Štev. 149.
V Lftiblfani, sreda, 5. fuiija 1922.
Leto n.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POSTI:
za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45'—
I
Uredništvo n upravniStvo o Ko oitanra itlki St«. 8 — TUifat uredništva štev. PO — Telefon ■oi dpravoištva Stev. 328 mm
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22 50 za en mesec Din 7’50
V upravi stane mesečno Din 7‘— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna Številka stane 50 p
Hale neizprsanenlllue zalita.
Nezaslišani zločini današnjega režima 80 privedli do tega, da je izgubil ne samo zaupanje ljudstva, temveč tudi krone, vsled česar mu politične šembilje prorokujejo konec.
Če se ta prerokovanja uresničijo, se bo mesto sedanje večine iz radikalov in demokratov morala seveda stvoriti kakšna nova in se izvršiti razne poteze na šahovi deski našega strankarskega življenja. Naj se zgodi karkoli, končno bo ljudstvo vendarle prišlo do tega, da izreče zadnjo sodbo ob volitvah.
Pri tej priliki ne bo nikakor odveč, če se vsi vodilni faktorji opozorijo na resnično in od nobenih vplivov nepotvorjeno mnenje širokih ljudskih slojev naše države. Niti rokotvorni niti še bolj izstradani duševni proletariat se ne more zadovoljiti z mislijo, da bi vodstvo države ostalo še kaj dolgo časa v rokah katerekoli izmed srbskih buržuaznih predvojnih strank, naj si že bodo to demokrati ali radikali. To je treba omeniti zaradi tega, ker vsi vemo, da na Balkanu pri volitvah zmaga tisti, kdor volitve vodi. Ker pa je na drugi strani treba računati z dejstvi, se mora odkritosrčno priznati, da bi ljudstvu bilo bolj ljubo, da vodi volitve radikalec Stojan Protič, nego kdo drugi, pod neobhodnim pogojem seveda, da se takoj ukine zloglasni zakon o zaščiti države, odpravi odkrito izjemno stanje v Makedoniji in prikrito izjemno stanje v Hrvatski ter se da volivcem pravica voliti katerokoli stranko hočejo.
Pri tem pa mora ljudstvo nasproti radikalni stranki in kateremukoli njenemu predstavniku ostati previdno. Krščanski aocialci se vedno zavedajo, da je zamisel države po programu SLS od zamisla radikalcev ravno tako oddaljen kakor od državnega programa demokratov. Naša temeljna zahteva v tem oziru je ta, da bodi naša država svobodna sporazumna zveza vseh v njej bivajočih narodov brez razlike predvsem slovenskega, hrvatskega in srbskega, na podlagi kar najpoštenejše zakonodajne samostojnosti, narodne enakopravnosti in socialne pravičnosti. Vsako četudi prikrito težnjo za nadvlado kateregakoli naroda, bodisi v jugoslovanski državi sami, bodisi naše države nad drugimi narodi Balkana, načeloma odklanjamo. Odklanjamo tudi zvezo med Jugoslavijo in Romunijo ter Grčijo, dokler vlada tam sedanji reakcionarni režim in dokler ta zveza stoji na imperialistični podlagi od Francije narekovane politike v Evropi. Pač pa zahtevamo, da se sklene alijansa z Bolgarijo, da se politika pritiska^ in maščevanja nad bolgarskim ljudstvom že zdaj popolnoma izpremeni in da se navežejo odkritosrčni stiki z neodvisno albansko državo. Odločno zavračamo tudi stališče radikalov napram Rusiji. Obveze, sprejete napram Društvu narodov, se imajo lojalno izpolnjevati, dati narodnim manjšinam vse njihove pravice brez pridržka, in nehati z vsakršnim militarističnim rožljanjem s sabljo, podpiranjem ruskih reakcionarjev in šovinističnimi izpadi.
V	notranjepolitičnem oziru se ima zadovoljiti slovenski narod s popolno zakonodajno svobodo na vsem svojem enotnem ozemlju in Hrvatom dati povsod, kjer bivajo, neokrnjena samouprava; kjer so pomešani s Srbi, se ima zasigurati popolna enakopravnost enih z drugimi. Makedonija ima biti avtonomna dežela kakor slovenske, hrvatske in srbske province. Dokler se ne stvori v državi koalicija vseh ljudskih socialnih strank, kar je naš najvišji politični cilj, se morajo izpolniti vsaj glavne zahteve našega socialnega programa: predvsem zahteva rokotvorni in inteligentni proletariat, da se pošteno plača, in zlasti uradništvo terja, da se reši smrti od glada, medtem ko se »višji« sloji valjajo v bogastvu na račun ljudskih davkov in žuljev. Vsi delovni stanovi imajo dobiti svoja stanovska zastopstva z obvezno^ močjo, plače se imajo avtomatično regulirati na podlagi indeksnih Številk po> tekoči skali, dokler traja sedanja draginja. Ustava se v vseh pogledih nima samo revidirati, ampak temeljito nreobrniti: vidovdanska ustava se ima sploh kasirati!
