’«0»1 V<JtfMOjl
MiNiim*
Celje - skladišče D-Per
582/1987
_ i			a-«w a a mm mn	1119870686^103^ É trrnr^M		COBISS
1		m	ir		j'	Al
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva						
"2; VSEBINE:
m- Socialna varnost ali zagotovitev dela
—	Iz dela občinske skupščine
—	Razpisi samoupravne stanovanjske skupnosti
—	Praznik KS Šentjur center
	
MAREC 1987	ST. 103
Spomin
na Resevno 1945
(Kakor jih je pred 31. leti po pripovedovanju Marije Lindič iz Šentvida napisal Aci Svetina)
Nerada govorim o hajki 18. marca 1945. Tudi ne vem dosti povedati o njej. Podrobnosti sem slišala od preživelih.
Dan pred usodno hajiko je bil jasen dn topel, noč je bila čisto pomladanska. Mesec je obseval gozdove, da so se veje mogočnih bukev bleščale, 'kakor bi jih s srebrom polil. Le po dolini so se vlekle pol prosojne megle. Snega skoraj ni bilo več; po osojnih grapah so ležale umazano sive krpe.
Fantje,, ki so se zadrževali na Resevmi, je redno obveščal o vseh sovražnih premikih mlinar Leskovšek. Tudi to pot je prinesel sporočilo. Fant ki ga je sprejel, je bil skrivač dn se je sam, ne da bi predal sporočilo, umaknil proti Brezam. Tako so fantje prespali noč popolnoma 'brez Skrbi dn jim niti na 'kraj pameti ni prišlo, da se okrog Reservne stiska obroč, Id ga je sestavljalo okoli 7000 sovražnih vojakov.
Cvetka je to noč spala sama pri kmetu pod vrhom Resevne. Dušan jo je šel že zgodaj zjutraj iskat. Ko je prišel do Plevnika, je vžgalo. S Cvetko sta bežala proti vrhu. Tedaj je Cvetko zadelo v nogo. Dušan jo je nekaj časa nesel, a ne dolgo nato je Cvetko zadelo do smrti. Dušan je tekel sam dalje Toda na vrhu so že bili Švabi. Vse poti so bile zasedene. Dvakrat ranjen, obkoljen od Nemcev, si je pognal 'kroglo v glavo.
Štabu aktivistov se je v zadnjem (trenutku posrečilo, da se je z manjšimi žrtvami izvil iz obroča, ki se je stiskal okoli II. bataljona in specialnega voda.
Pred odločilnim sposadom je prihitel k meni Gajst in me prosil, naj mu dam piti. «-Strašno sem žejen, Marija, daj nekaj pijače. Danes bo prekleto vroče. Vse polno je zelencev, naši fantje pa so skoraj brez municije. Gledal me je, a več ni povedal. Ni ga balo strah. Kako bi moglo 'baiti strah Gajsta? A čutila sem, da to pot tudi Gajst resno dvomi v srečen izid boja »-Pojdi. Gajst, pojdi k fantom, gotovo te čakajo. Držite se, ne dajte se!« »-Brez skrbi, brez skrbi, saj poznaš fante in poznaš Gajsta.«
Odšel je. Stisnilo me je pri srcu dn s strahom sem zrla proti vrhu. Grmelo je, 'kakor da se podira svet. Piskalo je, kakor bi kdo jokal dn potem zopet zamolklo butnilo, kakor bi se odprla zemlja. Čakala sem dn bilo mi je tesno.
Boj je bil kmalu končan. Fantje so se krčevito branili, ali proti tolikšni premoči in s tako malo municije sovražniku niso bili dorasli.
II.	bataljon, ki se je dvakrat zaman poskušal prebiti, je bil potisnjen v globel Lamgerjeve hoste, kjer je bil z redkimi izjemami potolčen. Tam sta padla -tudi Andi in Radej. Radej ni -dovolil, da bi Nemci dohrli njegovo pošto. Na prsi si je zapel 'bombo in sprožil. Ostalo je le okrvavljeno truplo in koščki papirja.
Gajstov specialni vod je obležal na poti skozi hosto. Vsakega posameznika je moral uničiti ostrostrelec.
Tako se je končala ta strašna hajka dn z njo tudi časi, ki se jih tako rada spominjam.
Vsaka ločitev je težka. Težko je, če se moraš loditi od nekoga, ki ga nikoli več ne boš videl. Ali jaz sem se morala tisti strašni dan lodti kar od cele skupine ljudi, ki so mi bili dragi. Nikoli več jih ne bom videla. Ostal mi je pa živ spomin in kadar sem sama in kadar vzamem v roke Cvetkine rokavice, takrat zaživijo pred mano vsi fantje, ki so nekoč tako radi hodili k meni. Takrat se mi zdi, da bo zdaj zdaj stopil 'kdo k meni in me povprašal, če Imam kaj jesti.
Ej, vendar pa je že dobrih deset let od tega in postarala sem se. Kaj hočem, vsak ima svoj čas.
Poziv na pomoč
Februarja je zemeljski plaz povzročil veliko gmotno in drugo škodo v obdni Zagorje. Doslej ocenjena škoda znaša 7,58 milijard din (44 % družbenega proizvoda občine) in je občina sama ne bo mogla kriti. Celotna škoda pa bo še bistveno večja.
Izvršni svet SR Slovenije je iz proračunske rezerve že takoj po nesreči namenil 50 milijard din pomoči, iz sredstev soiidaronsti pa so prizadetim namenili še 500 milijard din.
Stekla je akcija prostovoljnega zbiranja solidarnostne pomoči na območju SR Slovenije, pa tudi drugih območij Jugoslavije (predvsem iz pobratenih občin).
Prav bi bilo, da se pozivu za pomoč odzovemo tudi v naši občini. Iz lastnih izkušenj vemo, zakaj je taka pomoč dragocena, saj smo jo že tudi sami potrebovali in tudi dobili. Pomislimo na številne družine, ki so ob nesreči izgubile svoj dom in jim pomagajmo, da vsaj malo omilimo njihovo stisko.
OK SZDL predlaga, da organizacijo zbiralne akcije v naših delovnih organizacijah izvedejo sindikati, v krajevnih skupnostih pa krajevne organizacije RK in podmladki RK na šolah. Zbrana sredstva nakazujte na občinski odbor RK Zagorje za pomoč prizadetim družinam ŽR 527720-678-50940, za pomoč prizadetim delovnim organizacijam pa na ZR št. 52720-655-128185.
OK SZDL
Od tu in tam
ORKESTRI GLASBENE SOLE SO KONCERTIRALI
Šentjurski
portret
Šentjurska glasbena isola »Skladateljev Ipavcev-« se je predstavila številnemu domačemu občinstvu s koncertom štirih orkestrov.
Prvi se je prendstavil s skladbami ansambel harmonik pod vodstvom Milene Grebenšek. Sledil je nastop 8-članskega ansambla kitaristov s petimi skladbami, ki ga vodi Igor Goršič.
Gojenci dislociranega oddelka Iz Ponikve, ki šteje 14 harmonikarjev in ga vodi Rudi Sakel-šek, so se predstavili s štirimi skladbami. Vse vodje orkestrov in vse nastopajoče gojence, ki so sodelovali na koncertu, moramo pohvaliti, ker so pokazali o-bilo kvalitetnega glasbenega znanja.
Zadnja je nastopila na novo oživljena in močno razširjena
godha na pihala, ki je s prihodom novega kapelnika Alojza Kranjčana doživela pravo renesanso. Zaigrali so 5 zahtevnih skladb intonančno, ritmično in harmonično zelo lepo. Razveseljivo je, da ije v 25-članski godbi polovica starejših godbenikov, ki so trdna opora godbi in mentorji mlajšim članom, mladim godbenikom, sedanjim in bivšim gojencem glasbene šole.
Godba deluje pod okriljem glasbene šole, financira jo pa kulturna skupnost. Solo obiskuje letos kar 164 (gojencev, katerim postajajo učni prostori tesni. 2e v naslednjem mesecu bodo začeli z urejevanjem prostorov v nadstropju stavbe, ki bodo do jeseni, ko bo šola slavila 20-letaico uspešnega dela, nared.
Ernest Rečnik
IIIIIIIIIIIIlllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliilllllllillllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllll
Skupnih 50 let
8. februarja 1987 sta praznovala petdeset let Skupnega življenja zakonca Ludvik in Nežiika ZUPANC iz Repnega.
Iz pripovedovanja tovariša Ludvika, ki ga marsikdo v naši občini dobro pozna kot povojnega aktivista, ‘kmeta in aktivnega gasilca, lahko izvemo, da njima življenje ni bilo vedno lahko. Po nekaj letiih srečnega zakona so se začele težave. Bližala se je vojna. Tovariš Ludvik je bil pred vojno štirikrat na orožnih vajah. Ob napadu Nemcev je bil ujet in odpeljan v taborišče, kjer je težko zbolel za pljučo tuberkulozo in se več mesecev zdravil v jetniški bolnišnici. Po prihodu 14. divizije februarja 1944 se je povezal z na-rodnoosobodilnim gibanjem in postal aktivist OF na območju Šentjurja. Tudi žena je sodelovala z OF in pomagala partizanom. Ob koncu leta 1944 so ga Nemci zaprli. Bil je v »Starem pisfcru« v Celju.
