PRIMoASlO DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXI. St. 140 (6118)
TRST, torek 15. junija 1965
Na deželnih volitvah na Sardiniji ter drugih delnih upravnih volitvah
Prvi nepopolni podatki o volitvah kažejo usmeritev volivcev na levo
Vlada je sprejela zakonski osnutek o «pravičnem razlogu» za odpust - Danes razgovor o členu 5 filmskega zakona
RIM, 14, — Niso še znani dokončni izidi nedeljskih volitev, vendar govore nekateri delni podatki o nadaljnjem premiku volivcev na levo. Predvsem smo priče nadaljnjemu razkroju skrajno desničarskih strank (MSI in PDIUM), ki ga ne «pokriva» napredovanje PLI, oziroma padec glasov KD.
Najvažnejši in najbolj zani-
mivi bodo izidi volitev za deželni svet Sardinije, saj gre za večje število volivcev, na osnovi katerega se lahko oceni sedanje razpoloženje italijanskih volivcev na splošno.
Na volitvah za občinski svet v Tržiču so prejele stranke naslednje število glasov: KD 7409 41.2 odst., 13 mest (na občinskih volitvah 28. maja 1961. leta 41.9 in 14 mest), PSI 1695, 9.4 odst.. 3 mesta (14,9 odst., 4 mesta). PSDI—PRI 1993, 11,1 odst., 3 mesta (PSDI 7,4 odst., 2 mesti. PRI 1.6 odst.). KPI 4452, 24,8 odst., 8 mest (22.2 odst,
7 mest). PSIUP 626. 3.5 odst.. 1 mesto (ni nastopil), PLI 816. 4.5 odst.,
1	mesto (3,7 odst., 1 mesto), MSI 982, 5,5 odst., 1 mesto (6.5 odst.,
2	mesti).
V bocenski pokrajini so se volitve zaključile na podlagi deželnega zakona že v nedeljo ob 10. uri zvečer. Zato so bili izidi znani mnogo prej, kakor v drugih krajih, kjer so se volitve zaključile šele danes ob 14. uri. Uradni izidi so naslednji (v oklepajih so odstotki občinskih volitev leta 1961 in deželnih volitev leta 1964):
KPI 9,61 Odst. (8,39, 9,34); PSI 11,53	(13,08,	12,01); MSI 10,39
(16,02, 14,54); PSIUP 2,13 (—, 1,95); PSDI 7,96 (8,75, 8,23); PLI 5,13 (3,05, 5,71); PDIUM 1,24 (1.35, —); Suedtiroler Volkspartei 20,31 (21,9, 20,31); Tiroler Heimat Partei 2,10 (—, 3); PRI 1,32 (1,30, 0,82); KD 27,86 (24,98, 24,09).
KD je dobila 11 sedežev (leta 1961 jih je imela 10); PSI 5 (5); PSDI 3 (3); PRI 0 (1); PSIUP 1 (0); PLI 2 (1); PDIUM 1 (1); MSI 4 (6); Volkspartei 8 (9); Tiroler Heimatpartei 1 (0).
Volitev se je udeležilo 87.58 odstotkov volivcev.
Na pokrajinskih volitvah v Ro-vigu so prejele razne stranke naslednje število glasov: KD 62.944 glasov ali 39,8 odst. in 10 mest v pokrajinskem svetu (na volitvah 4. junija 1961. leta 40,1 odst.), PSI 17,388, 11 odst., 3 mesta (16.3 odst.), PSDI 11.709, 7,4 odst., 2 mesti (5.8 odst.), KPI 48 870. 31,6 odst., 8 mest (30,2 odst.), .PSIUP 4349, 2,9 odst., nobeno mesto, PLI 7412, 4,7 odst., 1 mesto (3,8 odst.), MSI 4298	2,7 odst., nobenega mesta
(3,8 odst.).
Skupno je bilo v Rovlgu oddanih 157.970 veljavnih glasov. Na osnovi znižanja števila prebivalstva sestavlja pokrajinski svet sedaj 24 svetovalcev, medtem ko jih je imel prej 30, zaradi česar ne dajemo primerjave o sedežih, ki jih imajo razne stranke.
Pred sestankom ministrskega sveta so se sestali na vabilo predsednika vlade Mora podpredsednik Nenni in minist.ri Reale, Pieraccini, Delle Pave in Lami Starnuti. Razpravljali so in odobrili zakonski osnutek o ureditvi pravnega položaja zaposlenih.