Z vsem, kar bo men j od tega, »te ljudstvo, ki dela in strada, ne bo zadovolji-
lo,	tudi ne pod kakšno drugo vlado, ki ne bo Pašičeva. To, je bilo treba povedati.
Kriza vlade raste.
Pomilostitev StelKa in nlene skrivnosti,
Belgrad, 4. julija. (Izv.) Napetost, ki se je pojavila med krono in vlado zaradi pomilostitve atentatorja Stejiča, je vsak dan večja. Minister za pravosdje dr. Markovič ni mogel privesti kralja do popuščanja. O tem je danes razpravljal ministrski svet. Govori se, da se nahaja vlada v težavnem položaju. Minister Pribičevič se najbolj boji, da utegne vlada odstopiti in je zaradi tega sprožil formulo, da so napetosti med krono in vlado krivi kraljevi svetovalci, to je minister dvora Jankovič in adjutanti. Zaradi tega jih je treba zamenjati. Ministrski predkednik Pašič pa ni tega mnenja, ker ve dobro, da je ta napetost nastala iz drugih vzrokov. Zaradi tega piše današnja »Politika« očividno in-spirirana, da bo ministrski predsednik Pašič predložil kralju ostavko celokupne vlade. Da je kriza že tako napredovala, se vedi tudi iz tega, da je po sklepu ministrskega sveta odpotoval zunanji minister dr. NinČič danes na Bled. Vendar pa sodijo v političnih krogih, da to potovanje ne bo izboljšalo položaja, ker kriza ni nastala zaradi vprašanja pomilostitve Stejiča, ampak iz težjih in večjih razlogov. Stojan
Protič ima, dasi se je poročalo, da je prišel v Zagreb le na dopust, vendarle gotove namene in zaradi tega pripisujejo njegovemu potovanju veliko politično važnost. (Takim vestem ni verjeti prej, preden se nc uresničijo.)
Belgrad, 5. julija. (Izv.) Pomilostitev Stejiča ima dosti bolj globok značaj, kakor se je mislilo v začetku. Sedanji vladi kljub njeni krvoločnosti ni šlo samo za to, da se vzame življenje neznatnemu delavcu Stejiču, temveč je imela pri tem dosti bolj tehtne in važne namene. To dejstvo potrjuje tudi to, da ie obenem z Lazico Markovičem odpotoval na Bled tudi minister za zunanje zadeve dr. Ninčič, ki je znan kot dvorski človek, ki je dosedaj užival na dvoru precejšen ugled in je imel tudi precej vpliva. Vlada ga je poverila z nalogo, da na dvoru premaga ovire, ki so se postavile na pot Pašič - Pribičevičevim načrtom. Pri tej priliki je treba poudariti, da je korak kralja Aleksandra glede pomilostitve Stejiča sprejela simpatično ne samo opozicija, temveč tudi večina poslancev vladnih strank.
Mmtskfatski minister Krstelj ssdstopil.
^esporaium s Paiiiem radi pogodbe z Italijo.
Belgrad, 5. julija. (Izv.) Naša vlada je iz Rima prejela vest, da je italijanska vlada sprejela vse naše protipredloge glede rimske konvencije in izmenjave rapalske pogodbe. V parlamentarnih krogih je to vzbudilo splošno odobravanje, ker se smatra, da bi bile s tem konečno odpravljene zapreke mirnega razvoja. To veselje pa ni dolgo trajalo, kajti popoldne se je razneslo, da Pašič s to rešitvijo nikakor ni zadovoljen in zahteva predvsem to, da se svobodna zona okoli Zadra zmanjša na 5 kilometrov. V slučaju, če Italija ne mara sprejeti tega, naj pride zadeva pred razsodišče. Te vesti so posebno dalmatinske poslance zelo razburile, ker so izjavili, da je bilo z dosedanjo rešitvijo zadovoljno samo prebivalstvo v okolici Zadra, ker je s tem dobi-
lo	vsaj prosto tržišče. Dalmatinski poslanci izjavljajo dalje, da bi znalo Pašičevo stališče stvar zavleči v nedoglednost. Radi tega stališča ministrskega predsednika je minister dr. Krstelj takoj podal pismeno ostavko in navedel kot vzrok slabo zdravstveno stanje. Predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič je skušal ministra dr. Krstelja pregovoriti, da naj svojo ostav-
ko umakne, vendar je minister dr. Krstelj vstrajal pri svoji demisiji.
Belgrad, 5. julija. (Izv,) Včeraj popoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri je razpravljal o demisiji ministra dr. Krstelja, ki je odstopil radi pogajanj z Italijo, Klub je sklenil, da bo o demisiji definitivno sklepal, ko se poravna spor s Pa-šičem. Obenem je sklenil, da morajo v vprašanju izprememb rapalske pogodbe in rimskih konvencij nastopiti vsi demokratski ministri solidarno z dr, Krsteljem, katerega delovanje klub v polni meri odobrava. Konečno je klub razpravljal o popolnitvi državnega sveta in je razdelitev mest v načelu sprejel, o osebah pa sklepal na prihodnji seji.