Po osvoboditvi sta oba dobila za sodelovanje v NOV državno
odlikovanje — medaljo zaslug za narod. Tovariš Ludvik je odšel na zdravljenje [tuberkuloze v Topolšico in Ljubljano, Po težkih operacijah je bil odpuščen iz bolnice 'kot težji invalid. Kljub temu pa se je vključil v delovanje organov oblasti v KLO in pozneje v krajevno skupnost Blagovna. Deloval je v DPO in gasilskem društvu in komisijah občinske skupščine Šentjur. Žena pa je morala v večji meri opravljati vsa kmečka deda doma sama. Kljub težkemu življenju pa sedaj pravita, da sta zadovoljna in vesela, saj živita doma v urejeni družini, da so vsi otroci pridni in vsak na svojem preskrbljeni. V veselje jima je osem vnukov in tudi pra-vnučki že -prihajajo. Srečna sta, da živimo v mirnih časih v lastni in svobodni državi Jugoslaviji, čeprav je z zdravjem malo itežje. Posebno tovariš Ludvik vedno več časa preživi v postelji.
Še na mnoga leta in čestitke ob 50-letnici skupnega življenja!
Uredništvo
»Na svoji življenjski poti čakajo človeka uspehi in padci. Tedaj je pomembno ali podležeš težavi ali pa se ti uspe obdržati na površju. Pri vsem tem odigra veliko vlogo okolica, ki ti pomaga ali pa pahne še glo-bje v prepad«.
Tako pričenja svojo pripoved Bernard Ravnak-Beno iz Zagaja pri Ponikvi, dijak 4. letnika srednje šole za gostinstvo in turizem v Mariboru.
Vzrok, da bi ga predstavili, je njegova udeležba na kvizu RTV
Ljubljana »Ali poznate Jugoslavijo?«, Beno Ravnak se je rodil 1969. leta v kmečki družini. Že v osnovni šoli je kazal nagnjenje k športu, vzljubil zemljepis in zgodovino. To je fant z jekleno voljo, vsak dan preteče po 20 km. Je član Železniškega atletskega kluba iz Ljubljane. Da je dober športnik in učenec znanega maratonca Mravljeta, dokazujejo številne medalje in pokali, ki jih je Beno osvojil na raznih tekmovanjih širom po domovini. Njegova disciplina je maraton in tek na 21 km. Na tiho mi pove, da se intenzivno pripravlja za svoj najpomembnejši športni dogodek — tek na 600 km do Beograda v počastitev dneva mladosti.
Čeprav je mlad, je Beno dosegel že lepe uspehe. V maratonu, za kategorijo do 21. let, je najboljši v Jugoslaviji, je tudi zmagovalec TV kviza, tretje mesto pa je dosegel tudi na zveznem srednješolskem kvizu v Valjevu.
Vsi ti uspehi so mu spodbuda za naprej. Zeli si biti zdrav in uspešen pri nadaljnjem študiju.
Tudi bralci Utripa se pridružujejo njegovim željam.
G.	K.
Človek v stiski
Pogovor aa okroglo mizo sta organizirala RK in mladinsika organizacija. Žal je bila večina prisotnih po službeni dolžnosti. Kljub temu so se oblikovala dovolj tehtna mnenja o tem, kaj vse lahko pripelje človeka v duševno stisko.
Prebivalstvo občine Šentjur je bolj nagnjeno k samomorom kot iz ostalih občin celjske regije. Pravega vzroka, izakaj se pojavijo temne misli, ki vodijo v samomor, še ne poznamo, vemo pa, kaj pogojuje človeško stisko.
Razvade:
Že otrok pogostokrat sliši razjarjeno mater ali očeta, ki pravita, da se bosta ubila. Ta misel se lahko zasidra v podzavesti o-troka in mu je v .zrelejših letih ideja, kaj storiti v stiski.
Življenjski standard:
Ni toliko pomemben, saj je naprimer bogata Japonska po številu samomorov v vrhu.
Kvaliteta življenja:
Je zelo pomembna. Tudi bogat človek se lahko dolgočasi, ne vidi bodočnosti in nima perspektiv. Tako med vojno praktično ni samomorov, kajti človek ima glavni cilj preživetje. Že v lanski žalostni pomladi je skupina zdravnikov in družbeno-politič-nih predstavnikov sklenila, da je potrebno bolj angažirati mladega človeka z vodenimi akcijami kot so: šport, planinstvo, organiziran disco itd. Žal se je ustavilo zaradi slabe organizacije, predvsem pa zaradi pomanjkanja denarja.
Življenjske brezciljnosti:
Težki časi gotovo marsikomu vzamejo voljo do pametnega živ-
ljenja. Naša občina je revna in zato ne more nuditi dovolj dobrih delovnih mest. Pomagati bi nam morala vsa Slovenija, predvsem z denarjem za šolstvo, saj izobražen človek mnogo lažje najde delo kot pa -polpismen.
Slovenska čustvenost
Gotovo ni brez pomena. Vsi majhni narodi vodijo v svetu po številu samomorov. Sam sem prepričan, da ta slovenski karakter ni vedno prirojen temveč velikokrat pridobljen predvsem zaradi alkoholizma. Vsi starejši samomorilci so bili alkoholiki. Alkohol spremeni človekov značaj, ga pahne v pasivnost, zniža njegove intelektualne sposobnosti in zbriše svetle cilje. Tako bolni duši se pridruži še bolno telo in že je tu brezupnost.
Delovne navade
Razbijajo družino. V Sloveniji je zaposlenih približno 68 odstotkov žensk. To je verjetno najvišja zaposlenost v svetu. Zaposlena mati ni več steber družine, ki zato propada. Družina pa je osnovni pogoj za pravilen duševni razvoj otroka.
Udeleženci okrogle mize niso izoblikovali sklopov, vendar pa so zarisali pot, ikako pomagati človeku v stiski. Predvsem z razumevanjem, urejeno družino, pravilnim usmerjanjem mlade generacije, s preprečevanjem alkoholizma, z vzgojo in z vsemi tistimi drobnimi dejanji, ki o-srečujejo človeka.
Za tiste v stiski pa deluje posebna (ambulanta v Celju. Vodi jo Dr. Pahlina, telefonska številka 24-554.
Dr. Ivan Moser spec. spl. medicine
Vodovodni sistem Kozarica
Socialna varnost ali zagotovitev dela
Na izredni seji skupščine Skupnosti za zaposlovanje Šentjur, ki je bila 10. 3. 1987, je bila na dnevnem redu le ena točka, in sicer predlog povečanja prispevne stopnje za to skupnost, ker se predvideva, da bo potrebovalo okoli 58 delavcev, občanov naše občine, zaposlenih v LIK Savinja, ustrezno socialno varnost ali ustrezno delo!
Takšne nenadne obremenitve šentjurskega gospodarstva (stopnja bi se povečala z 0,3 % na 1,58 °/o v breme dohodka), si delegati na seji niso upali sprejeti. Na seji smo bili vsi enotni, da bo delavcem LIK Savinja vsekakor potrebna pomoč, če bo prišlo do predvidenega stečajnega postopka. Nismo se strinjali, da so se dosedanje odgovorne strukture zavzemale le za prvi ukrep, ki v takih primerih pride v upoštev, to je zagotovitev socialne varnosti. Mnenja smo bili, da se je potrebno angažirati in čimprej tem delavcem zagotoviti ustrezno delo. Ne bi bilo prav, če bi razmišljali ozko, ali drugače rečeno, vsaka
občina naj rešuje svoje občane. Vsekakor je potrebno zadevo LIK Savinja obravnavati celovito in to v okviru regije. Ni dovolj razmišljati, da je ito problem le skupnosti za zaposlovanje, ki v svoji dosedanji praksi podobnih primerov še ni razreševala.
Glede na to, da so gospodarski rezultati v občini Šentjur prej zaskrbljujoči kot dobri in da so razvojni koraki sila nedorečeni, bi kazalo usmeriti prizadevanja tudi v pridobitev širših družbenih sredstev nova delovna mesta za ekonomski višek, ki ni bil pričakovan.
Glede prispevne stopnje smo bili mnenja, da bi le-ta morala biti usklajena in če ne drugega, vsaj enaka v občini Celje in oBčini Šentjur, ki bo v tej situaciji najbolj prizadeta. Lahko bi tudi pritrdili, da gre za konkretno stvar, ki bi jo morali razreševati solidarno. Prepričani smo, da bodo sledile tudi druge usklajene aktivnosti, in ne le prek skupnosti za zaposlovanje.