Minister za predstave Corona je po sestanku ministrskega sveta izjavil, da se ni razpravljalo o krizi filma in o členu 5 filmskega zakona, da pa bo jutri pri predsedniku vlade Moru sestanek, na katerem bodo prisotni podpredsednik Nenni, ministri Reale, Scaglia :n Corona ter odgovorni za film pri strankah: Piccoii za KD. Paolicchl za PSI in Orlandi za PSDI. Minister je tudi povedal, da se je sestal s predsednikom vlade Morom.
Na predlog ministra za delo in socialno skrbstvo je ministrski svet odobril zakonski osnutek, ki se nanaša na odpuste zaposlenih. Zakonski osnutek predvideva spremembo člena 2118 civilnega zakonika in uveljavlja «pravični razlog« za odpust. V primeru, da je odpust neupravičen, mora delodajalec ponovno zaposliti uslužbenca, ali mu izplačati odškodnino v višini nekaj mesečnih prejemkov. Proti odpustu se lahko pritožijo sindikati.
Očitno so celotno reševanje zapletenega vprašanja filmskega zakona odložili in o njem ne bodo razpravljali — kot je bilo predvideno — na jutrišnjem zasedanju poslanske zbornice ter bodo celotno razpravo o zakonu o filmu odložili na začetek prihodnjega tedna.
Poslanska zbornica je začela danes z delom, ko so predstavnUi vlade odgovarjali na vprašanja poslancev. Med pomembnejšimi vprašanji se je nanašalo na razloge, da so banane v Italiji dva in večkrat dražje kot v arugih državah, na razloge za dejanski položaj monopolistov, ki ga imata dve podobni podjetji. Podtajnik ministrstva za zunanjo trgovino sen. Battista je v odgovoru vrgel krivdo bistveno na dejstvo, da je Italija zvezana s pogodbami s Somalijo, od koder mora uvažati določene količine banan, zaradi česar so bili prisiljeni uvesti sistem kvot, ki pa je svoboden.
Skupina 219 poslancev različnih skupin je predložila zakonski osnutek za zvišanje prispevkov v korist poslancev, ln to predvsem za klitje stroškov tajništva in kritje stroškov za ločeno življenje poslancev v Rimu. V poročilu ugotavljajo, da sedanji prejemki poslancev niso v skladu s potrebami, pri čemer je treba upoštevati zvišanje življenjskih stroškov, nujnost, da mora večina poslancev imeti dvojno bivališče, visoke telefonske, telegrafske in druge stroške. V tej zvezi je naveden tudi podatek, da so se plače državnih uslužbencev od leta 1948 zvišale za 280,16 odstotkov, medtem ko so se prejemki poslancev zvišali le za 78.28 odstotkov.
FILS-CGIL in UIL-spettacolo sta proglasili za sredo, 16. junija stav-
ko vseh zaposlenih v filmskih ateljejih, snemalnih skupinah, obratih za razvijanje, prevajanje filmov in podobno. Stavka je v zvezi s členom 5 filmskega zakona za obrambo pravice do svobodnega izražanja. Med stavko bo v nekem kinu protbstno zborovanje. Stavki se ni pridružil demokristjanski sindikat FULS-CISL, ki pravi, da je stavka naperjena »proti parlamentu«, ker se o zakonu v parlamentu še razpravlja m da se bodo 17. t.m. sestali predstavniki štirih strank.
Jutri se bodo nadaljevala pogajanja med predstavniki treh sindikalnih organizacij in predstavniki Confindustrie o pogodbi o pristojnosti notranjih komisij.
V Pescari se je zaključil kongres MSI, tako da so delegati na čim hitrejši način zapustili mc;sto, ki je prelepljeno z antifašističnimi lepaki in kjer je bilo v nedeljo veliko antifašistično zborovanje, na katerem je govoril sen. Patri. Na kongresu MSI je po dolgotrajnih pogajanjih in zakulisnih manevrih prišlo do združitve Michelini-jeve in Almirantejeve struje v e-notno strujo, tako da Je postal predstavnik dejanske notranje opozicije Pino Romualdi. V novem centralnem odboru stranke je večina predstavnikov združene struje, ki so izvolili za generalnega tajnika Michelinija, za predsednika pa je kongres izvolil De Marsanicha.
Indij a-Kanada
OTTAVA, 14. — Ob zaključku petdnevnega obiska predsednika indijske vlade šastrija v Kanadi so objavili skupno sporočilo, ki pravi, da sta predsednika vlade Indije in Kanade prepričana, da izključno vojaška rešitev V Vietnamu ni mogoča in tudi ne zaželena. Zato sta proučila sredstva, s katerimi lahko razpolagata, da se povrne mir v to deželo.