Belgrad, 5. julija. (Izv.) Na sinočji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o osebah, ki naj bi prišle v državni svet. O vprašanju izmenjav rapalske pogodbe se ni razpravljalo, ker ni bil navzoč minister dr. Ninčič, ki je odpotoval na Bled, in minister dr, Krstelj, ki radi svoje demisije ni hotel priti, — V parlamentarnih krogih se trdi, da bo v slučaju, če bo Pašič vztrajal na svojem stališču, odstopil tudi minister dr. Ninčič.
ProtikatoSlihs: politika tiiacte.
Belgrad, 4. julija. V današnji seji parlamenta je poslanec Jugoslovanskega kluba Škulj pokazal na protikatoliško politiko sedanjega režima. Svojo obtožbo je podprl z mnogimi dokazi. Med drugim je navedel ministrsko naredbo, s katero se ukazuje, da se v šolah goji sokolski duh. Vojni minister je ukinil naredbo, glasom katere so bili bogoslovci in duhovniki oproščeni vojaške službe. Vlada je vzela cerkvam njihovo imetje, noče pa skrbeti za njihove zavode, bogoslovnice i. t. d. Vlada duhovnikom ne izplačuje kongrualnih obligacij, pač pa izterjava od njih pristoj-binski davek. Država vživa samo v Sloveniji 19.000 ha gozdov verskega zaklada, a cerkvi in duhovščini ne daje niti najpotrebnejših sredstev za obstanek. Koroška duhovščina, ki se je začasa plebiscita izpostavila za jugoslovansko stvar je ostala sedaj brez sredstev na cesti, a država se ne zmeni zanjo. Govornik je pozval vlado, naj v bodoče meri vsem veroizpovedim z enako mero, potem bodo pritožbe in nasprotja ob sebi izostala.
Demonstracij® za republiko.
Berlin, 4. julija. (Izv.) Splošna zveza strokovnih organizacij, splošna zveza strokovnih organizacij nameščencev in vse tri socialistične stranke so danes priredile ve-liko manifestacijo za svoje zahteve po zaščiti republike. Manifestacije se je udeležilo nad 100.000 oseh.
Krati tie^osSim prsnicam.
Na gospodarski konferenci v Zagrebu, kateri je prisostvoval tudi minister Kuma-nudi, so se zastopniki podjetnikov pritoževali proti zakonom o zavarovanju delavstva in varstvu delavstva, češ da varujejo samo delavske interese in da so naravnost naperjeni proti delodajalcem. Mi bi delodajalcem ponudili zameno: naj oni za-vzemo mesto delavstva, a delavstvo naj zavzame njihovo: njihova podjetja, vile, avtomobile itd. Tako si lahko zagotove dobrote gornjih zakonov ter naprtijo dosedanjemu delavstvu njihovo težo.
Ameriška posolilo.
Belgrad, 4. julija. (Izv.) Zakonski predlog o sto milijonskem dolarskem posojilu bo najprej razpravljal finančni odbor, nakar pride pred narodno skupščino. Računajo, da bo v šestih ali sedmih dneh razprava končana in zakonski predlog sprejet. Po dosedanjem razpoloženju v posameznih klubih je zelo verjetno, da bo posojilo sprejeto v parlamentu brez velikih težav. Opozicija je sicer proti posojilu, vendar vse kaže, da so radikalci izpremenili svoje stališče in da bodo vsi člani radikal-skega kluba glasovali za predle®. Ameriški poslanik Dodge je izjavil ministrskemu predsedniku Pašiču, da Amerika ne bo dovolila izvoza dolarjev v Jugoslavijo, dokler ne dobi jamstva, da bo jugoslovanska narodna skupščina sprejela posojilo.
Tako ne poide.
Da je bilo delo, osobito telesno delo vse čase po bogataših in mogočnjakih več ali manj zaničevano, to je stara stvar, ki se je zanesla tudi v današnje čase.
Komur je takozvana sreča mila, da si jo s pomočjo dela drugih, nabavil ali pridobil premoženje, ta v največ slučajih nima smisla za onega, ki dela. Delavca smatra navadno le kot orodje za svoje namene. Da ima delavec popolno pravico do užitka svojega dela, ne gre v glavo onim, ki sami niso nikoli delali in si z delom služili najpotrebnejši živež. Moderni kapitalist priznava delo kot dobičkanosno stvar, toda le za sebe, delavcu, katerega smatra le kot orodje, pa ne prizna nikdar popolne lastninske pravice dela.
Iz tega vzroka vidimo danes bolj kot kedaj, da se vrednost delavčevega truda od daleko ne računa vzporedno s ceno raznih izdelkov in pridelkov.