Delegat KS Sentjur-okolica Mirko Čander
Iz referendumskega programa KS Šentjur — center in okolica in srednjeročnega programa SKIS Šentjur je razvidno, da bo največ sredstev namenjenih za izgradnjo vodovoda Kozarica.
Za izgradnjo vodovoda Kozarica je bd imenovan gradbeni odbor, M vodi vse aktivnosti, sestavljajo pa ga predstavniki krajevnih skupnosti, SKIS in KOP in drugi člani. Delo odbora vodi tovariš Kodrič.
O pomembnosti izgradnje vodovoda in iskanja novih vodnih virov za Šentjur verjetno ni potrebno več pisati, saj skoraj že vsi vemo, da je preskrba občanov z vodo pomanjkljiva in voda higiensko oporečna, tako da je nadaljnji razvoj Šentjurja ogrožen.
Dosedanje delo odbora dn aikfciv-nosti v zvezd z izgradnjo vodovoda:
1.	Izvršena je bila presoja idejnih projektov zajemanja vodotoka Kozarica.
2.	Na podlagi recenzije in razgovorov je prišlo do raziskovanja
področja Kozarice in globinskega vrtanja. Izvršene so bile tri vrtine (Geološki zavod Ljubljana). Analiza vode kaže, da je higiensko neoporočena in da bo mogoče vode dobiti preko 20 i/s, kar bi zadostovalo za preskrbo Šentjurja do leta 2010. Sredstva za raziskave dn vrtine so velika (ca. 4 do 5 starih milijard), vendar če bodo odpadle čistilne naprave in večja črpanja, se bo to večkrat izplačalo. Precej sredstev je v ,ta namen bilo pridobljenih iz naslova republiške raziskovalne Skupnosti in nerazvitih v Sloveniji.
3.	Za inženiring je bil izbran DOPS kot najugodnejši ponudnik.
4.	Izbran je bil projektant. Kot najboljši ponudnik je M izbran Razvojni, center Celje.
5.	V izdelavi je lokacijska dokumentacija in iskanje vseh soglasij.
6.	Opredeljen je načelni terminski plan izgradnje. Vodo iz sistema vodovod Kozarica bi morali uporabljati ob knocu leta 1988.
USPOSABLJANJE
Prebivalstva na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
Februarja in marca 1987 se je izvajalo usposabljanje prebivalstva po posameznih krajevnih skupnostih dn delovnih organizacijah. Predavanja so zajela obrambne priprave v krajevnih skupnostih in oblike podtalnega delovanja sovražnika.
Vodilo je ibMo seznaniti prebivalstvo posamezne KS z obrambnimi pripravami v njihovi sredini in nalogami, ki izhajajo iz Obrambnih priprav. Uvod v samo usposabljanje pa je bilo trenutna varnostno-politična ocena posamezne sredine, ki so jo podali vodje varnostnih okolišev — predstavniki postaje milice.
V	delovnih organizacijah je bil način usposabljanja prilagojen njihovi dejavnosti dn pomembnosti načrtovanja za potrebe SLO in DS.
Predavateljski kader je bil temeljito pripravljen za podajanje predvidenih tem, saj je večina udeležencev usposabljanja predavatelje ocenila dobro.
Udeležba v okoliških krajevnih skupnostih je bila zadovoljiva, razen ene krajevne skupnosti, kjer ni bilo odziva in bo potrebno usposabljanje ponoviti. Manj zadovoljiva pa je bila udeležba V samem Šentjurju.
V	delovnih organizacijah, ki so že izvedle usposabljanje, je bila udeležba izredno dobra.
Tako se je v spomladanskem delu končal prvi krog usposab-
ljanja, drugi del pa se ,bo pričel v jesensko-zimskem času. Zajemal bo področje delovanja narodne zaščite.
S takšnim načinom usposabljanja želimo prispevati k po-družbljanju .splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kar je pogoj za uspešno načrtovanje in izvaj.apje nalog ljudske obrambe v okviru družbenopolitične skupnosti.
Oddelek za ljudsko obrambo
Usposabljanje
delegatov
Februarja je OK SZDL v sodelovanju z Delavsko univerzo Slovenske Konjice organizirala za delegate samoupravnih interesnih skupnosti nekajurni seminar. Program je obsegal tri zanimive teme. Najprej je udeležence o sedanjem gospodarskem položaju in o možnostih nadaljnjega razvoja naše družbenopolitične Skupnosti seznanil predsednik IS SO Sergej Šešerko. Ob tem je navzočim podal kratek pregled dosedanjih gospodarskih dosežkov zadnjih deset let in smernice nadaljnjega razvoja naše Občine skozi dolgoročni družbeni plan za obdobje do leta 2000. Delegati so poslušali zanimivo predavanje Lidije Pratnemer o političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, ki je spodbudilo prisotne k aktivnemu razmišljanju o kritičnih ugotovitvah uspešnosti našega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema samoupravljanja, predvsem o slabostih, ki izhajajo iz nedoslednega in ne dovolj zavzetega izvajanja naše samo-
upravne zakonodaje, iz česar izvira največ težav trenutnega gospodarskega in družbenopolitičnega stanja v državi.
Predavatelj Božo Pončuh je govoril o delegacijah in nalogah delegatov ter o zagotavljanju možnosti za delo delegacij.
Po predavanjih se je razvila zanimiva in živa razprava o dosedanjih izkušnjah delegatov pri izvajanju delegatskih nalog, v kateri so sodelovali tudi odgovorni družbenopolitični delavci občine.
Prisotni delegati niso razpravljali le o nekaterih že znanih težavah, ki še vedno otežujejo delegatsko delo, kot je občasna nepravočasna dostava delegatskih gradiv, sklicevanje skupščin ob nedogovorjenem času, časovna neusklajenost zasedanja skupščin, temveč so v razpravi iznesli tudi nekaj novih predlogov:
—	potrebnost še večje povezanosti delegacij s sveti KS zaradi povratnih informacij in usklajevanja stališč,
—	o važnejših točkah dnevnega reda skupščin SIS naj se o dnevnem redu in terminih sklica, posebno še v slučaju širše razprave — obveščajo delegacije, oziroma sveti KS, po možnosti že pred dostavo delegatskih gradiv,
—	preverijo naj se seznami vodij delegacij za posamezne SIS, ker nekateri ne dobivajo pravih gradiv,
—	en izvod delegatskega gradiva naj se dostavlja tudi svetom KS,
—	za razlago nekaterih gradiv se bodo na željo posameznih de-
legacij udeleževali njihovih sej tudi predstavniki strokovnih služb SIS.
Delegati so ob koncu ugotavljali, da je bil seminar zanimiv in za uspešnejše delo delegacij potreben. Skoda, da ni bila udeležba boljša. Od 253 vabljenih, se je seminarja udeležilo le 60 delegatov (Kalobje 10, Blagovna 8, Dobje in Dramlje po 7, Sent-jur-okolioa 6, Planina, Slivnica in Sentjur-center po 5, Loka in Ponikva po 3 in iz Prevorja 1 delegat).
2.	F.
Express usluge
Ul. Valentina Orožna 8 63230 Šentjur pri Celju
MARTIN PODGORŠEK
PETA
popravljalnica čevljev izdelovanje ključev brušenje nožev in Škarij
Iz dela občinske skupščine
26. februarja 1987 so se na skupni seji sestali delegati družbenopolitičnega zbora, Zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela občinske skupščine. Na skupni sqji so obravnavali in sprejeli resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Šentjur za leto 1987, zaključni račun občinskega proračuna za leto 1986, proračun občine za letošnje leto, sklep o razdelitvi solidarnostnih sredstev za odpravo elementarnih nesreč v posameznih občinah SR Slovenije in poslušali informacijo o poteku sanacije v DO TOPER. Informacija o poteku sanacije v DO TOPER je bila deležna največje pozornosti, saj je bilo najavljeno, da naj bi delegati razpravljali o predlogu uvedbe u-krepov družbenega varstva v obeh temeljnih organizacijah v Šentjurju — MODI in ELEGAN-TU. Izvršni svet je namreč tak predlog dostavil skupščini, vendar se je predsedstvo občinske skupščine po posvetovanju z vodstvi DPO v Občini in s samim predlagateljem odločilo, da predlog sklepa ne uvrsti na dnevni red seje. Osnovni razlog za tako odločitev, kot je bilo obrazloženo delegatom je bil, ker ®o predstavniki začasnega kolegijskega organa DO TOPER in direktorja TOZD in ELEGANT oporekali enemu delu sklepa. Konkretno je bilo sporno določilo, ki govori, da morata začasna individualna organa v TOZD v soglasju z začasnim KPO v DO izvajati naloge, ki izhajajo iz sklepa Zborov občinske skupščine ' s 23. in 24. decembra 1986.
Ker v času pred sejo ni bilo mogoče uskladiti različnih mnenj, je bila najbrž odločitev predsedstva občinske skupščine pravilna. Glede na informacijo so se delegati strinjali, da je potrebno sporne stvari razrešiti, saj bo le na ta način mogoče v prihodnje enotno, z medsebojnim zaupanjem in sodelovanjem vseh subjektov zagotoviti uspešno sanacijo. Tako so se tudi stri-
njali, da se takoj ko bo predsedstvo občinske skupščine ocenilo, da so stvari vsebinsko dorečene, Skliče izredna seja zborov.
