovni konferenci in ki istočasno vplivajo na življenske interese našega kraljestva. Poleg mirovne pogodbe x Madžarsko, izvedbe miroven pogodbe z Bclearsko in vprašanja o reparadjah, se mora vlada tuđi odločiti glede pogodbe, s katero bi se mogel Izvesti prijateljski sporazum v rešitvi ladranskega vprašanja. Tako rešitev zahtevajo od »as ne samo nali zavezniki z Wilsonom na čelu, temveč tuđi interesi našega kraljestva samega. ftalija zahteva danes sporazum na koolerend v San Remu. kfer nai se to vprašanje reli za bodočaost. Vse ventt o kakem nesporazuma v naši delegadji glede riga naših zahtev, kakor tud! o nekakem oaebneui poj-movaaja g. Pašlča, kal Bal se žrtvv-j* to tendendjozno ismSIjene. DRUŽBA SV. ORILA Pt METODA ZA ISTFO. LDU Tnft. 31 aprita. V ponedeljek. at. matca se j« po dotem času vršila ▼ Herpellab-Kozinl AnoKtoa Dmjbe sv. ClrHa fn Metoda a Istre. Salio m ie lepo števflo moi ta tadt neka) ima Iz vse Istre, tud! te fraJodđalttoeišJh kralev ti. nrfz Pule: dtthovfrifcrw. «Q-teUev. poadktnikov. kmetov. Namen lemu zborovaiijn ie bil v oni vrsti ta. da se ostvari prvi oogoi sa delo: aovo vodafcvo. Skiicatdi Mikuktič« ki mu ie vodstvo ©od silo razmer Doverilo oosle dmibe in varstvo njenih koristi ia*D0-verfenik dr. Oj uro Vesel sta podala ob* sirca opis sedanjega stanja $olsrva v Istri in škode, ki jo trpi Družba na svojih zsradbali, ker so bila zasedena od voiaštva. Izrekla sta Dikre besede na račun tlstih. ki so ovirali tako kulturno deio. NavaJala sta kričeče razme-re. Nato se je imela vršiti voli te v nove* Sa vodatvau Bivši župan oazinsk! dr. ime Knrelič je Dredlaeal izDrememho pravil v zmislu, da bodi sedež Družbi odslej v Trstu. Predlonu so se oridru-žili tuđi ostali dosedanji odbornik!, na-kar je bil predio* sprejet sosdasno in ob splošnem odobravanju. Pri volitvaJi novela vodstva in odbora so bili izvo-ijeni »oelasno: Predsednik dr. Edvard Slavik v Trstu, oodpredsednik dr. Ši-me Kurelič iz Pasina. odbomtki: Ante Grubišič, Franjo Leutič, dr. Gjuro Vesel, dr. Fortunat Mikuletlč. Josio Svet-ličič vsi iz Trsta; Šime Cervar, župnik \z Zrcnia io Josin Sirotič. V nadzor-sK-eni svet: dr. Mirko Vratovič iz Pule, dr. Josip Abram iz Trsta in Josto Gri-?ič. ^npnik iz Hermz. V obrambeni sod: dr. Ivo Zuccon iz Pule. Ivan Raškovič iz Maleea LoČinja in Ivo Fleso, dekan v Buzeta. ITALIJA PROGLASI ANEKSIJO TRFNTINA. Pariz. 6. aprila. Italija proglasi v kratkem aneksijo Trenrina do Bretiner-ja. Nemškemu prebivalstvu dovoli neke vrste avtonomiio. S tem nacrtom ie v zvezi poset ^vstrijskesra državnera kancelarja dr. F^ennen'a v Rimu. SEST>>NEK V SAN REMU. Pariz, 5. aprila. Konferenca v San Remu je definitivno določena na đon 19. aprila. Na dnevnem redu te kon-ference sta dve kardinalni točki in sicer: mirovni pokoji zaTurČijo in re&tev Jadranskcza problema. Ameriška vlada v VVashinsrtonu je službeno obvestl-la zaveznike, da ne bo zastopana na sanremski konferenci. Kakor poročaio \z Rima, ie mmistrski predsednik Nitti krepko odločen. da stori vse, da bo na tej konferenci definitivno rešeno jadransko vprašanje. WILSON BO ZOPET KANDIDIRAL New York, 5. aprila. Predsednik Wiison ni v zakon i tem roku sooročil svoie želje, da bi jra pri bodočih vollt-vah ne upoštevali več kot kandidata. Zato je bil v državi Georjdja znova vpisan v listo za bodoče volitve prezi-denta ameriške republike. fiospodarske vesti. — g. Zlato v Zedtoienlh drža-vah. Tekom prvih dveb mesecev 1920. 