»Gospodje«, ki »milostno dele kruh delavcem« podražujejo primerno denarni vrednosti izdelke in pridelke, toda delavcu ne priznavajo za njegovo delo »plače« ob kateri bi zmogel nabaviti sebi in svojcem potrebnih življenjskih potrebščin. Iz tega sledi, da postaja nasproti življenjskim potrebščinam in vrednosti denarja, delo najslabše in nezadostno nagrajeno. To se pravi: delo je dan za dnevom nasproti vsem drugim stvarem najslabše plačano.
Tu se kaže kapitalistični sistem sedanjega časa v vsej nagoti.
V	zapostavljanju plač delavcem so vsi enaki. Obrezani in krščeni kapitalisti si podajajo tu roke. Liberalno framazonske vlade pa dajejo v ime zlatega teleta varstvo in blagoslov kapitalistični družbi.
Toda delavci in javni uslužbenci v teh razmerah ne morejo živeti, vsled tega so razmere neznosne in nevarne. Vsaka sila do svojega časa, pravi stari pregovor, in tudi ta sila ne bo mogla dolgo trajati, ker morajo sicer nastati strašne posledice. Mera je polna in že prekipeva, skrajni čas je, da se v tem oziru ukrenejo potrebne mere, da ljudstvo ne pride v popoln obup.
Tako kakor sedaj, ne bo šlo!
J. G.
Pomilostitev Štefka.
Kakor je znano, je bil napadalec na našega kralja Stejič, obsojen v Belgradu na smrt. Kasacijsko sodišče je sodbo potrdilo i:i s tem je bilo zadeva sodno končana. Sedaj je v prilog obsojenca mogoča edino še po ustavi določena pravica kralja, za po* miloščenje. In te pravice se je kralj vkljub nasprotnemu predlogu vlade poslužil in, kakor zatrjuje javnost, Stejiča pomilostil.
S	tem je kralj pokazal precejšnji del državniške modrosti in previdnosti. Sedanji ministri — staronazadnjaške mumije, vidijo v nasilni smrti hudodelca — ki je strogo političen hudodelec, rešitev njih nazadnjaških nazorov in ne mislijo čisto nič na blagodejni upliv in posledice plemenite kraljeve odločitve. Sedaj, ko je tem možičkom kralj pokazal pot, pa razmišljajo, ali bi ne kazalo Stojiču določiti dvajsetletno ječo namesto desetih, kakor je želja kraljeva.
Smrtna kazen je brezdvomno ostanek starih barbarskih časov, in kjer postoja. so v istini gospodje hudodelci te kazni sami krivi. Toda politična modrost ukazuje velikokrat namesto stroge zakonite pravice in pravičnosti milejšo obliko. Mi kot načelni nasprotniki smrtne kazni, se moremo samo pomilovalno smejati »mudracem« iz Belgrada, tor si misliti: manjka, manjka državniške modrosti v pašaliku — Pašič et Comp.
Današnja predborza*
Zagreb, 5. julija. (Izv.) Budimpešta 29.50, Berlin 75, Italija 14.95—15, London 1420, Newyork 317—318, Pariz 26.65 do 26,70, Praga 622—624, Dunaj 1.50, Švica 60.50—61.25,
Ztirich, 5, julija. (Izv.) Pešta 0.455, Berlin 1.19, Italija 24.30, London 23.31, Nenyork 524.75, Pariz 43.45, Praga 10.10, Dunaj 0.025, avstrijske krone 0.0275, Sofija 3.72, Zagreb 1.60, Varšava 0.11, Holandsko 203,
Agitirajte za »Novi čas«
Stran A
musam
OJACENJE RUMUNSKIH ČET OB BOLGARSKI MEJL Belgrad, 4. jul. (Izv.) Iz BukareSfe
poročajo, da je na včerajšnji seji romunskega ministrskega sveta minister za notranje stvari general Vaiteanu prečital ekspoze o vpadu bolgarskih četaŠev na romunsko zemlje. Zaradi tega je vlada ojačila obmejne straže.
politični dogodki
r Zopet zaplembe časopisov. Danes je oblast v Ljubljami konfiscirala »Slovenca«. Baje se je to zgodilo radi članka o strahovladi v Macedoniji. »Slovenec« pa tega članka ni napisal sam, ampak je ponatisnil članek iz belgrajskega »Videla« z dne 2. julija ter članek iz belgrajskega »Vremena« istega datuma. Kadar se režim podira, tedaj začne s konfiskacijami. Značilno za slovenske ruazmere je, da Slovenci ne smemo nič zvedeti o razmerah y Macedoniji, kakor jih opisujejo belgraj-®ki listi. Naš ljubljanski režim s tem menda podpira slovenski separatizem. — Konfi-sciran je tudi »Domoljub« radi tega, ker je ponatisnil iz »Slovenca« neko pismo, ki ga je baje princ Jurij pisal gospodu Paši-£u. Sedaj je ubogi »Domoljub« kriv, ker je gospod Pašič nervozen. Vse kaže, da smo res svobodni! Živela demokracija!
