Gozclarstvo v čas'L in_ prostortt 
orjakom. Predstavi la se ni nobena izmed številnih slo-
venskih lesarskih sol, na tekmovanju tesatjev med 
desetimi zastopanimi narodi ni visela slovenska zasta-
va, visele pa so zastave vseh drugih, Avstriji sosednjih 
držav_ Dejstvo je. da se ni predstavilo nobeno slovensko 
gozdorsko podjetje, izobraževaln<l ali znanstvena usta-
nova. Temu ne moremo več reči samokritičnost slo-
venskih gozdarjev in lesarjev, ampak prej nezain-
teresiranost in brezvoljnost . ln če ponovim za W. 
Dennuthom: "Še naprej bodo potrebni veliki ne1pori, 
Obisk južnotirolskih hudourničarj ev 
Ko sem pred leti mojemu stanovskemu kolegu in 
prijatelju dr. Alois-u Karner-ju iz Južne Tirolske po-
vedal, da im<m1o tudi mi v Sloveniji podjetie za urejanje 
hudoumikov (PU I-l) z vrhunskimi gozdarskimi strokov-
njaki- hudourničatj in ga ob tem vprašal, če je za to, 
da se južnotirolski in naši hudourničarji enkrnt letno 
izmenjaje obiščejo, je bil takoj za~ 
Moram povedati. da v pretežno gorat\ in avtonotnni 
pokrajini na severu {(alije -Južni Tirolski, nač11no 
urejajo hudournike že od leta 1884, to je 1 15 let. 
Firma, v kateri delujejo južnotirolski hudoumičarji, 
ima širši obseg dela, saj se ukvatja še z izkoriščanjem 
gorskih porokov in rek v energetske namene, ~krbijo 
za pitno vodo in podobno (nemški naziv finne: Sonder-
betrieb fUr Bodenschutz, Wi ldbach und Lawinen-
verbaung). 
Ko je bil vzpostavljen osebni in pismeni stik med 
obema firmama. :;o $trokovni obiski stekli. Dogovorila 
sva se, da se po možnosti enkrat letno obiščejo (manjša 
skupina za eu osebni avto). Takšen obisk ali ekskurzijo 
je razmeroma lahko organizirati, stroški in priprave 
niso veliki, v~i udeleženci, go~titelji in gostje pa v treh 
dneh veliko zanimivega vidijo in se pri tem marsičesa 
naučijo. Pogovori tečejo pravzaprav od z1.1jtrka pa vse 
do takrat, ko gredo udeleženci spat. 
Do sedaj so se hudournib1ji obiskali že trikr1.1t, 
letošnji program pri nas od 6. do 9. maja pa je bil 
takšen: 
Prvi da.n smo štirijt1žnotirolske hudourničarje pri-
čakali na mejnem prehodu Vič na Koroškem. Po kosilu 
je sledil ogled. hudournika Suhodol nica, ki je leta 1990 
in 1995 ob neurju odplavil gozdno ce:-to v dolžini 3,5 
km. Problem so hudourničarji rešili z gradnjo zaplavne 
478 
da izrabi mo bližino Italije. Slovenije in Hrvaške. Vpra-
šujemo se, če slovenski gozdatji nimamo nobene ideje, 
zaradi katere bi bilo vredno izrabiti in negovati med-
sosedske odnose z Avstrijo. Morda bi komu koristile 
tudi naše gozdarske izkušnje: rni pa bi, če ne drugega, 
vsaj promovirali Slovenijo in slovensko gozdarstvo. 
Jaka Klun, 
Mag. M.i.rko Medved, 
Mag. Robert Robek 
pregrade. Med letoma 1980-81 se je tudi uredilo sotočje 
hudoumiških potokov Suhodol nice in Jenine. Pred tem 
posegom je voda ob vsakem večjem deževju zahla 
stavbe v Podgorju. 
Drugi dan so se udeleženci ekskurzije odpravili v 
Gomjo Savinjsko dolino. Ogledali so si hudourniško 
dol ino od Luč do Podvolovljeka, kjer je hudournik 
Lučnica leta 1990 naredil ogromno škodo. V dolini so 
si ogledali sta~o zaplavno pregrado, ki še danes dobro 
služi svojemu namenu, v Podvolovljeku pa sistem kon-
solidacijskih pregrad. V močnem neutju je zemeljski 
plaz v dolini Lučnice leta 1990 popolnoma zaprl do-
lino. za naravnim jezom pa se je nabralo okoli 2 mili-
jona mJ vode. Danes o hudi naravni kLitaso·ofi skor<1j 
ni več sledu. 
Kasneje smo si ogleda li sanacijo '·S]apnikovega 
plazu" pod Raduho, ki je bil J ,5 km dolg in 80-200 m 
širok, i mcl p<~ je okoli 1,5 mi lij ona m~ zemeljskega 
materiala. Tudi ta zadeva je uspešno sanirana. 
Da pa se ne bi pogovarjali samo o stroki (saj ro ni 
bil izključni namen), so si popoldan gozdarji pod vod-
stvom našega kolege Avgusta Len~r-ja ogledali v lepem 
sončnem vremenu šc Logarsko dolino. 
Zadnji dan obiska v Sloveniji so južnotirolski 
hudoumiča1ji preko Črne in Mežice. kjer so si ogledali 
muzej- rudnik, odporova li proti Mariboru, na Gozdno 
gospodarstvo. Pred tem paje goste z imenitnim kosilom 
in lepimi darili pogostil župan Črne, gospod Franc 
Stakne. 