50 izvozile Zedinjene države zlata za 90,865.250 dolarjev in uvozile za 1(5,490.910 dolarjev. V Argen-tmijo je znašal izvoz 26 milijonov. v Honkong 14, na Kitajsko 10 in v Me-Iflco7. — g. Hamburg. Gospodarski listi poročajo, da so končana pograja-nja, zađevajoča uvoz in izvoz blaga via Hamburg. Češko - slovaSka republika bo imela v Hamburgu veliko poslopje, kjer se bo organiziral transport po železnici in po Labi proti Bosni. — Doh o^'jni v fkngdno. — Trn TttrfovMHfcl inoTM sImC kf st vrši 11. aprila t. 1. ob pol 10. dopolđne v vtiild dvorani botcU Union v Llobljanl fe doloGen rfedeCI dnevni red: 1. Poadrav ta otvoritev sfaođa po predseđnika Stolcu* iket* trgovskega društva »Merkarja« g. Atofztja Unefn. 2. a) Organteadla aalega ligiivtlva in ponMi tfgovfaie sa naSe so* spodarstvo. Poroča g* Fran Oolob. b) Naša trtovtat. Poro€a Mčehnlt grmlia trgovcev v Mariboru g. VUko Weixl. a Trgovina in mdastrfia. Poroča povenenik st javna dela g. ing. DoSan Semeo. 4. Naloga gospodarske politike. Poroča g. Fran Ze-toaft. & Slovenski trgovci in obrtna rako-■odaja. PoroCa g. Ivan Jelama ml. 6. Nai* trgovsko fobtva ForaCa g. dr. Josip Ha-dn. 7. NaSe safitev« iMi prometa to ea-rtmka pofrtflte, FV>ro£a g. Ivan MohortČ. Tr-govstvo Slorenfle opozarlamo na ta ve!e-vaini vsosloveoski trgorsid shod ter m* • biino, &j se tega zboravartla v Cim večiem Itevila udeleži. — Za davkoplaćevaJcs in za hiumnMfcii pla^Ua. Presbiro poroča uradno: Finančn^ ministrstvo objavlja po<3 št 1392 od 2-aprila 1020 nastopno: V zveri a naredbo od 30. narca t. !. št. 331S, po kateri osebe, ki imajo dohođke iz državnih ali občinskDi blagaju, teh ne morejo prejeti, ako ne predlože dokaza, da so plaćali dolžni davek zt I. 1919, le g. flnančni minister 2. aptiTa t 1. odredil: 1. Da denarni zavodi, ki so s sWt-poin od 19. marca t. 1. Stev. 10215 poobia SCeni, da izdaiajo sredstva za plačila v inozemstvu v vrednosti do 100.000 franco-skiii frankov. zabtevajo pred izdavanjem to-zadevnih dovoljenj od oseb, ki i ih prosljo: V stari oblasti Srbile in Crne gore: Potr-dilo pristojne finančne uprave o plačtlu «a» časno predpisanega davka za I. 1919 ta o izjavi za reden predpis davka za L 1920. V novih oblasteh Srbije in Crne gora: PotaBfo pristojnih finančnlh uprav, da so plačali davek po zaćasnem predpisu za L 1919. Ko bodo zaključene predložene izjave o red-nem predpisu davka za 1. 1920 v področju teb oblasti, bodo morali denarni zavodi *a-htevati od teli oseb dokaze, ali so podali iz-jave k rednemu predpisu davka za 1. 1930. V ostalih podrrjčjtb kraljestva je zahtevali dokaz, da se Je plačal dolžni davek za prej ia za 1. 1919. 