Predvidoma naj bi bili še seji zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti. Ker bi morali obravnavati še nekatere zadeve iz svoje pristojnosti. Vendar je sejo opravil samo zbor krajevnih Skupnosti. Sejo zbora združenega dela so morali zaradi nesklepčnosti prestaviti, saj je osem delegatov sejo predčasno zapustilo. Ker se je v tem zboru to dogodilo že drugič zapored, .bi bilo najbrž nujno v delegacijah preveriti, kako delegati izpolnjujejo zaupane naloge. Da pa bo možno to preverjati, ibodo v bodoče predsedniki zborov vodje delegacij obveščali o delegatih, ki bodo predčasno zapuščali seje.
—0—
Predsednik družbenopolitičnega Zbora je sklical izredno sejo zbora v ponedeljek, 9. marca; predsednik zbora združenega dela pa v torek, 10. marca. Na dnevnem redu izredne seje obeh zborov je bila le ena točka dnevnega reda, uvedba začasnih u-krepov družbenega varstva v DO TOPER — TOZD MODA lin ELEGANT Šentjur. Družbenopolitični Zbor je s svojimi stališči podprl uvedbo ukrepov družbenega varstva, zbor združenega dela pa je kot pristojen sprejel sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva. Le-ti so začeli veljati 11. marca in bodo veljali najdlje eno leto.
—0—
Predvideva se, da bo naslednja redna seja zborov občinske skupščine še v marcu, ko naj bi delegati med drugim odločali o sprejemu dolgoročnega in sredmejročnega družbenega plana občine.
M. K.
Skupščina občine ŠENTJUR pri Celju je na podlagi 618. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76 in 57/83), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80), drugega odstavka 73. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 72/86), 177. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82 in 10/86), na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju z dne, 24. februarja, 6. marca in 10. marca 1987 ter stališča družbenopolitičnega zbora z dne, 9. marca 1987, na seji zbora združenega dela, dne 10. marca 1987 sprejela
SKLEP
O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V TOZD KONFEKCIJA »ELEGANT« ŠENTJUR IN TOZD »MODA« ŠENTJUR V SESTAVI DELOVNE ORGANIZACIJE TOVARNA KONFEKCIJSKIH IN ŠPORTNIH IZDELPOV »TOPER« CELJE
I.
Izrečejo se začasni ukrepi družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v
—	TOZD konfekcija »ELEGANT« ŠENTJUR pri Celju
—	TOZD »MODA« ŠENTJUR pri Celju
(v nadaljnjem besedilu: temeljni organizaciji) v sestavu delovne organizacije Tovarna konfekcijskih in športnih izdelkov »TOPER« v Celju.
II.
V temeljnih organizacijah iz I. točke tega sklepa se izrečejo naslednji ukrepi družbenega varstva:
1.	Odstavita se poslovodna organa:
—	direktor TOZD konfekcija »ELEGANT« ŠENTJUR
—	direktor TOZD »MODA« ŠENTJUR
in se do konca meseca decembra 1987 objavi razpis za imenovanje novih poslovodnih organov.
2.	Začasno se omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev v temeljnih organizacijah na področju:
—	planiranja
—	poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje
—	sredstev
—	razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
—	kadrovske politike
—	delovnih razmerij
—	notranje organizacije in sistemizacije del in nalog
—	disciplinske orgovornosti
3.	Za začasna kolegijska poslovodna organa v temeljnhi organizacijah se imenujejo:
a)	v TOZD »ELEGANT«:
—	LESKOŠEK Zvone, predsednik
—	JUG Milica, član — zadolžena za ekonomsko-računovod-ske naloge
b)	v TOZD »MODA«:
—	ŠUMEJ Jože, predsednik
—	SALOBIR Ivo, mi., član — zadolžen za proizvodnjo
—	VIRANT Gvido, član — zadolžen za ekonomsko področje
Začasna kolegijska poslovodna organa v temeljnih organizacijah
v soglasju z začasnim kolegijskim poslovodnim organom delovne organizacije Tovarne konfekcijskih in športnih izdelkov »TOPER« Celje:
—	izvršujeta pravice, dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane za direktorja TOZD
—	odločata o zadevah iz n/2 točke tega sklepa
—	izvajata naloge, ki izhajajo iz sklepa zborov občinske skupščine z dne 23. in 24. decembra 1986
TOZD zastopata in predstavljata predsednika začasnega kolegijskega organa.
Predsednika začasnega kolegijskega organa sta za čas opravljanja funkcije upravičena do nadomestila osebnega dohodka, ki je enak osebnemu dohodku, ki bi ga delavca prejemala pri opravljanju dosedanjih del in nalog in do dodatka v višini 100.000 din neto mesečno. Clan začasnega kolegijskega organa, ki izhaja iz TOZD »MODA« je opravičen ob rednem osebnem dohodku še do dodatka v višini 50.000 din neto mesečno.
Zunanja člana začasnega kolegijskega organa sta opravičena do nadomestila, katerega višino določi Izvršni svet SO Šentjur glede na obseg in kvaliteto opravljenega dela.
Nadomestilo osebnega dohodka in dodatek se valorizirata v enakih odstotkih, kot bi se delavcem povečal osebni dohodek pri opravljanju prejšnjih del in nalog.
III.
Stroške predsednika in člana začasnega organa nosita temeljni organizaciji, v katerih so bili izrečeni začasni ukrepi družbenega varstva.
Stroški zunanjih članov začasnega organa pa se pokrivajo iz proračuna občine ŠENTJUR pri Celju.
IV.
Za spremljanje uresničevanja začasnih ukrepov družbenega varstva in presojo ali so še razlogi za navedene ukrepe v II. točki tega sklepa, se pooblasti Izvršni svet Skupščine občine ŠENTJUR pri Celju.
V.
Izrečeni začasni ukrepi družbenega varstva začnejo veljati 11. marca 1987 in veljajo dokler ne bodo odpravljeni vzroki zaradi katerih so bili izrečeni, vendar najdlje eno leto.
VI.
Zahteva za preizkus zakonitosti tega sklepa ne odloži njegove izvršitve.
VII.
Sklep o imenovanju začasnega kolegijskega poslovodnega organa v TOZD »LODA« in TOZD »ELEGANT« in njuna pooblastila se vpišejo v sodni register.
VIII.
Sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
ŠTEVILKA: 428-2/86-1
ŠENTJUR PRI CELJU, 10. marec 1987
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vlado GORJUP
OBRAZLOŽITEV:
Po izkazani izgubi v poslovanju za leto 1985 je bil za celotno delovno organizacijo Tovarno konfekcijskih in športnih izdelkov »TOPER« v Celju kot tudi za TOZD Konfekcija »ELEGANT« in TOZD »MODA« Šentjur, ki imata sedež na območju občine Šentjur, izdelan sanacijski program, ki ga je obravnaval in izvajanje sproti spremljal tudi Izvršni svet Skupščine občine ŠENTJUR.
Za zagotovitev širše družbene pomoči pri sanaciji je bil imenovan tudi družbeni svet, ki je na seji, dne 12. februarja 1987 obravnaval analizo uresničevanja sanacijskega programa in obvestil Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju, da se temeljne postavke sanacijskega programa niso uresničile. Analizo uresničevanja sanacijskega programa je na svoji seji, dne 25. februarja 1987 obravnaval
Varnost cestnega prometa se je v letu 1986 v primerjavi z letom 1985 izredno poslabšala, saj je bilo kair 29 oseb več poškodovanih, prav tako pa se je pripetilo 12 nezgod več, kot leto poprej. Tako se je v letu 1986 pripetilo ikair 61 prometnih nezgod, v letu 1985 pa 49. Tri (3) osebe so izgubile življenje, 37 (22) oseb je bilo hudo telesno 'poškodovanih, 48 (34) pa lažje. 6 (2) prometnih nezgod je bilo z večjo 'materialno škodo. Poleg slabih cest in starih vozli je ponovno v večini primerov povzročitelj človek in njegova nepremišljenost oziroma malomarnost. Med vzroki je na prvem mesitu neprimerna hitrost glede na stanje vozišča, že na drugem mestu pa je vožnja pod vplivom alkohola.
Kljub temu, da srno samostojno ali v sodelovanju s SPV izvedli relativno veliko preventivnih akcij, se je stanje poslabšalo. Zaradi tega bo potrebno izvesti več represivnih akcij, kar ne bo rešitev za boljšo varnost v cestnem prometu. Več časa bo potrebno nameniti izobraževanju mladih, kajti le z izobraževanjem se bo dvignila varnostna kultura.