Ministra sta ponovila podporo splošni in popolni razorožitvi pod učinkovitim mednarodnim nadzor stvom.
Predsednik kanadske vlade pa Je
poudaril »naklonjenost in podporo > ganizmom, ki so se novembra lani
Kanade Indiji v obmejnem sporu s Kitajsko in izrazil željo, da bi se mogel mirno rešiti«.
Dekolonizacija
ADIS ABEBA, 14. — V abesinski prestolnici se je začelo zasedanje odbora OZN za dekolonizacijo. Tajnik Organizacije afriške enotnosti Telli je obžaloval «da OZN nima moči, da bi osvobodila Afričane, ki so še podvrženi kolonialnemu jarmu ali diskriminaciji«. Pripomnil pa je, da je OZN danes edini mednarodni instrument, ki lahko zajamči mir.
Zatem je Telli napadel Južno Afriko in Portugalsko in opozoril na položaj v Rodeziji. Obsodil je
velike države, ki še dalje pomagalo tem državam, ki so ustvarile v Afriki take pogoje, ki omogočajo možnost splošne osvobodilne vojne.
Aretacije v Grčiji
ATENE, 14. — Grška vlada je javila, da so v zvezi s sabotažo prj nekaterih vojaških vozilih blizu turške meje aretirali enajst oseb. Med temi so civilisti in vo. jaki. Zanikali pa so, da je bila pred tremi meseci ivršena sabotaža proti nekaterim tankom 20 divizije. Proti listu, ki je o tem pisal, so napovedali sodni postopek. 1 ril
DRUGI TEDEN SEMINARJA OZN V LJUBLJANI
Prve skupne ugotovitve glede ruke jeziku uu sodiščih, v juvnosti in zborovanjih
Začetek razprave o pravici do združevanja - Sedem vprašanj ameriškega delegata - Seminaristi so povabljeni v Novi Sad
(Od našega poročevalca)
LJUBLJANA, 14. — Danes so seminaristi OZN po sobotnem obisku Koprskega, končali v Ljubljani razpravo o tistem delu druge točke dnevnega reda, ki — kot smo že poročali — govori o »pravici manjšin do uporabe lastnega jezika v vsakodnevnem življenju, na sodiščih, v javnosti in na zborovanjih«. Popoldne pa se je začela razprava o «pravici do združeva-
nja«, ki se bo nadaljevala jutri. Dr. Anton Vratuša, predsednik seminarja, je povabil udeležence iz dvajsetih držav v Novi Sad, kjer bi si po končanem delu ogledali razmere, v katerih živi v avtonomni pokrajini Vojvodini tamkajšnja madžarska manjšina.
Razpravo o rabi jezika je povzel in naštel dosedanje ugotovitve indijski delegat Trikamdaš, po dvajsetih posegih drugih udeležencev, med katerimi so bili kar t.rije s strani delegatov Jugoslavije: Makedonec Zograški je govo-" o ustvarjanju makedonskega
književnega jezika in publike, Miro Teržan pa
MlllllllllllllllllIllIlllllllllllllllllllllllllllllllimitlllllUilllllllllllllIllIlllllllllllllllllllllllllilHIllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllll
PO NEDAVNI ODLOČITVI AMERIŠKE VLADE
Osvobodilna fronta v Vietnamu opozarja da bo zaprosila za pomoč od zunaj
Pri spopadih v prejšnjem tednu so sajgonske enote zgubile okoli 900 moz
HANOJ, 14. — Severnovietnamsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, v kateri poudarja, da je «spričo odločitve ameriške vlade, da njeni vojaki neposredno sodelujejo v vojni v Južnem Vietnamu, ljudstvo Južnega Vietnama povsem upravičeno uporabiti vsa sredstva, ki so potrebna, da se upre ameriškemu imperializmu in da pokliče na svojo pomoč čete Severnega Vietnama in prijateljskih držav.«
Izjava dodaja, da sevemovjet-
namska vlada v celoti podpira stališče Južnovietnamske osvobodilne fronte in «izreka prepričanje, da bodo socialistične sile, miroljubne vlade in narodi vsega sveta, prav tako kakor vse demokratske organizacije to fronto podpirale«.
Predsednik zveze sindikatov Severnega Vietnama je izdal poziv narodom vsega sveta, naj pošiljajo pomoč Južnemu Vietnamu, vštevši prostovoljce in orožje, «da se ustvarijo pogoji, ki naj omogočijo pre-maganje ameriškega imperializma«.