2. Da Je generalni inspektorat finanCnega ministrstva doižan, zahtev a ti od oseb, ka ter im se izdajajo sredstva za nći«i čila v inozemstvu v vrednosti preko 100.000 franeoskih frankov, dokaze, navede ne pod 1, preden se jim tozadevna odobre* nia izdajo. — Prednost držarnega davfca. Pres^ biro poroča uradno: Finančni minister je odredil, da moralo vse državne oblasti v Hrvatski, Slavoniji, Bosn!, Hercegovlnt1 Dalmaciji, Sloveniji in Istri od oseb, kf imajo pri državnih blagajnah kaka imetja ali zahteve, pred lzplačllom zahtevati doka« od pristojnih občinskih poglavarstev (kru-jevnfli dačnlb uradov) o tem, da so plaćali dolžni davek za pre} kot I. 1919 ter da *• morajo linančne oblasti same prepričati pf> svojih kojigah o tem, ali so te osebe t*a-čale do'žni davek za dobo pred !. 1910. Vsled tega se srne izplačilo nakazati šefa* ko je plačan državni davek. — Trgovsfca r*zsta*a v Braatjn. Prospekt te razstave Je interesentom v pteai;* ni trgovske in obrtnislce zbornice v LjubV Ilanf na vpozled. Draitoene oesfl ta priredifoe. Pivski rhor »(Basbene Matice« V sredo, dne 7. aprila za vse pevke in p*v-ce vaja in važeo sestanek ob 8. zvečec. — Odbor. t Društvo dri. aslažbeocev hiatH&tf SHS v Ljubljani Ima odborovo sejo dne T.( aprfla ob 8. zvečer v običajnem lokafci^ Poinoštevflno. — Predsedstvo. ftl Obciri zbor zadruge stavbnlkov mš Kranjskem se vrši dne 8. aprila 1920 ob 10. dopolđne v pisarni sosp. Smlelovskegav. stavbnika v Ljubljanf, Valvazorjer trg lt? 3, sa katerega so vabljeni vsi stavtmfkt, ■# irvržujejo stavbno obrt, po § 2 in 3 adroa> nlli pravil. — Kot član naCeJstva: 4fl.< A cee t to, stavbnik. Akademski ples. Tovarise akademflete vabimo na pfes, ki se vrši dne 9. aprila v gornjili prostorih »Narodnega domac v ten-rist fngoslov. akad. podpor. dniltvon:. Ljubljana, Zagreb, Praha, WIeof Brno. —1 Vstop le z akađ. legitimacijo. — Vstcupntoaj za akademike 10 kron. — Odbor. bi Šeotiakobsko - traovska molka n»-| dmžnka CMD ima svoj redni občni 7htxx v soboto, dne 10. aprila ob 8. zvečer v sa^ Ionu gostlne Cefnovar na Doleniski cetU; — Odbor. _ _ _____ •______ jt FolzueđlMU ^ — Pri đelegadi mteisti^tva (^ nane na Poganski cesti šf. 2 na&r se je na hodniku v-I. nad^tropju n*-; žigrosan m nekolekovau ^tokronski bankovec. Iz^ubkeli nm se lavi n«* finančni deželfii blafrajni. Izgnbijeeo. Izgubila se Se v nedelfey dne 4. aprila na potu s Spodnjega Rožnfltt« čez Drenikov vrh crna ženska čepića (seaM sfcfn). Polterri naldftelf nai jo proti dom** nagradi odda v trgovini J. Lozar na Mcsi-n«m trgu. J9tn* Ugablla Je gospodična na Ah'acrievi' cesti do tramvaja na mitnici stodmarski bankovec, U ni bfl njen; gospod, U le W za njo, se prosi da ga odda v Narodni 1m*> ftrnt, če sa ie pobrai. Llstnka arednlitva. V Tedaoat ia ravnanje, članke in s*~' siavke, ki so že izSH v kakem drtigem ljtib-Danskem dnevniku, bo uredništvo odslej đosledno odklanjalo, ker nima prav nobe* nega smisla, da bi v času splošnega nedo-stalanja papina eni in isti članki izhalaMj isfočasao v dveh listih. — Uredništvo^ Olavai arednft: / Rasto Pustoslerašek. Božldar Vodeb. Odgovorni urednik: i ——^---------------- - 7 _j.