-f Bavarska proti zakonu v varstvo republike. Bavarski ministrski svet je odklonil zakonski načrt berlinske vlade za yarstvo republike. Ako bavarsko stališče ne bo prodrlo, bo predlagala Bavarska več izprememb v zakonu. V to svrho je odpotoval v Berlin bavarski notranji minister Schweyer.
SHS
Belgrajska občina je najlepši primer 'državne uprave in državnega gospodarstva. y Belgradu — prestolici se piruje in razsipa, narod pa strada, za potrebe i>preča-nov« v Belgradu nimajo denarja, za svečanosti in parade pa izdajajo velikanske svote. Z bahaško razsipnostjo in radodarnostjo se je izkazala tudi belgrajska občina še posebej. Pred nekaj meseci je razsipala lepo število nagrad za razne načrte mestne regulacije in olepšave in doposlane načrte je tudi sijajno nagradila, kakor sledi: Načrt »Wien« je dobil 120.000 dinarjev, načrt >Pariz« 120.000 dinarjev, načrt >Budapest« 120.000 dinarjev, načrt »Berlin« 25.000 dinarjev, načrt »Zurich« 35.000 dinarjev, 4 načrti po 20.000, 4 po 10.000 in
6	načrtov še po 8.000 dinarjev, to je skupaj 673.000 dinarjev samih bahaških nagrad. Za baharijo je takoj na razpolago nad poltretji milijon kron, za dobrodelne zavode pa nič, ne v Belgradu in ne v celi državi.
Neki slovenski čevljar z dežele je poslal 22 .novembra 1920 v bosanski Ale-ksandrovac zavoj čevljev. Čez mesec dni je dobil zavoj nazaj; a manjkala sta 2 para čevljev, kar so ugotovili uradno na pošti. Zadevo je čevljar urgiral trikrat. Vsakokrat so mu odgovorili, da slučaj preiskujejo. Na četrti dopis pa še odgovora ni dobil. — Ubogi čevljar bi bil napravil bolj pametno, če bi bil peš nesel tisti zavoj čevljev v Aleksandrovec in se peš vrnil nazaj. Tako bi bil kvečjemu ob en par čevljev, ki bi jih bil na dolgem maršu raztrgal, sedaj je pa ob dva para.
JDnevnl dogodki.
—	Gospodarsko poštenje in država. Te dni je bila v Zagrebu ob navzočnosti finančnega ministra dr. Kumanudija in glavnega poročevalca za proračun dr. Slavka Šečerova konferenca gospodarskih krogov. Na tej konferenci je generalni tajnik zveze industrialcev Bauer podal razne pritožbe. Med drugim je opozoril, da v naši državi ni pravne imovinske varnosti.
Državne nabave se mnogokrat oddajajo ter meljem nekorektno! Izvršenih licitacij, _ a nazadnje pa še država dobavitelju noče izplačati računou. Ako potem dobavitelj ustavi nadaljno dobavo, mu država dela razne neprilike: pri plačevanju obvez nasproti tretjim osebam, odreka mu vagone itd. — Vsekakor čuden zgled gospodarske-poštenja.
— Ponarejeni 50 Din bankovci. Pokrajinska uprava za Slovenijo objavlja: Meseca januarja so se pojavili v prevaljskem okraju v večji množini 50 dinarski bankovci bivše srbske Narodne banke, vtihotapljeni iz Avstrije. Ti bankovci so datirani s 1. marcem 1886, nimajo še podpisov, označbe serije in številke. Od banke sploh niso bili dani v promet in predstavljajo samo načrt bankovcev. Za časa avstrijske okupacije jih je bilo precej pokradenih iz trezorjev Narodne banke v Begradu. Tatovi jih sedaj skušajo spraviti v promet in z njimi goljufati. Vrednosti nimajo bankovci nobene. — Kljub temu, da od 1. januarja sera ni bil prijavljen noben nov slučaj razširjanja, se utegnejo vendar sčasoma zopet kje pojaviti. Prebivalstvo se opozarja na te bankovce, da ne nasede sleparjem.
— Nove strožje določbe glede trošarine na vino je izdala tukajšnja delegacija financ dne 7. junija 1922, št. B III. 5/23. Proizvajalci vina, ki ne naznanijo pravočasno izprešanega pridelka ali oni, ki prodane količine vina ne naznanijo finančni kontro-
li,	predno jo izroče kupcu, se kaznujejo radi nereda. Kupci vina pa, ki kupljene količine vina ne prijavijo pristojnemu oblastvu tekom 24 ur, se smatrajo za tihotapce in se kaznujejo po členu 77 pravilnika, poleg redne trošarine še z desetkratnim zneskom trošarine, blago se pa poleg tega proda na javni dražbi v korist državne blagajne. Tako se baje postopa ne le proti tihotapcem, ampak proti vsakomur, ki prekorači gorenji naznanilni rok 24 ur. Ker je bil preje rok za naznanilo 48 ur oziroma tri dni, je važno, da se seznanijo s to na-redbo vsi interesenti, predvsem gostilničarji.