Potrebno bi bilo tudi poostriti kazenske sankcije, saj je sedaj predpisana kazen za vožnjo pod vplivom alkohola in podobne kršitve, 'ki so pogost vzrok promet-
nih nezgod, očitno premajhna, da bi preprečevala kršitve cestnoprometnih predpisov in prometne nezgode.
Potrebna bd 'bila tudi izgradnja obvoznice, saj je sedaj na regionalni cesti Celje—Rogatec pripeti relativno veliko prometnih nezgod v samem naselju in v neposredni bližini naselja Šentjur.
Misliti bi morali tudi na kolesarje, kajti v Šentjurju ni niti ene kolesarske steze ali druge površine, namenjene za promet koles in koles z motorjem, vozniki le-teh pa so na tretjem oziroma četrtem mestu med povzročitelji prometnih nezgod.
Svoje pa bi morali vsekakor o-digrati tudi starši. Ti so preveč lahkomiselni in svojim otrokom kupujejo kolesa in kolesa z motorjem, čeprav so ti še premladi in neizkušeni, brez potrebnega znanja. Ko pa starši nad njimi še opustijo nadzor, se le-ti vozijo povsod. Če se pripeti prometna nezgoda, se sprašujejo, zakaj ravno njihov, medtem ko se krive niti malo ne počutijo, ampak za to krivijo druge.
Tako bo delo PM Šentjur v letu 1987 usmerjeno predvsem v ugotavljanje kršitev, ki so najpogostejši vzroki prometnih nezgod. Te kršitve pa so poleg neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola še vožnja po levi strani
in sredini vozišča, izsiljevanje prednosit, prehitevanje v škarje, tehnična 'pomanjkljivost vozila in podobno. Na 'teh področjih bomo
ukrepali predvsem 'represivno, saj preventiva na tem področju žal ni uspešna.
PM
Izvršni svet Skupščine občine ŠENTJUR pri Celju in ugotovitve družbenega sveta v celoti podprl in predlagal občinski skupščini, da sprejme sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva. Odločitev občinske skupščine je v skladu z drugim odstavkom 73. člena Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 72/86), ki določa, da le-ta nastopi z začasnimi ukrepi za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, če pristojni organ družbenopolitične skupnosti ugotovi, da se sanacijski program ne izvršuje.
Skupščina občine je ob obravnavi predloga izvršnega sveta ugotovila, da so bili zaradi neuresničevanja sanacijskega programa oškodovani tudi družbeni interesi.
Začasnima kolegijskima poslovodnima organoma se nalaga, da poleg osnovnih pravic, dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane za direktorja TOZD, izvajata sklepe, sprejete na zborih občinske skupščine ŠENTJUR pri Celju z dne, 23. in 24. decembra 1986, ki se nanašajo na področje obračunskega sistema, ureditve svobodne menjave dela med TOZD in DSSS, kadrovske politike itd.
Stroške začasnih organov nosita temeljni organizaciji, kar je v skladu s tretjim odstavkom 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80).
_ Za spremljanje uresničevanja tega sklepa in presojo ali še obstojajo razlogi za začasne ukrepe družbenega varstva, se v skladu z
12.	členom Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) pooblasti Izvršni svet Skupščine občine ŠENTJUR pri Celju.
Za ukrepe, navedene v izreku tega sklepa, velja enotni rok iz V. točke. Posamezni ukrepi lahko v skladu z določili 13. člena v prejšnjem odstavku navedenega zakona prenehajo, v kolikor bodo prenehali razlogi, zaradi katerih so bili izrečeni.
Da bi se s sprejetimi začasnimi ukrepi takoj pristopilo k sanaciji razmer v navedenih temeljnih organizacijah, prične ta sklep veljati drugi dan po sprejemu in je v tem postopku dokončen.
Pred obravnavo in sprejemom sklepa je zbor združenega dela zahteval v skladu s 7. členom istega zakona tudi mnenje družbenega pravobranilca samoupravljanja in stališče družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, kar je v skladu s 179. členom statuta občine ŠENTJUR pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82 in 10/86), na samo sejo pa povabil prizadete udeležence in jim omogočil tudi enakopravno sodelovanje pri obravnavi predloga ukrepov.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep imata temeljni organizaciji, osnovna organizacija ZSS v temeljnih organizacijah in družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevek za preizkus zakonitosti pri sodišču združenega dela SR Slovenije.
Varnost cestnega prometa
NA OBMOČJU OBČINE ŠENTJUR ZA LETO 1986
Aktivnosti v ZSMS
V	proteklih mesecih letos je OK ZSMS skupaj z nekaterimi družbenimi in društvenimi organizacijami 'organizirala vrsto uspešnih aktivnosti s področja vsebinskega dela 'in dela mladih v prostem času.
V	januarju je OK ZSMS organizirala tridnevno mladinsko politično šolo za predsednike in perspektivne člane osnovnih organizacij ZSMS, 'da hi informirala in poučila delavce v ZSMS o trenutnih razmerah in nadaljnjem uspešnem frontnem delu mlade generacije.
Kot uvod v politično šolo je služila konferenca OK ZSMS, na kateri smo razgrnili vprašanja, ki negativno in z delo mladih zaviralno vplivajo na organizacijo kot celoto. Na osnovi tega smo sprejeli letni operativni program.
V	'politični' šoli smo se seznanili in spregovorili o vprašanjih današnjega časa; zajemala pa so področja prenove reforme usmerjenega izobraževanja, dolgoročnega plana in letne resolucije občine Šentjur, dolgoročnega programa stabilizacije SRS, novih družbenih gibanj, civilne službe, mladinskega prostovoljnega dela in kaiko preživeti prosti čas.
Anketna lista udeležencev je pokazala, da je bila mladinska politična šola uspešna in tudi željo in potrebo po 'tovrstnem izobraževanju mlade generacije vnaprej.
Da je interes med mladinci po oživljanju tradicij narodno-osvo-boddlne borbe močan, ja pokazala udeležba mladih na pobudo po poteh borcev štirinajiste divizije, saj se ga je udeležilo skupaj z mladimi iz OS Šentjur prek petdeset mladih. Pohodna enota iz Šentjurja je v začetku februarja skupaj z mladimi iz Celja in Slovenskih Konjic sodelovala v drugi etapi pohoda od Gračnioe pri Rimskih toplicah do Dobrne. Cilj pohoda po poteh borcev štirinajste divizije je bil dosežen, še posebej zaradi' realiziranih spremljajočih aktivnosti in monade, kakršna je bila med mladimi. Prav gotovo pa nam že sedaj obljube mladih o ponovnem srečanju pohodnikov v naslednjem letu povedo, da je bil pohod po poteh borcev štirinajste divizije organiziran in realiziran po željah mlade generacije.
V	februarju so OK ZSMS, Kmetijski kombinat Šentjur ter miarid iz aktiva mladih zadružnikov Gorica pri Slivnici, organizirali občinski kviz »-Mladi in kmetijstvo«.
Na ‘kvizu se je v znanju iz področja kmetijstva dn poznavanja mladih kongresnih sklepov pomerilo šest ekip v treh težavnostnih stopnjah. Mladi iz aktiva mladih zadružnikov ter srednjega kmetijskega šolskega centra Šentjur so pokazali veliko mero strokovnosti dn znanja, posebno ekipa aktiva iz Ponikve.
Ta je občino Šentjur zastopala na regijskem kviz tekmovanju in osvojila prvo mesto, v soboto, 14. marca 1987 pa bo zastopala celjsko regijo in občino Šentjur na republiškem kviz tekmovanju v Škofji Doki.
Držimo pesti!
Kancem februarja je OK ZSMS organizirala dokaj uspešno okroglo mizo «-Človek v stiski«, 'katetre namen je bil spregovoriti o vzrokih, M vplivajo na negativno počutje človeka v družinskem 'krogu, na delavnem mestu ali na drugih javnih mestih. Prav gotovo ni zanemarljiv 'podatek, da srno uspešno izpeljali pet tekmovanj v smučarskih disciplinah za pokal OK ZSMS. Odvijala so se v petih sredinah občine Šentjur, nosilci, posameznih športnih srečanj pa so bile osnovne organizacije ZSMS.
V	zadnjem času se pripravljamo na regijsko prireditev, tako imenovano »-Sedmi festivalski dan«, posvečen -odhodu štafetne palice iz SRS.
Zvezna štafeta bo krenila 21. marca 1987 s Triglava, dio Bohinja jo bodo prenesli smučarji dn alpinisti. V sedmih dneh se bodo v posameznih sredinah ali bolje rečeno regijah zvrstili festivalski dnevi, na 'katerih se bodo predstavili mladi ustvarjalci s področja kulture, telesne kulture, spregovorili pa bomo o za posamezno regijo specifičnih vprašanjih v obliki okrogle -mize.
Na »-sedmem festivalskem dnevu«, prireditvi mladih iz Celjske regije 27. marca 1987 v Titovem Velenju, bomo posebno pozornost posvetili vprašanjem razvoja visoko produktivnih enot drobnega gospodarstva, ekologije dn varčevanja ter položaju delavcev iz drugih republik.