____-_ 1 taaie bolečfae? V obraza? V obJ lem telesu? VaSe mišice in živci Van' odpovedtrjek>? Poizknsite pravi Fellcr-iev Elza - fluid! Bodete se čudili! 6 dvtfnatth ali 2 veliki steklenici 36 K. Ali trpfto na počasni prebaci* Na skbem apetitu? Zaprtju? Proti tena portmirato ^>rave Fetterjeve El«a . kroc-Uce! 6 škatlfic 18 K. Pravi, ialodac okrepčajoča Švedska tinktara, 1 stekle-nlca 15 K. Omot ta poStnina poeeM a najcenele, — EaajM V* rasta, Wkttm stala. Etasvatii it 2». rkrttahm . - Stran 6,_________________________________________________ »SLOVENSKI NAROD«, ** ** »prtim lWa____________________________" ___________________tfcv. 7a. I Pawl Sedej nMmr in ptststeik Ivanka Sedej m. Mrzlikar parolem 4. 9prtta 19». JavoriHk Vrtmlka« [Kupimo! I jar em (Spatt-Gatter, Cy- I ■ m iinder - Fournir - Gattcr) ■ .■'■■• V,: po mogočnosti .Topham* I ■ 1?:^V ali znan\ka Plni & Kai, ■ ■C^AT^J ->- jarem (Klotz-Spa1t-Gat- I ■*"rV-.-: ter) nov ali rabljen, ali ■ ■ ■ ~ dobroohranjen za brez- I ■ hibno delo, dobaven I B tako; ali kasneje. I ■ Ponudbe pod šifro ,Fournier 889' ■ I na Blocknerjev anončni zavod, ■ ■ Zagreb, Jurjevska 31. Tel. 21—65. ■ ===== sairiostoien--------- knjigovodja, izvežbana starejša moč, oženjen, vešc dvojnega knjigovodstva in vseh pisarniških opravil se išče za veliko podjetje. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo „Slovenskega Naroda* pod „Sarnostojen 2496*. 2496 Vnnim vcčjc količine na vagone: jelo-littjilul ve deske. materijal (gradja), late-kolje za vinograde, apno, oglje in pla, čam naj vis je cene. Ponudbe pod Vladimir Kkov, Stapar, (Vojvodina). 2260 TO IP Ml Vptalaaja aaata ta-starte ,Lcm* UiHJtaa.________»06 ili blilffl Patiatt p? bcS mojstru, Če oogoče s hrano ia stanovanjem. Ponudbe na uprav. Slov. Ha-roda pod »Kroja« pomocnlk*S02' 2 biti 2TIH Hinttm^ naprodaj. Pojasnila pri P. Sciaatri. Bt-stii tr** 1* aul 1 - t ara. 2486 KHl a mnlanKtil .CX&. tančnim ropisom in oeno na .tepa* KrekM trg 10, tjaMjaaa. 2023 fadfli muH iz mošanekarjev 3000 Itr iSBOI IIBI ima na prodaj Fraajt Si stertti, St. Jlkoi f Ml. 2448 SanRtalBtga mitom.]. H sami-rtaliilneipnfeitiiiir^^c moči, sprejme takoi proti dobri plači Koroik« Q**»«tfanka dreifca Zglastri se je v pisar ni družbe v Ljubljani .Balkan*. 2459 _—— hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. VpraSa se: Cesta ta Kodei-Jero tt 6. 2468 Parna lokomobila 20 HP, rabljena pa še dobro ohranjeifa, se kupi. Ponudbe na Nenmana nas!. Čakovec, Medjimnrje. 2444 mtr Pozor! ~*m Proda se mlin na veliki rekt na Do Icnjskem v Siovenni. Z velikansko vodno silo. Z visokim! bregovi. Leži tik ob žel. progi 15. min. od velike žel postaje. Pripravno kakor nalašč za zgradbo elektr. centrale, tovimo i.t.d. Materijal: kamen in pesek na mestu v neizčrpm množini. Interesentom naslov pri opravi Slov. Naroda. 