— Sprejemanje novincev v finančno kontrolo. Finančno ministrstvo je rok za vlaganje prošenj za sprejem v finančno kontrolo podaljšalo do 10. ju 1 i j a t. 1. Podrobnosti so razvidne iz razpisa, objavljenega v »Uradnem listu« z dne 23. maja t. 1. št. 52.
— Otvoritev telefonske centrale z javno govorilnico pri pošti Sv. Pavel pri Preboldu. Pri pošti Sv. Pavel pri Preboldu je bila otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
— Dalmatinske višnje imajo letos bajne cene. 100 kg suhih višenj stane 30 do 40 tisoč kron ali 300 do 400 K kilogram. Višnje izvažajo v Ameriko, kjer delajo iz njih v nadomestilo prepovedanih opojnih pijač razne brezalkoholne pijače. Cene so tem višje, ker so višnje letos zelo malo obrodile.
— Dobra letina. Glasom uradnih poročil se vsled precejšnjih padavin tekom mescca junija širom cele države obeta zelo dobra letina, ki bo prekosila vse dosedanje letine po vojni. — Da bi veselje de ne bilo zopet prezgodnje in da bi od obetajočega se božjega blagoslova ne imeli koristi samo izvozničarji in špekulanti, ampak tudi delovno ljudstvo!
— Uspeh zagrebškega velikega sejma, ki se je preteklo nedeljo zaključil, znaša po približni oceni nad eno milijardo kron. Za toliko približno je bilo namreč sklenjenih kupčij.
— Novi avstrijski bankovci. Dne 5. t. m. je Avstroogrska banka izdala nove sto-in tisočkronske bankovce, ki so po obliki manjši nego so bili dosedanji.
— 216 meteorjev je padlo na Poljskem. Krakovska zvezdamica je opazila, da je 21. aprila t. 1. med pol 10. uro in pol 11 ponoči padlo v Vzhodnih Beskidih 216 močno
žarečih meteorjev. Sodi se, da so omenjeni meteorji nastali zato, ker se je naša zemlja srečala na svoji poti z repatico iz 1. 1871.
—Tuberkuloza >— kulturna bolezen.
Calmette trdi, da je tuberkuloza jako redka v narodih južne Afrike, katerih se še ni dotaknila kultura. V mestih civiliziranih pokrajin pride na tuberkulozo 12 odstotkov vseh smrti, v ugodnejših okolščinali (na Portugalskem, Španskem in Laškem) pa samo 7 odstotkov. Narodi, kateri imajo staro civilizacijo, ne umirajo v toliki meri za tuberkulozo, ker so že izdavna vajeni tega bacila.
—	Izvoz gosi iz Poljske, »Kuryer Po-ranny : poroča, da so letošnjo pomlad od-gojili gosi na Poljskem v toliki množini, da jih bodo izvozili najmanj poldrugi milijon preko državnih mej. Sodi se, da jih pojde pretežna večina na Francosko.
£jnbljanski dogodki
Ij Nova sv. maša. Tiho novo sv. mašo je v kapelici pri frančiškanih opravil p. Otmar Smole. Bog vrni novomašniku skoraj ljubo zdravje in mu daj svoj blagoslov!
Ij Kako se odira ljubljanski konsu-ment. Od neke ljubljanske gospodinje smo prejeli naslednje poročilo: Pred dobrim mesecem sem kupila v trgovini mast po 95 kron kg. Trgovka mi jo je jako hvalila in tudi pripomnila, da so ž njo tako založeni, da jo bodo imeli dovolj do jeseni. Te dni pa sem morala plačati pri tisti trgovki mast iz iste velike zaloge po 135 kron za kg. Tako nam svojevoljno navijajo cene, a odločilni faktorji drže z bogataši in vojnimi dobičkarji. Za siromaka se ne zmeni živ krst. Zares v žalostnih časih živimo!
Ij Obvestilo. Podporno društvo žel. uslužbencev v Ljubljani je po sklepu odbora s 1. avgustom 1922 članarino na 2 Din povišalo. Od 1. avgusta 1922 nadalje se izplača podpora za vsak smrtni slučaj 1500 Din. Člani, obeh prejšnjih društev Inomost in Ljubljana plačajo dvojno članarino in dobijo zato tudi dvojno posmrtnino. Opozarjamo na redno plačevanje članarine, ker drugače se zamudnike črta. Gg. upokojence, upokojenke in vdove prosimo, da se ob priliki poslane članarine, toda najkasneje do 30. oktobra na čeku pismeno izrečejo če so pripravljeni plačati povišano članarino 2 Din mesečno, ker bi se jim v nasprotnem slučaju izplačala samo polovica posmrtnine t. j. 750 Din. Glede pojasnil se je obračati na najbližjo postajo. — Odbor.