Spremljajoče aktivnosti bodo zajela praktično vsa področja s katerimi se mladi danes ukvarjamo: pohod ekologov, ekološke in mirovne stojnice, mladinsko prostovoljno delo, prikaz kulturne ustvarjalnosti mladih, telesno kulturne laktivnosti. Prireditev se bo zaključila z rok spektaklom.
Za vse, ki želite sodelovati na prireditvi, 'bo -organiziran vlak, informacijo o odhodu iz Šentjurja, pa bomo sporočili preko plakatov in dopisov.
Afera o plagiatu plakata z nacistično vsebino je ogorčeno odjeknila v sleherni sredini družbenopolitične skupnosti, saj je dejstvo, da so avtorji plakata iz studia Novi kolektivizem s svojo neodgovorno potezo globoko prizadeli čustva delovnih ljudi, iskreno mislečih dn naprednih državljanov federativne skupnosti.
Predsedstvo OK ZSMS je na svoji seji obsodilo takšno ravnanje dn zahteva odgovornost članov studia Novi kolektivizem, kot tudi članov republiškega odbora za pripravo in organizacijo odhoda zvezne štafete.
Predsedstvo OK ZSMS
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU OBJAVLJA
Razpis
I.	za zbiranje vlog za dodelitev posojil iz družbenih sredstev vzajemnosti, in sicer:
1.	posojila temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim za nakup ali zidavo diružbeno-najemnih stanovanj za svoje delavce v znesku 74.483.641 din,
2.	delavcem za nakup stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji in zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lastnini in adaptacijo stanovanjske hiše v zasebni lasti. Za ta namen bodo razdeljena sredstva v višini 49.655.760 din.
1.	Posojilo iz združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne Skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje ali nakupa stanovanj,
—	da združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti,
—	da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki so usklajeni z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
—	da imajo finančni plan in plan financiranja stanovanjske izgradnje odn. nakupa stanovanj,
—	da imajo plan potreb in program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev,
—	da bodo delavcem dodeljevale stanovanja v skladu s sprejetimi standardi.
Vlogi priložijo:
1.	sklep pristojnega organa upravljanja o najetju posojil in sklep o zagotavljanju sredstev za odplačilo anuitet,
2.	plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje odn. nakupa stanovanj,
3.	plan potreb in plan reševanja stanovanjskih potreb svojih delavcev,
4.	samoupravne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev.
.2. Delavci, ki so zaposleni v temeljni -organizaciji združenega dela, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti občine Šentjur pridobijo pravico do posojila za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji, za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti in adaptacijo stanovanjske hiše, če se s -tako adaptacijo pridobijo stanovanjski -prostori, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda,
—	da namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki in da bo varčevanje zaključeno v letu pridobitve posojila,
—	da dovoljenje za graditev od dneva razpisa natečaja ni datirano s starejšim datumom od 10 let,
—	da še niso dobili posojila iz sredstev vzajemnosti v obsegu, določenem s tem pravilnikom in samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	da so kreditno sposobni.
Prosilci dobijo Vloge v Ljubljanski ba-nki Ekspozitura Šentjur, kjer bodo prejeli tudi vse -potrebne informacije. Izpolnjene vloge z vsemi potrebnimi dokazili morajo prosilci vložiti pri banki, ki bo vse vloge odstopila Samoupravni stanovanjski skupnosti.
Zaposleni delavci pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, so pod enakimi pogoj-i upravičeni do posojila in so izenačeni z delavci v združenem delu, če združujejo sredstva vzajemnosti.
II.	za zhi-ranje vlog za dodelitev posojila iz stanovanjskih sredstev skuponsti pokojninskega m invalidskega zavarovanja za obnovo ati prenovo lastne stanovanjske hiše upokojencev in invalidov. Za posojila bo v letu 1987 na razpolago 2.275.000 din.
Do posojila so upravičeni upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče v občini Šentjur, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da so lastnki ati solastniki stanovanjske hiše in prebivajo v hiši, za katero prosijo za posojilo,
—	da si s pridobljenim posojilom izboljšajo svoje stanovanjske razmere,
—	da so kreditno sposobni,
—	da imajo potrebno dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za gradbene zadeve, če gre za taka dela, za katera je dovoljenje potrebno.
Vloga mora vsebovati osnovne podatke prosilca, namen, za katerega bo posojilo uporabljeno in dovoljenje občinskega upravnega organa, če gre za dela, za katera je dovoljenje potrebno.
III.	za zbiranje vlog za dodelitev posojila iz stanovanjskih sredstev borcev NOV za obnovo ali prenovo lastne stanovanjske hiša Za posojilo je v letu 1987 na razpolago 600.000 din.
Do posojila so upravičeni borci NOV, kd imajo stalno prebivališče v občini Šentjur, če izpolnjujejo naslednje -pogoje:
—	da so lastniki ali solastniki stanovanjske hiše in prebivajo v hiši za katero prosijo za posojilo,
—	da si s pridobljenim posojilom izboljšajo stanovanjske razmere,
—	da so kreditno sposobni,
—	da imajo potrebno dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za gradbene zadeve, če gre za taka dela, za katera je dovoljenje potrebno.
Vloga naj vsebuje osnovne podatke prosilca, namen za katerega bo posojilo uporabljeno in dovoljenje občinskega upravnega organa, če gre za dela, za katera je dovoljenje potrebno.
Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš se dajejo največ za dobo 10 let po 6 odstotni obrestni meri.
Rok koriščenja kredita je 1 leto.
Temeljne organizacije združenega deda in delovne skupnosti ter ostati prosilci, ki želijo sodelovati v objavljenih razpisih, naj vložijo pismene vloge za dodelitev posojila najkasneje do 15. 4. 1987. Po tem roku vlog samoupravna stanovanjska skupnost ne bo sprejemala.
O rešitvi vlog bodo prosilci obveščeni najkasneje do 15. 7. 1987, izid razpisa pa bo objavljen v občanskem glasilu Utrip.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
Objavlja
Razpis
stanovanjskih posojil v znesku 1.500.000.— din za gradnjo in prenovo stanovanj ter stanovanjskih hiš delavcev, ki so zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom v lasti občanov zaradi določitve prednostne liste upravičencev do posojil za leto 1987.
I.
Upravičenci do posojila za gradnjo ali prenovo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše so delavci, kd nimajo stanovanja ati imajo neprimerno oz. neustrezno stanovanje. Neprimernost oz. neustreznost se ugotavlja v skladu s sprejetimi in veljavnimi stanovanjskimi standardi v občini Šentjur ter v skladu s Pravilnikom o pogojih in merilih za reševanje -stanovanjskih vprašanj delavcev, ki -delajo prt samostojnih obrtnikih.
II.
Stanovanjska posojila so namenjena:
—	za nakup stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji,
—	za gradnjo stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
—	za prenovo stanovanj ati stanovanjskih hiš, če se z njo poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali če se uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oz. racionalnejši sistem ogrevanja.
III.
Vlogi za -pridobitev posojila jetreba predložiti naslednja dokazila:
—	podatke o zaposlitvi,
—	potrdilo o Skupnem gospodinjstvu in premoženjskem stanju,
—	fotokopijo ali overjeni prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše,
—	zemljiškoknjižni izpisek,
—	izvaja o višini potrebnih sredstev za gradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja (predračunska vrednost),
—	-potrdilo o višini OD, ki ga izda uprava za družbene prihodke pri SO Šentjur,
—	potrdilo o namenskem varčevanju za stanovanjsko gradnjo,
—	v primeru nakupa stanovanja pa kupna pogodba oz. potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini.
4 utrip Marko
Vloge se zbirajo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šentjur, Titov trg 5, Šentjur, in sicer do 15. aprila 1987.
VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA ŠENTJUR PRI CELJU
Obveščamo starše predšolskih otrok, da od 1. do 30. aprila od 8. do 10. ure vsak dan vpisujemo otroke za vrtec in jasli za šolsko leto 1987/88.
Starši se naj oglasijo v enoti — v vrtcu, kjer želijo vpisati svojega otroka. Ob vpisu bodo izpolnili prijavnico, ki jo bodo dobili v vrtcu. S seboj naj prinesejo otrokov rojstni list in zdravstveno knjižico.
Praznik KS Šentjur - center
RESEVNA
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJUR-CENTER
Južno od Celja, Štor in Šentjurja se razteza hribovita vzpetina, ki je geografsko pestra in razgibana. Porasla je z gozdovi, vmes pa so redko posajene male kmetije. Ljudje so se v preteklosti na malih zaplatah slabe zemlje stežka preživljali. Za številčno močne družine je mnogokrat primanjkovalo kruha. Mladina iz teh področij odhaja danes v dolino za kruhom. Zelo redko se primeri, da najdeš v teh predelih tudi mladega človeka, ki je pripravljen ostati doma na zemlji. Običajno se mladi zaposlijo v industriji, po opravljenem dedu v tovarni pa nadaljujejo z delom na domači zemlji.