2375 Zahvala. Za vse izkazano sočtitje povodom izgube svojega soproga, gospoda FRAHCA HUD0VERN1G I izrekam vsem sočuvstvujočim, kakor tuđi mnogobrojnim t udeležencem pogreba svojo najiskrenejšo zahvalo. I RADOVLJICA, 6. aprila 1920. Mm seprega Jlgena Mmm raj. lltni B^EJ^B^BsKSBiHBf^Ba^Ba^Bl^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^BaS B^R9FilBBB^BiBBHl^^B^B^BBBBHBBB^Ba^BaMBaBa^Ba*BalBa^BaYBHBs^B1BaYBaHBBBflBHi 3HHHHHHHHHHHHal t i Iva« Splfchal, davčni upravitelj v. p. naznanja v svojem in v imenu otrok Irme in Arao$ti ter vseh ostalih sorodnikov in ' znancev prežalostno vest, da je njegova iskreno ljubljena, nepo-! zabna soproga, oziroma mati, sestra in teta, gospa Marija Spiial roi. Prol včeraj dne 5. t. m. ob pol 10 uri zvečer po kratki mučni bolezn* mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 7. t. m. ob I 5. uri popoldne iz niše Žalosti, Spodnja SiSka, Planinska c 190 na pokopallSče k Sv. Križu. PriporoCamo jo v blag spomin! I V Uafclfa*L. dne 6. aorila 1020. Vinara Fm Jđmt tata. fenisto. pri porota pristat wtošm lm Ma vfa« po ugodni datvaj mi 511 KONJAK ::: Pri slabosti vtled starosti, teikočah v želodeu, pelanja mođ, je star vinski konjak pravo živi i enje vzbujajofe sredstvo. Dve poltitrski steklenid poSlJe s zabojem vred kot caporno blago za 80 K MlnH veleposestnik, mć Goltf Rili, pri Konjtcab, ŠUjersko 12/0 ^Eja^a»|at^Bta|afc^aB SS Vit featkflf PW^ mjaf««, cvttrlce v a%tptJ »sbati »a avsav m wwoio ptipotoca aiaww •■ Žetezne tračnice Sozdne fdeznlce po enostavnem tekotea metra pet in pol ali tedem kiloframov tefke, eventualno tuđi na želejnih Svelerjih montirane. Selimo k«a4H sa pv*aaptatt ilNft in to v koliani od Jeden do i et vapnnov. Ponodbe ra: Brato J«* ■•fca>vtd trpaii hi« itf ■, la§r*bv Sakcvltova 4. 241S Odwt)tnik m Viljem Krejčl Je otvoril svojo odvetniSko pišamo v LjaMlaal, Woltora «M«a H%w. 5; L aiatelMpI«. Telefon Št 401. — Poit. ček. ne. it 11741. Razpis s uib. Gcrentstvo mestne občine Škofja Loka raxpisoje službi obcinatetca tajnik« In redarja, obenem sluge. Obe mesti je oddati talu^. Tajnik in redar dobit* sta* novanje v mestni hiši. Lastnoročno pisane prošnje z naveđbo zahtevane plače vložiti je na podpisano gcrentstvo najkaneje do 30. aprila 1920. Ooroststvo moiUe obtta« Stella h*km _______________________dne 2. aprili 1920 »0 Hrvatsko zemaljska tanko 1.1 Podružnica a Crikvenici traži vrsnoga i samostalnog dopisnika (dopisnicu) coji je potpuno vješt hrvatskom i njemačkom Jezik« * govora i ?ismu. Nastup odmah, a plaća prema dogovoru. Ponude obložene ;a svjedodžbama o dosadašnjem službovanju inudu se upraviti na Hrvatsku zomalisfcu Banku d. tf. Podflulio m _________________Crikvenici« _______________2509 |^^^^^^^^aj^^::^HB^JflB^B^B^B^B^B^B^B^B^BlB^B^BBB^B^B^B^BaB^BBBHB^B^aBlBBBBBBaia ® Modni salon JH^I Sti(lly- Miške © I LJUBLJANA, I I Židovska ul. 3f Ovorskl trg 1. I I Priporočam veliko izbiro najnovejših srll«afll isitlav, I I »»takov, 6tplt la slaaialliav sa itve la tMOlotb I I Popravila toteo la tmUd kMmfcl W*W v I I erao. telsgl. ■ ^aajaaajiBaaaaaajBaaaaaaaaaaHBaasEBaBaaaaaasBaaaaaaaaaaaaaaaaaaBBflBaaaaaaaaaaaaaaaaai St. 6740. ref. X. 2490 Razglas. V zmlslu § 53. občinskega reda rarglaša podpisani mestni magistrat, da so rataQ8ti< sklopi mestne občine za čas od 1 julija 1918 do 30. juni ja 1919tnsicer: mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine, mestne pohotne vojašnice, mestne klavnice, mestnega vodovoda, airiortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila, mestne elektrarne, mestne pliname, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavjalnice, mestne pri-prege in zaklada splošnih ustanov dogotovljeni ter bodo občanom 14 dni, t. |. od I« to t9* a|Nrtla MM v prostorih mettnega knjigovodstva na vpogled. O morebitnih ugovorih razsojal bo obČinski svet MM««! amaflbtrat HaMlaaiM dne 31. marca 1920. POLDI WEISS naznanja v svojem in imenu svoje hčerke FINI vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njen dragi soprog oz. oče gospod g Mihael Weiss fcamiU aaafstm, pas#s. la «a»tialk aiMta« kraalL w &faM|aal danes 6. t. m. ob pol 4. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previđen s toli-žili sv. vere mirno v Gospodu zispal. Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se prepeljejo 8. i m. ob 4. uri pop. iz hiSe žalosti, Konjušna ul. 13 na pokopaltSče k Sv. Krilu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v fami cetkvi tmovaku ftfaUlaaa, 6. aprila 1920. kta^Mt taAMl teditaettmka-MBiaH|8 HMMi aprejme ara. praia notar v Ljobilanl. Ponođbc pod .a. Mt# im »praTniitvo Stoven-•kega Naroda. 2506 f l Hl ata^M itl M V*0** v vreli ■ fl|IH IH Cab po lastnt cc-m. Naslov pove oprarniltvo Sloven-tkega Naroda. 24S5 Uh>9 w *»* imiiatl In dobro prat; HIMIt perilo, mirna in pobožna se itfe zn tako«. Pismene ponadbe na g. Zata VaaM. Zafret, n ca U. 2495 faiffinn ii m mntii ,'A orali arondiranega sveta in gozda v Jugoslaviji se kupi takoj. Posredovald iiKljuČenL NatanCne pismec ponudbe na JaliJ iL Stiberaagel - Haessicrsbafea. Ztfrea, glarma pttu restaitc. 2493 Seno, vsako množino, dobro konjsko razpoiilja FRANC KINCL, Št. Jur ob južni železniti. 2503 Registrima blagaina .National- št 442 X u K 99-99 f aajbol)5em stanu, |enaorodai. — Vpraianja na poStni predal 53, Celje. : Kolomaz: loičilo, kremo za čevlje, plavilo, crnilo ttd. dobavlja 6raztf Che-Mbdw Produkitft-rabrik Jostf Labtrf 6. aL b. N. Craz, Karlauerstrassa 5. aMim lak M" 7 ke»Nd1i sfl Hltin IM mTIiI s pr kiopnfm vozom in z 2 rrestavama se proda. Polzve se Zt Onatai tt. t, tri Starta 2489 laMrtnitIrum vftin, ter prevzameni eventualna naročita. I Ponudbe pod .Š^ca tm* na urrav- I niStvo Slovemkega Nareda. 2508 I InVlU (a vel'k* °°va WerthefmovA I nflilUlf |t blagama pri Eriesti Zeaui. 2e1eiaa Ktfla. Karataa. 2487 Računovodja ob enem kancelijsld manipulant« se iš£e pri posparskl opravi Gospod)« ali gospodične, katere so knjigovodstva in atrojepisia zmofnl, in se hočejo na deželo preseliti naj podajo oferte z euniculutn vitae pod naslovom .Gozdar- f tkl račaatfUlt 2498" pri upiavi Sioven- I skega Naroda.__________________2498 I Menjačnica Koste Arsenića I Z«9r«s>9 Nlkolltev« ul. 3.1 Kupnje 1 prodaje najkulantnije sve I vrsti srebrnsg zlatnog 1 papirnog novca. I __________________________2504 § Pr*a**f«vmtk Utm a>«patea>nia I Isarfasiag« I računovodja t tikojanjim vstopom. Mora biti po. I polnoma IzveSban samottojen kore-1 spondent v slovenskem in nemškem I jeziku. Prožnje z navedbo starosti i- I dosedanjega poslovanja je vposlati u I npravniStvo Slovenskepa Naroda ?