Upam, da bodo spoštovani kolegi tudi v bodoče 
imeli dovolj časa, energije in volje, da bodo s takšnimi 
srečanji nadaljevali. 
Branko Štampar 
GozdV 56 (1998) 10 
GDK; 903 : 901 : (497.12) 
Posebnosti pri prometu z gozdovi 
Jan ko BOSTJANČIČ* 
1 UVOD 
Živahnejši promet z gozdovi, ki ga opažamo v zad-
njem času v Sloveniji kot posledico clenacionalizacije 
in vse večje deagrarizac ije l)<lS sili v ro, da spoznamo 
osnove in posebnosti postopkov prometa z gozdovi. 
Zaradi občih koristi gozdov in zagoravljanja optim~l­
nega delovanja gozdnih ekosistemov, so namreč po-
stavljene številne omejitve pri prometu 7: njimi. 
Z izr<Eom promet z nepremičninami zajamemo vse 
pravne posle, s katerimi nastajajo, se sprcminjnjo ali 
prenehajo p~emoženjske pravice na nepremičninah. 
Najpomembnejši so: 
- prenos lastninske pravice, 
- ustanovitev zastt~vne pravice (hipoteke), 
- nstanovitev služnosti) 
- ustanovitev najemnega oz. zakupnega razmerja. 
2 PRAVNI VIRI, KI UREJAJO PRO!\'IET Z GOZ-
DOVI 
Promet z nepremičninami se dotika razi ičnih prav-
nih področij in zato razum lj ivo ni enotno urejen v enem 
predpisu. Najpomembnejši pravni viri, ki urejajo pod-
ročje prometa z nepremičninami so naslednji predpisi: 
- zakon o temeljnih lastninskih razmerjih (ZTLR -
Ur. l. SFRJ 6/80); 
- zakon o obligacijskih razmetjih (ZOR- Ur. l. SFRJ 
29178); 
- nkon o zemljiški knjigi (ZZK- Ur. l. RS 33/95); 
- zakon o nepravdnem posmpku (ZNP- Ur. l. SRS 
30/86). 
Navedeni viri veljajo za celotno nepremičninsko 
področje, če predpisi ne določajo drugače. Ob tem velja 
pripomniti, da je v RS v reku reforma ci vi \nega prava 
in dl"l se v kratkem pričakuje sprejem novegn zakona o 
lastnini in drugih srvamih pravicah, ki naj bi zamen_ial 
ZTLR in obligacijskega zakonika, kot nadomestilo za 
ZOR. 
Gozdovi spadt"ljo po naši zt~konodaji med tiste ka-
tegorije nepremičnin, za katere velja poleg splošnih 
• J. B .. dipl. inž. gozd .. Gozdno gospodars1vo Postojn::~. 
Vojkova 9. 6230 Postojnr., SLO 
GozdV 56 (1998) 10 
Iz domače in tuje prakse 
predpisov tudi posebna ureditev. Za promet z gozdovi 
sta bistvena n<'slednja podrobna predpisa: 
-zakon o gozdovih (ZG- Ur. l. RS J0/93); 
- znkon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ - Ur. l. RS 
59/96). 
Poleg vsega tega pa na režim obsega in vsebine lt~st­
ninske pravice ter posledično tudi na pravila, ki do-
ločajo način odvijanja prometa z gozdovi, vplivajo še 
naslednji predpisi; 
- zakon o varst\'U okolja - Ur. l. RS 3 2/93, 44/95; 
- zakon o zemlj iš kem katastru- Ur. l. RS 16!74, 42/ 
86; 
- nkon o i7vršilnem poscopku- Ur. l. SFRJ 20/78; 
-zakon o dent~cionaliznciji- Ur. l. RS 27/91, 31/93~ 
- zakon o VJrstvu naravne in kulturne dediščine-
Ur. l. SRS 1/83.42/86, 8/90, 26/92. 75/94. 
Že sam obstoj posebnih predpisov, ki urej<1jo ne-
premičninsko področje, kaže, daje za presojo pravnih 
razmerij v zvezi z nepremičninami odločilnega pomena 
btegorizacija nepremičnin glede na vrsto rabe. Kate-
galija zemljišča se v praksi praviloma določa po zem-
lj iš kem katastru. Njegova neažLHllOSI ob l<lko incen-
zivnih procesih spreminjanja vrste rt~be predswvlja 
veliko pomanjkljivost. 
3 POSEBNOSTI PRT PROMETU Z GOZDOVI 
Omej itve in po:;ebne določbe, ki veljajo za pravni 
režim prometa z gozdovi, so predvsem posledica jav-
nega interesa držllve v zvezi z izrabo tal in jih lahko 
zdru:Zimo v tri .skupine. 
-prepoved drobljenj<l zasčitcnih kmetij; 
- rn~dkupna pravica; 
-odobri tev upravne enote. 
3.1 Prepoved drobljenja zaščitenih kmetij 
Prepoved drobljenja zaščirenih kmetij izhaja iz 2. 
člena zakona o dedovanju kmetijskih gospodJrstev. Le 
izjemoma se lnhko namreč proda posamezno kmetijsko 
ali gozdno z em lj išče, kije se sta v ni del takšne kmetije. 
479