Ij Klic z Martinove ceste. {Pišejo nam: Če je kaka cesta v mestu prometna, je to v prvi vrsti Martinova. Težki tovorni vozovi, avtomobili, vsakdanji pogrebi — vse gre preko te ceste. In resnici na ljubo je pa menda ni v Ljubljani tako zanemarjene ceste kakor je ta. Na njej ni greble, ni metle, še manj pa poletnega škropljenja. Prahu je pa toliko, da so ubogi posestniki in prebivalci na tej cesti, še bolj pa pasanti, posebno oni, ki pogrebe spremljajo. Gosp. magistratni komisar, bodite tako prijazni in potrudite se .sami prepričati, posebno popoldan, ko se začnejo pogrebi. Za gotovo vemo, da se boste škandalizirali na tem, kar se godi pod Vašim komisarjevanjem na tej cesti.	Prizadeti.
m
/S?
3taša društva.
d Orlovska prireditev 16. julija v Semiču. Belokranjsko in novomeško okrožje ima dne 16. julija skupno prireditev v Semiču. Ob pol 7. uri sprejem belokranjskih odsekov na kolodvoru. Od 7. ure do 10.
tekma. Oti 10. tul sv. maša pri donm. Ob
,% 12. sprejem novomeškega okrožja na kolodvoru. Po kosilu skušnja za telovadbo. Ob 2. uri slovesne litanije v cerkvi Ob1
3. uri javna telovadba. Govori br. J. Piro Po telovadbi ljudska veselica. Igrata godbi kraljeve opere iz Ljubljane in semiška društvena.
d »Orel« pri D. M. v Polju vabi k proslavi petnajstletnice svojega obstoja, ki bo v nedeljo dne 9. julija 1922 pri D. M. v Polju. Vspored: 1. ob 9. uri sv. maša v župni cerkvi, 2. ob 2. uri sprejem gostov, 3. ob pol 3. uri popoldanska služba božja. 4. ob
4. uri javna telovadba na vrtu Ljudskega doma in 5. velika vrtna veselica. Pri celi prireditvi svira godba na pihala. Vstopnina: k telovadbi: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, k veselici 1 Din za osebo.
d Katoliško društvo rokodelskih po* močnikov bo imelo v nedeljo 9. t. m., na R o ž ni k u sv. mašo, h kateri vabi vse svoje člane in prijatelje. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. Pričetek je točno ob 7. uri.
gospodarstvo.
II. Ljubljanski veliki semenj, od 2.—11. septembra 1922, Prijavni termin h udeležitvi
kot razstavljalec h naši drugi velesejmski prireditvi se zaključi sredi meseca julija, zato opozarjamo vse interesente, da se nemudoma prijavijo, ker se kasneje došle prijave najbrže ne bo zamoglo več upoštevati vsled pomanjkanja prostora. Zlasti pa apeliramo še na trgovce in obrtnike, da se tudi oni repre-zentirajo v kolikor mogoče velikem številu. Služijo naj jim sledeče informacije; Na vsakem inozemskem velesemnju je v velikem številu zastopana tudi domača obrt in pa trgovina do-tičnega velesejmskega mesta. Uspeh udeležbe je brezdvomen ker prihajajo za čas sejma de-settisoči kupcev, kateri si na sejmu ogledajo koje trgovcev, se seznanijo s firmo in jo obiščejo v poslovnem lokalu v mestu. Pa tudi za obrtnike je udeležba največje važnosti;, pred očmi naj imajo, da mednarodni velese-menj ni nikaka razstava lokalnega pomena, marveč da se tu na podlagi vzorcev sklepajo velike dobavne kupčije, pri nas zlasti s kupci iz južnih krajev naše države, odkoder se nam že danes poroča o kar največjem obisku. Raz-, stavni stroški so v primeri z drugimi reklamnimi stroški primeroma majhni; reklama pa j« vsakemu podjetju, zlasti pa v sedanjem času že nujno potrebna. Ne omejite se samo na lokalen konzum, marveč pridobite si tudi odjemalce iz oddaljenejših krajev. Mnogo ijublja^ skih trgovcev prihaja pogosto v sejmsko pil samo z izjavo: Če razstavimo, potrebujem^ mnogo prostora, kar pa mnogo stane. Pripominjamo, da si lahko vsak trgovec najame na sejmišču majhno kojo v obsegu nekaj kvadratnih metrov, da razstavi samo nekatere najboljše stvari, posebno vidna pa naj bo reklamna deska z natančnim naslovom tvrdke v mestu. To so z največjim uspehom vpeljali na čeških in nemških semnjih. Vsakemu, ki je že obiskal kak inozemski velesemenj, je dobro znano, da se vse tamošnje tvrdke, pa naj si bodo industrijci, trgovci ali obrtniki gotovo udeležijo domačega velesemnja, da si ohranijo tvrdkino čast in obnovijo na semnjišču stare prijateljske trgovske zveze. Apeliramo toraj na vse domače industrijce, trgovce in obrtnike, da se nemudoma prijavijo h udeležbi II. Ljubljanskega velesemnja, da s tem pokažemo stranim posetnikom-kupcem, da smo se i pri nas že velikopotezno razvili in nismo •— kramarji.
