Klobučarstvo
Glava je starejšma vsega telesa, zato je treba, da jo najbolj pazimo, ako nam je do zdravfa. Obtorej nosimo klobuke ali skrilj&ke; a mnogo jib. je, ki ne ved<5, kako se klobuci delajo. Če klobuk dobro pogledamo, opazimo tak<5j, da je ob samej živalskej dlaki, katera je raznoverstno uravnana ter v celoto sestav-ljena. Ta v celoto stepena dlaka se imenuje polst ali klobučina. Polst so ljudje starib. časov rabili v obleko in klobuke; pozneje, ko so začelisukno tkati, jemali so polst samo v klobuke, a v novejšem času rabi tudi v razno zimsko obutelj. V zaeetku so bili klobuci tacega lica, kakoršnega je bila dlaka; a pozneje so je šarili (barvali) tako, kakor je zahtevalo rokodelstvo tistih ljudij, katerim so bili odmenjeni. Lovci n. pr. so nosili zelene, pek&rji iu mlinarji višnjave klobuke itd. Stoperv s početkom 16. veka so jelj uositi černe klobuke. V tem veku so klobuke od bobrove dlake imeli samo cesarji iii kralji. A zdaj se uže klobuci sploh delajo o bobrovej dlaki. Zel<5 so lepi, a tudi zel6 dragi, zaradi česar bobrovo dlako navadno mešajo z drugo, da zatorej nij klobukov ob samej bobrovej dlaki. Klobuci se delajo tudi ob velblodovej dlaki, ovčjej volni, zajčjej dlaki itd. Najprostejša polst je od kravje in telečje dlake.
V novejšem Času so klobučarji polst začeli tako pripravljati, da je notranje lice na klobuku od slabejše a vnanje od boljše dlake. Stoperv pred 30 leti so izmislili klobuke, ki se ne premočijo. Zdaj je delajo tudi uže ob svili in drugih rastlinskih snoveh.
Klobucdrji dlako, dokler je še na koži, namočijo v nekej ostrej (jedkej) tekočini, den6 po dve koži drugo k drugej, da se nekaj dnij strojijo, potem je posušč ter dlako s posebnim aožem obrijejo.
Stoperv zdaj se klobučarjem začne važno delo, namreč dlako ali volno plastiti: odmerivši na v&i (vagi), kolikor je treba dlake ali volne, razdeli jo klobučar potlej namajhene kupčke, Tzamejedenkupčekterdeneganaklobučarsko tvorflo (model), nad katerim visi pabllo, podobno goselskemu loka.   Z njim
- 143 -
razbija dlako ali volno, dokler se vsa ne razperši, k višku ne vzdigne ter potlej zopet doli na široko ne pada. Od vsacega kupčka te verste je po jedna plast. Dve taki plasti klobučiae potrebuje klobuk.
Potem se plasti namočijo z vodo, omotajo s kerpami ter valjajo, dokler se ne upolste, rekše prestorč v polst ali klobučino. Posled tega se dene polst na lesena tvorila ter nateza s podvijačem in valom, dokler klobuk ne dobode prave podobe. Nazadnje klobuke ogladijo, obrežejo in obšijejo.