Poziv je naslovljen .predvsem or-
Deželni predsednik Sardinije Corrias na volišču v Cagliariju
udeležili v Hanoju konference solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. Konference so se udeležili delegati afriško-azijskih držav, Kitajske, SZ in držav Vzhodne Evrope.
V	pozivu je rečeno, da se bo 14. julija začela široka mednarodna akcija v podporo južnovietnamski osvobodilni fronti in bo vključevala tudi možnost pošiljanja prostovoljcev iz nekaterih držav.
Poziv pravi zatem, da so Johnsonove ponudbe miru lažne, ter poziva na mednarodno množično gibanje za bojkot ameriškega prevažanja orožja in ameriških vojnih ladij. Dalje poziva na akcijo za pošiljanje zdravil, oblačil, živil ter tudi orožja in prostovoljcev v Južni Vietnam.
Iz Sajgona poročajo, da so prvikrat poslali v Fuoc Vinh bataljon ameriških padalcev, ki imajo nalogo varovati tamkajšnje letališče. Padalci pa so pripravljeni tudi poseči v boje na področju Dong Xoai «v primeru potrebe«. Na tem področju je sedaj mirno, ameriška letala pa letijo nad celotnim področjem.
Južno vietnamska osvobodilna fronta poroča, da so enote osvobodilne vojske med napadom v noči 5. junija na letališče na področju An Tan ubili ali ranili približno 70 a-meriških mornariških strelcev.
Na letališče v bližini Dong Xoai, kjer je bila prejšnji teden bitka, so poslali tudi nad tisoč južno-vietnamskih padalcev. Baje so opazili na tem področju novo zbiranje enot osvobodilne vojske.
V	Sajgonu pravijo, da ni moč še točno ugotoviti velikih izgub južnovietnamske vojske med boji v Dong Xoai. V ameriških krogih priznavajo sedaj, da so pri objavljanju dosedanjih podatkov podcenjevali izgube vladnih enot in precenjevali izgube osvobodilne vojske. V teh krogih računajo, da so sajgonske čete v štirih dneh zgubile vsaj 900 mož med mrtvimi, ranjenimi in pogrešanimi,- Bataljon 480 padalcev, ki so ga poslali na to področje, da bi našel sledove za bataljonom, ki ga je v četrtek napadla osvobodilna vojska, Je padel
iiiiiiiniiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiHuiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V SOBOTO IN V NEDELJO V ROVINJU
Prijetno in prijateljsko ozračje na mednarndnem mladinskem srečanju
Srečali so sc mladinci z obmejnih področij Avstrije, Italije in Jugoslavije To je že četrta manifestacija prijateljstva mladine na obmejnem področju
V Rovinju je bilo v soboto in v nedeljo četrto srečanje mladine iz obmejnih področij Jugoslavije, Avstrije in Italije. V čudovitem okolju mladinskega centra v parku v bližini Rovinja se je srečala mladina iz najrazličnejših krajev: prišli so avstrijski sindikalisti iz Koroške, člani koroških slovenskih mladinskih organizacij, člani slovenskih in italijanskih mladinskih organizacij iz Trsta in Gorice, iz Slovenije pa je pripeljal poseben vlak okoli 800 mladincev in mladink.
Uraden del srečanja je bil prvenstveno v soboto zvečer, ko je prisotne goste pozdravil v imenu vseh sodelujočih, in torej tudi v imenu mladinskih organizacij Avstrije in Italije, prof. Giovanni Radossi,- član centralnega komite-
ja Zveze mladine Hrvaške, domačin italijanske narodnosti, ki je istočasno predsednik mladine občine Rovinj.
Na terasi italijanskega kulturnega krožka v Rovinju je bil v soboto kulturni program, med katerim so nastopile različne kultur-no-umetniške skupine z Reke, iz Pulja, Kopra, Rovinja in drugih krajev Istre. Na kulturni prireditvi so bili prisotni med drugimi tudi podpredsednik glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške Nikola Rački, načelnik urada za manj. šinska vprašanja pri izvršnem svetu Slovenije Zornada, predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko prof. Borme, italijanski konzul v Kopru Gerchione m drugi.
Italijanski generalni konzul Antonio Restivo pa je obiskal mladince v nedeljo in se je toplo pozdravil s prisotnimi člani Mladinske iniciative in z drugimi mladinci iz Italije.
V nedeljo dopoldne so se na trgu v Rovinju pomerila moštva v košarki in v odbojki, popoldne pa je bila na več krajih prosta zabava.