Poudariti moram, da je ta predel turistično zelo zanimiv, saj je tu že nekaj pomembnejših točk: Celjska koča, koča na Svetini,' Re-sevna, Rdfndk, obstajajo pa še velike možnosti za nadaljnji razvoj turizma.
Že sedaj prihaja sem mnogo mladih, pa tudi starejših izletnikov. Po podatkih, ki jih ima Planinsko društvo Šentjur, obišče samo Resevno letno prek 7000 turistov. Pretežno je to mladina iz celjskih šol, so pa tudi posamezni turisti in skupine iz drugih predelov Slovenije, iz Ljubljane, Maribora, pa tudi iz drugih republik.
Resevniško področje je izredno zgodovinsko pomembno, ,predvsem iz časa NOB.
Že v juliju 1941 je bila na Resevni ustanovljena I. celjska četa, njen komandant je bil Franjo Vrunč-Buzdo, politični komisar pa Peter Stante-Skala. To je bila prva oborožena partizanska enota, ki je že poleti 1941 izvajala razne sabotažne akcije in se spopadala s sovražnikovimi oboroženimi silami na Planini, na Resevni in drugod. Preko Resevne so vodile kurirske poti iz Gornje Savinjske doline, Pohorja, Konjiške gore, Dramelj naprej na Kozjansko. Pomladi 1942 se je pod Resevno v bližini Ritnika na Žveglerjevi domačiji po nasvetu Leona Dobrotdnška za nekaj dni ustavil Pokrajinski komite KPS za štajersko. Njegovi člani so bili: Žnidaršič, Cvetka Praprotnik -Mlakarjeve, sekretar tega komiteja pa je bil Sergej Kraigher. Pozneje se je komite utaboril v Magni pri Planini. S prihodom XIV. divizije v začetku leta 1944 se je narodnoosvobodilno gibanje na re-sevndškem območju močno razgibalo. Organiziranih je bilo več kurirskih postaj in javk. Na Resevni je bil tudi ustanovljen nov okrajni odbor OF Šentrupert, ki je politično deloval predvsem na področju Šentruperta, Svetine, Resevne, Štor, Šentjurja in Teharij. Pozneje, ko se je ta okraj, malo pred osvoboditvijo, preimenoval v Okraj Celje—okolica, je svojo dejavnost še razširil na predele: Dramlje, Vojnik, Dobrna ter še druge obrobne kraje.
18. marca 1945 je na Resevni v borbi s sovražnimi silami padel skoraj ves drugi bataljon s komandantom Andiijem na čelu. Padlo je tudi nekaj aktivistov okrajnega odbora OF, junaške smrti pa je padla tu tudi članica Pokrajinskega komiteja SKOJ Cvetka Jerinova in član SNOS Dušan Lah. Oba sta pokopana na Resevni, ne daleč od mesta, kjer sta se zrušila pod sovražnikovimi streli. Še bi lahko naštevali dogodke iz NOB, saj jih je bilo zelo veliko.
Ko tako realno ocenjujemo in vrednotimo bogato zgodovino Resevne in ostalih omenjenih področij v času NOB, lahko brez tveganja trdimo, da smo doslej v premajhni meri poudarjali veličino resevni-škdh dogodkov, kar moramo v bodoče popraviti. Mladino je treba spodbujati, da bo še pogosteje prihajala na to področje, družba pa naj organizira, da bodo talki izleti vzgojno čimbolj učinkoviti.
Priznati moramo, da so se po osvoboditvi družbenopolitične organizacije občine Šentjur in občine Celje pričele resno zalagati, da se na resevniškem področju postavi čim več primernih spominskih obeležij in spomenikov NOB. Tako je bil na pobudo občinskega odbora ZB NOV Šentjur in Planinskega društva Šentjur ter s pomočjo delovnih (kolektivov Šentjurja in Celja ob 20-letnicd ustanovitve I. celjske čete zgrajen planinski dom (dom borcev) na Resevni. Ta dom smo pojmovali kot zgodovinski spomenik, posvečen resevniškim borbam ter vsem padlim borcem, ki so v tistih marčnih dneh, tik pred svobodo, izkrvaveli na Resevni.
Leta 1971 je bila na domu tudi odkrita spominska plošča. Povedati moramo, da je bilo kmalu po osvoboditvi urejeno tudi grobišče na Resevni (Cvetka Jerinova in Dušan Lah). Celjska organizacija ZB NOV je na bojišču, kjer so padli borci 2. bataljona Kozjanskega odreda, postavila več spomenikov. Bred nekaj leti so Celjani postavili tudi spomenik na Križpotih na Resevni, to je ob meji med celjsko in šentjursko občino. Iz Planince pod Svetino je celjska občina speljala makadamsko cesto do omenjenih spomenikov, ta pa je žal sedaj že v precej slabem stanju. Pred časom je že bil sklenjen dogovor med šentjursko in celjsko občino, da bodo Celjani nadaljevali z gradnjo omenjene ceste preko Križpotja do Resevne (do Plevnika). Istočasno pa se je Šentjur zavezal, da bo zgradil cesto iz Šentjurja do spomenika na Resevni, ki je v bližini domačije Jurkošek. Šentjurska občina je to svojo zadolžitev izpolnila, ostala pa je še gradnja ceste s celjske strani. Sedaj se predstavniki obeh občin že dogovarjajo o dokončni rešitvi problema. Priznati moramo, da imajo predstavniki celjske občine kakor tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij za urejevanje Resevne precej razumevanja. Mimogrede naj še omenimo, da je cesta na Rifnik že asfaltirana. Cesta je velikega turističnega pomena, saj pelje do zgodovinsko važnega nahajališča iz antične dobe.
podeljuje vsako leto v skladu s 5. členom statuta priznanja za posebne zasluge in uspehe pri delu za napredek krajevne skupnosti.
Skupščina krajevne skupnosti je na svoji seji 24. februarja sklenila podeliti priznanja naslednjim organizacijam in posameznikom:
1.	EKIPI UČENK, KI SO SODELOVALE NA FINALU KVIZA GLASBENE MLADINE SLOVENIJE NA TEMO »GLASB A"MED NOB NA SLOVENSKEM« IN MENTORICI TOV. MAJDI ŠKORJANEC
Glasbena mladina Slovenije vsako drugo leto organizira glasbeno tekmovanje za učence osnovnih šol v Sloveniji. Osnovna šola Šentjur je v tem šolskem letu že četrtič sodelovala na tekmovanju in se uspela uvrstiti v finale kriza. Tekmovanje se je začelo najprej v šoli v 7. in 8. razredih, kjer so največ znanja pokazale učenke omenjene ekipe. Te učenke so nadaljevale tekmovanje v Celju na območnem tekmovanju in v Titovem Velenju na polfinalu. Pri študiju gradiva je ekipo strokovno vodila mentorica Majda Škorjanec. Trud ni bil zaman. Največja nagrada učenkam je bila uvrstitev v finale kriza. Tekmovanje je bilo
12.	decembra 1986 v Mariboru v Unionski dvorani ob zaključku festivala Kurirček. Pred polno dvorano mladih tekmovalcev in pred TV kamerami so se učenke pomerile v znanju o glasbi med NOB z ekipo iz Novega mesta. Na tem zaključnem tekmovanju so zopet pokazale veliko znanja in uspešno zastopale ime naše šole in kraja Šentjur v širšem slovenskem prostoru.
Za ves trud in za uspešno predstavitev na vseh tekmovanjih dajemo priznanje: POLONI FENDRE 7.C, MATEJI OBREZ
7.a, NATAŠI REČNIK 8.c in tov. MAJDI ŠKORJANEC.
2.	VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA ŠENTJUR PRI CELJU
Dvajset let je minilo od pričetka delovanja Vzgojno varstvene organizacije. V tem času se je iz enega oddelka vrtca razvila vzgojno varstvena organizacija, ki pripravlja program za slehernega otroka pred vstopom v osnovno šolo. Veliko truda in napora posameznikov je bilo potrebno, da je občinska skupščina 1966. leta sprejela sklep o ustanovitvi vrtca. V dvajsetletni tradiciji so starši spoznali, da je vrtec ustanova, ki jim želi pomagati pri vzgoji otrok in njihovem varstvu. Ob pomoči sredstev samoprispevka je skupnost otro-
škega varstva y letu 1984 predala v uporabo še en objekt vrtca, in to na Pešnloi. Za vsestransko prizadevno delo Vzgojno varstveni organizaciji in ob 20-letni-oi delovanja podeljujemo priznanje krajevne skupnosti.