Izdaja konzorcii »Novega Časa«.
Odgovorni urednik Jožef Rutar.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Gazela milo
je najboljSi domači izdelek. — Dobiva se v vsaki trgovini.
Tnnel.
82
Roman. Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Woolf sc je opotekaje dvignil kot mrlič bled, da 6i se v instinktivnem nagonu branil ter udaril po Alla-nu. A ni mogel dvignili roke. Ohromel je po celem telesu ter se strašno tresel. Nenadoma se mu je za par hipov popolnoma vrnila zavest. Stal je iežko sopeč. Na bledem licu so mu stale potne kaplje. Strmel v Ha. Njegovo oko je mehanično pobralo imena nekaterih evropskih bank, ki so stala na brzojavkah pod nogami. \li naj pove Allanu, zakaj se je spustil v te špeku-aciie? Ali mu naj obrazloži nagibe? Da mu prav nič
li	šlo za denar? Toda Altan je bil preveč priprost, pre-laraven, da bi razumel, kako more človek hlepeti po noči — on, ki je moč imel, ne da bi kdaj stremil za ijo, ne da bi vedel, ne da bi hotel, ki jo je kratkomalo mell Ta sestavljalec strojev je imel samo tri misli v svoji glavi ter nikoli mislil o svetu in ničesar umel. Da, n če ludi bi ga razumel, četudi, bi vendar butal ob graniten zid, ob zid meščanskega, omejenega pojmovanja, poštenja, ki je, kolikor se malenkosti tiče, opravičen, toda v velikem neumnost. Ob to pojmovanje bi butal ter ne bi prodrl. Allan ga ne bi nič manj zaničeval in obsojal. Altani Da, oni in »}i Allan, ki ima
pettisoč ljudi na svoji vesli, Allan, ki je milijarde pulil ljudstvu iz žepa, ne da bi bil uverien, da bo mogel izpolniti svoje obljube. Tudi Altanova ura bi še prišla, on mu je prerokoval! Ta mož ga je danes sodil ler mislil, da ima pravico do tega! S. Woolfova glava je obupno delala. Izhod! Rešitev! Možnost! Spomnil se je Allanove znane dobrosrčnosti. Čemu ga je zagrabil kakor morski volk? Dobrosrčnost in usmiljenje sta dve različni stvari.
Obupani človek je tako globoko mislil, da je za cele hipe pozabil na vse okoli sebe. Ni slišal, da je Allan pokilcal slugo ter mu velel, naj prinese kozarec vode, ker se gospod Woolf ne počuti dobro. In čim dalje je mislil, tem bolj je bledel in rumenel kot mrlič.
Zbudil se je šele, ko ga je nekdo pocukal za ro~ kav ter mu neki glas dejal: »Sir?, — Gospod?« Videl je, da mu Allanov sluga Lion nudi kozarec vode.
lzpil je kozarec do dna, nato vsrknil zraka ter pogledal Allana. V trenutku se mu je zdelo vse manj nevarno. Če se mu posreči zagrabiti Allana pri srcu? In dejal je popolnoma umirjen in zbran z globokim glasom: »Slišite Allan, to ne morete misliti resno. Ze sedem, osem let delava skupaj, sindikatu sem zaslužil milijone...«
»To je bilo Vaše delo.«
»Seveda! Poslušajte, Allan; priznam, da sem zdrk-
nil s tira. In meni ni šlo za denar. Izvejte nagibe... Toda lega ne morete misliti resno, Allan! Stvar se da urediti! jaz sem edini človek, ki jo lahko uredi ... Ako me vržete, pade sindikat...«
Allan je vedel, da govori S. Woolf resnico. Teh sedem milijonov je zastran njega lahko vzel vrag, škandal pa bi bil polom. Kljub temu je ostal neizprosen.
»To je moja slvarl« je odvrnil.
Woolf je tresel svojo kodrasto bivolsko glavo. Ni mogel razumeti, da ga Allan res misli spustili, vreči. Nemogoče. In upal si je še enkrat poizvedovali v Alla-novih očeh. Toda le oči so v svojem lihem jeziku tako vpile nanj, da ni bilo pričakovali od lega človeka nobenega ozira ne milosti. Ničesarl Prav ničesarl Nenadoma je spoznal, da je Allan rojen Američan, in on sam Američan poslal. In Allan je bil močnejši.
Tiho upanje, s katerim se je nalagal, je bilo pena. Bil je izgubljen. In iznova ga je obšla slabost.
»Allan!« je nenadoma zakričal od obupa, »lega ne morele hoteti. Ne! Gonite me v smrt! Tega ne morete hoteli!«
Zdaj se ni v$£ boril z Allanom, boril se je z usodo. Toda usoda je puslala na čelo Allana, mrzlega borilca, ki se ni umaknil.
(Dalje)