| označbo: »tiCaavfttja sa ircsiogoTn^ I Z4#Z* r 6 249-1 Taujoau! Tsujoau! Točni kupci smo za vsako količino postavljeno na Švicarsko mejo. Resni pro dajald naj takoj poSljcjo ponudbe na Jugoalavta «1. cl* IBrtcti, last«p. ___________________atvo ttortator, Vr—v %»___________________ Sprafmeta a« tatof proti *«arl platli y^a»*a,aTa^a^#Jr»a»iLa>a*Ž^ zmožna slov. In nemike korespon-HOTV9|#OCI6llwniBt dence, stenografijc in strojepisja. ter lamostojna pisar, ženska mot, d ]e izvežbana špecerijska prodajalka in bi bila veiča v občevajrjn s stranka« ni pri prodaji na debelo. — Ponudbe te prvovrstnih moči naj se vpoSljejo na ■aslov: Li«Mlamav posHml pr«4al at. ISf. 341» Oznanilo. | Vsled prisilnega izgona iz mojih dosedanjth skladtič in prostorov m lof)a>av#fakJI cesti *t f, v katerih sem celih 96 let vodil svojo veletrgovina, »bvelčam svoje cenjene trgovske prijatelje, da se ootlej nahajajo moje pisaru e I n skladiSča kakor tuđi prostori -Jatram«« trmšMm m •• i. ▼ mMh laat-Uk atasjlopjibi Dama|ata ••*• ŠL t. Avgast TomatU 0tr« a\« atartaaaovM amaL) koji se želi etablirati ili svoje prostorije puudsilHV nndjam «z onjereno crjerv-1 tamo malo rabljeni, kompletni, elegantno, moderno i soUdno gradjeni duianski namjeitai ia bogatim priborom, eventualno t pojedine djelove. Prikladno za drogerijsku, ^apirnicu, draguljarsku, parhimerijsku, delikatesnu ili ipeeerajskn radnju. Točar >pis pismeno. Pod brojem ,1111 • na aaontao •spMtolfle 9m§M Vosae, ____________________»a»y*, m—11. Ž49)| Bez konkurencije ?V]S^2X (tez konkurencije !* JUGOSIAVEHSKAINDUSTRHA PAPIRA Brzojavi: Jtp*N«teliČ5va 3. IAGRBB" Ntkonieva ul. 3. RMKCPfM^S* OMtMMMIDMSJS« RMICVpVMIS DOTS*>*B* WPHMOvpnBV»S^PV|9S9 POHC9 I tefabit) intvsMi In ksac staotot. ■**. kaftt la ofMafa v it straha saata- I jelaai alaaa, I iSvečeTMira'll Q v omotib od kg, ){l K kavo, modro galico X K iiflice, iveplo, S 5 koruso, ovss. c s moko JI u hi e«We lemdjake proizvode ter plodine prađt)a)o mm* V I 5 ■• ?m po tmeralb eeaah u I K Dumie, OJivIć, A PitarevU S g ZaHpPStot JHtlf#Va>C W§ fl I ■sW aM^^k^as^sBa^slB^BslaVBa^ # ■psja^a^smas^a| ^a^aft. lafaa^L. ^s^Bat^^—iBa^Ba^ Bp^B I ^ ^^b a^^^S^B^BBpaT ^BSS^BSS^^^^SJB^BS/ • aBBBBpB^^B^BjBMS^Vv ^^^^^^^^ W ^^B^B^P aMJBBai^^^^^BB^BBPB) bV^bv Bj K ' ' X K •--—----------~----———' N IJBBj^S|^B^a^^S|ais%pB^a^pB^sys|g^»^aijamaiBiapma» I ppa^pjt™^M_^B_^B]^2^^^B*alBiHfcB^3CS*^Ba^BA^ES«V^Lw^a™«^Ba^B^^BiS»l ■ vmm »na lmh ■ k tren otrokom, ki obislrajejo ljudsko ■ Solo. Reflektira se samo na teko, ki je ■ zmolaa nadsorovatl otroke rri nalogan, ■ ter je reooljnbna in sama dobro vxgo- ■ iena. Naslov v uprav. Sov. Naroda. I Koruzo ¥ dobra in dsfftkfno ■ 6iorgjt %m ■ ItMrii MBtUM ti U. bbH ----------------- ----— _^_^__^^M^„,M_^h^^^^—_ Zaiaiiin iilđii BiiiiaHitnlii vino bdo in nkfcv teftnik 1919f andi na vagone po ceni od K 14*— naprej M. Misato, flafcslinllfil «mhb«b«mb«mb^"■*• sPOiMsMM« mmmmmm—^mmimm—mm^mm^muKmmm—mmmm^\