3.	DRAGICA IN JANEZ RAU-TER
Zakonca Rauter sta v času svojega delovanja v Šentjurju prispevala mnogo za napredek Šentjurja, največ vsekakor na področju izobraževanja. Kot upokojenca se nista zaprla v svoj krog, ampak sta neumorno nadaljevala z delom in to predvsem na kulturnem področju, kjer sta prevzela zahtevne in odgovorne naloge, to je upravljanje muzeja skladateljev Ipavcev. Tovariš Janez Rauter je kot direktor muzeja brezplačno z velikim entuzi-azmom vsestransko opravljal delo. Zbiral in izpopolnjeval ,je (bogato zbirko skladateljev. Pri tem pa mu je vseskozi pomagala žena Dragica, ki kot kustos v muzeju nenadomestljivo podaja kulturno ustvarjalnost skladateljev Ipavcev. Za vse, kar sta storila za naš Šentjur, se jima zahvaljujemo s skromnim priznanjem krajevne skupnosti.
4.	DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ŠENTJUR-CENTER
Od ustanovitve v letu 1983 si je društvo pridobilo veliko prijateljev in sodelavcev. Skupaj z njimi uspešno opravljajo svoje poslanstvo v dobro mladega rodu. Kljub kratki dobi so v svojem delovanju izredno uspešni. Uspešno so pripravili prihod Dedka mraza, pustno rajanje, različne akcije med počitnicami. To je le nekaj aktivnosti, ob katerih se mladi razveselijo, razigrajo se njihova srca in njihov šolski dan je lažji. Krajevna skupnost želi, da bi tudi v bodoče nadaljevali z delom tako uspešno in prizadevno in jim daje priznanje krajevne skupnosti.
5.	GASILSKO DRUŠTVO ŠENTJUR
Visoka obletnica organiziranega gasilstva ne predstavlja samo mejnika v statističnih podatkih, pomeni prehojeno pot, ki je vseskozi služila v korist človeku. Prostovoljno delo v društvu, na tekmovanjih in ob raznih nesrečah je plemenito dejanje, ki ga premalo cenimo. Gasilsko društvo je osnova društvenega življenja v kraju, tega se zavedamo tudi v krajevni skupnosti. Za razvoj društva in za humano delo izreka krajevna Skupnost priznanje vsem članom ter jim daje najvišje priznanje Krajevne skupnosti.
Drago Slakan
Popravljam vse vrste gospodinjskih strojev (pralne stroje, štedilnike, bojler je in podobno).
Priporoča se
ZIDAR ALOJZ, JAKOB 7, 63230 ŠENTJUR
/O ljubljanska banka
CERTIFJOIRAN CEK
Ljubljanska banka je pričela z novo, zan'imivo ponudbo Občanom, oziroma Obrtnikom, i-metnikom žiro računov. To je certificinan ček, s čemer smo Ukinili t. i. limitiran ček.
Pomen certificiranega čeka je v tem, da lahko z izpolnjenim čekom na katerikoli znesek v višini kritja na žiro računu brezgotovinsko plačujemo kupljeno blago, storitve, davčne ter druge obveznosti OZD, SIS, drugim družbenopravnim osebam in DPS na Območju naše republike. Prav tako lahko dvigamo gotovino v vseh enotah temeljnih bank Ljubljanske banke po vsej državi. Pričakujemo, da bo brezgotovinsko poslovan, j e po tem poslu kmalu zaživelo tudi izven meja naše republike.
Ko Občanu na podlagi sredstev žiro računa izdamo certificinan ček se avtomatsko blokira
njegov račun v višini zneska, na katerega se je ček glasil, s preostalimi sredstvi pa lahko imetnik nemoteno razpolaga. V kolikor imetnik ni vnovčil čeka v celotni višini zneska, na katerega se je ček glasil, se ostala sredstva po knjiženju takoj sprostijo, torej tudi s temi sredstvi lahko imetnik po sprostitvi razpolaga.
Mislimo, da bo ta oblika ponudbe kmalu postala zanimiva za imetnike žiro računov, ki morajo često prenašati precejšnje zneske.
Pričakujemo, da bodo takšno možnost še v letu 1987 pridobili tudi imetniki tekočih računov, ko bo za ta del posla zagotovljena računalniška podpora.
Za varnejše in hitrejše plačevanje vaših Obveznosti in potreb torej priporočamo certificiran ček. Za vse podrobnejše informacije vam je na razpolago LB — SBC — Ekspozitura Šentjur.
Izposojena karikatura meseca
ŽPZ skladateljev Ipavcev Šentjur stopa v deseto leto svojega delovanja
Kako čas beži! To so misli pevk, ki od vsega začetka vztrajno sodelujejo pri zboru. Ne moremo verjeti, da se približuje jubilejno leto zbora.
V	tem času smo prebrodile mnogo ovir in težav, vendar smo z vztrajnostjo in močno voljo težave premagale. V našem repertoarju se je nabralo precej pesmii — narodnih in umetnih, domačih in tujih avtorjev, ki smo jih predstavile na številnih prireditvah in koncertih. S številom pesmi je rasla tudi kvaliteta zbora, kar je zasluga naše dirigentke in ustanoviteljice zbora tov. Jelke Iskra-Miitič.
Največji uspeh smo dosegle pod vodstvom sedanjega zborovodja profesorja Franca Klinarja na republiški reviji »-NAŠA PESEM 86«, kjer smo prejele bronasto plaketo mesta Maribor To priznanje nam je še vspodbu-dilo voljo in veselje do dela. Zadale smo si nalogo, da kvalitetno petje izboljšamo in v program vključimo zahtevnejše pesmi.
V	letošnji sezoni smo nastopile na proslavi v Mladinski knjigi v Celju, kjer smo zapele že nekaj pesmi novega programa. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo se skupaj z ostalimi sekcijami, bi dehrejo v okviru prosvetnega društva Šentjur, predstavile šentjurskemu občinstvu.
Tudi letos smo se odzvale vabilu ŽPZ iz Slovenskih Konjic na
tradicionalno srečanje ženskih pevskih zborov v počastitev mednarodnega praznika dneva žena. Vesele smo ibile tega srečanja, še posebno pa kritike priznanega glasbenega pedagoga profesorja Egona Kuneja, ki nas je poslušal in zelo ugodno ocenil naše petje.
Sedaj pripravljamo program za občinsko revijo, ki bo aprila, in samostojni celovečerni koncert. Intenzivno se pripravljamo za gostovanje v Požegi, kjer bomo gostje ŽPZ iz Požege.
Zanimanje za naš zbor je izkazal tudi priznani glasbenik in skladatelj Emil Glavnik, po rodu Slovenec, ki že 32 let deluje in ustvarja v Beogradu. Obiskal nas je na eni izmed vaj. Profesor Glavnik je med drugim avtor pesmi Svađalice in pa »Igra iz Konavlja«, ki so uvrščene v naš program. Za pesem Svađali ca je prejel Mokranjčevo nagrado, največjo nagrado za zborovsko petje v Srbiji. Med njegovimi zadnjimi dèli je najbolj znana himna neuvrščenih držav, ki je bila prvič predstavljena v Harare ju.
V kratkem smo vam predstavile delo našega zbora v tej sezoni, pripravljamo pa se že na jubilejni koncert v prihodnji sezoni.
Z željo, da ibi število članic našega Zbora povečale, vabimo žene in dekleta k sodelovanju.
V Stopčah uspešna otvoritev veleslaloma za »šentjurski pokal«
Prizadevni smučarski delavci iz Stopč so pod vodstvom Silva Gobca uspešno pripravili prvo tekmo v okviru tekmovanj za «•Šentjurski pokal« 1987.
Veleslalom je bil izpeljan v nedeljo, 8. februarja s startom ob 14.30.
Vozidl so v naslednjih kategorijah :
1.	dekleta do 16 let,
2.	dekleta od 16 let,
3.	fantje do 16 let,
4.	fantje od 16—30 let,
5.	veterani.
Skupaj je nastopilo 70 tekmovalcev.
Fantje in dekleta do 16 let in dekleta nad 16 let so prvi končali vožnjo na skrajšani progi:
Rezultati :
DEKLETA DO 16 LET:
1.	Bernarda Stojan
2.	Barbara Centrih
3.	Sabina Kos DEKLETA NAD 16 LET:
1.	Tanja Zogan
2.	Betka Kovač
3.	Silva Tanšek FANTJE DO 16 LET:
1.	Grega Kovač
2.	Tomaž Gajšek
3.	Grega Gobec VETERANI — SAMO TEK:
1.	Franc Kovač
2.	Jože Jevševar
3.	Vinko Tanšek FANTJE OD 16 do 30 LET:
1.	Miran Amon (44,04)
2.	Ervin Salamon (44,08)
3.	Dušan Debenak (44,13) Tekmovanje je bilo zaključeno
s podelitvijo medalj.
Da bi bila naslednjič med veterani številčnejša udeležba, je bil za 1. mesto poleg medalje podeiljen tudi športni nahrbtnik, ki ga je prispevala obrtnica Danica Gobec iz Grobelnega.
Najbolj vztrajni so si lahko ogledali svoje vožnje še na video posnetku na samem prizorišču.
J. J.
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Ferdo ŽAGAR, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Dušan VODEB, Darinka ŽEKAR.
Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju.
Tisk: Aero Celje TOZD Grafika
Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978.	Fotografij in rokopisov ne vračamo.