Kljub raznim organizacijskim po. manjkljlvostim ,ki so za taka masovna srečanja že nekako običajne, je srečanje lepo potekalo, saj je bil dosežen glavni namen tovrstnih prireditev: v prijetnem o-zračju doseči, da se mladina med seboj spozna in da se tudi na tak način dokaže, da za mladino ni in ne more biti mej.
v zasedo in je zgubil približno dve tretjini svojih vojakov.
Ameriška letala so izvedla danes šest bombnih napadov na razne kraje v Severnem Vietnamu. V Ha-noju pa poudarjajo, da dosedanji ameriški napadi niso niti za en dan prekinili prometa po komunikacijskih poteh in po rekah. Na stotine ljudi dela, da zapolni luknje, ki jih povzročajo bombe. Takoj ko je ena cesta porušena, se zgradi nova.
■ Ameriški poslanik v Sajgonu general Taylor se je davi vrnil iz Washingtona. General Thieu mu je poročal o novih spremembah v južnovietnamskem vodstvu. Ustanovili so »svet narodnega vodstva«, ki mu predseduje general Van Thieu.. Svet bo razdeljen na dva organizma: izvršni svet, ki mu bo predsedoval maršal Ky in bo vršil vladne posle ,ter upravni svet s posvetovalnimi posli. Oba sveta bosta podrejena tristranskemu odboru, ki mu predseduje general Van Thieu. Maršal Ky bo torej dejansko postal novi predsednik sajgonske vlade. Davi je začel posvetovanja za imenovanje članov svoje vlade.
Angleška vlada je nocoj izrecno ponovila svojo podporo ameriški politiki v Vietnamu. Laburistični poslanec Werbey je pozval vlado, naj postavi pred Varnostni svet dejstvo, da je Washington sklenil neposredno uporabiti ameriške vojake proti osvobodilni vojski v Južnem Vietnamu. Poudaril je, da to nomeni vojno dejanje in kršitev listine OZN.
Zunanji minister Stewart je odgovoril, da ameriška vlada »nastopa na zahtevo južnovietnamske vla. de« in da «ne misli sprejeti drugih vojaških pobud razen tistih, ki so potrebne za obrambo Južnega Vietnama pred napadom«.
Warbey je izjavil, da ni zadovoljen z odgovorom in da bo jutri sprožil splošno debato, ko bo o zadevi govoril predsednik vlade Wilson.
Po razgovorih De Gaulle-Erhard
BONN, 14.	— Zahodnonemški
kancler Erhard je na tiskovni konferenci v Saarbrlickenu izjavil, da je bilo njegovo srečanje z generalom de Gaulom «ne glede na konkretne rezultate velik uspeh.« Dalje je izjavil, da bi čez dve leti mogli sprejeti tudi načelne odločitve glede davčne uskladitve, in da je moč z gotovostjo predvidevati sestanek predstavnikov držav skupnega tržišča na vrhu za letos, ter da »si ni moč zamisliti evropske enotnosti brez skupnih naporov Zahodne Nemčije in Francije.«
Zunanji minister Schroeder, ki je govoril na seji vodstva demokrist-janske stranke, pa je izjavil, da ((obstaja širok sporazum tudi glede tehnike sodelovanja«-
Predstavnik bonske vraae von Ha-se pa je izjavil: «Važno je, da francoska vlada zavzema pozitivno stališče do načela konference na vrhu«. Dodal je, da je bil rezultat razgovorov v Bonnu mnogo ugodnejši kakor pri prejšnjih razgovorih. Dalje je von Hase izjavil, da je za konferenco na vrhu potrebno soglasje tudi ostalih štirih držav. «Ta konferenca bi imela boljšo izhodiščno podlago, če bi se mogla prej Bonn in Pariz spora zumeti o kmetijskih, finančnih in trgovinskih vprašanjih.« Toda bonska vlada ((zavrača sleherni preliminarni element, ki se predloži kot zadnji pogoj za ta sestanek«. Nato je von Hase izjavil, da so med razgovori ((napravili vrsto majhnih koristnih korakov« in da je prišlo do »zadovoljive enakosti pogledov glede evropeizacije problema nemške združitve«;
lastne repa je poudaril, da se v zvezni skupščini lahko govori v jezikih vseh narodov in manjšin Jugoslavije, ter vnovič poudaril znano jugoslovansko stališče, da pada glede pravic manjšin vedno odgovornost na večinski narod. Jončič pa je oolemiziral z delegatom Jamaike, ki je predlagal, naj bi si večna-i-odnostna država izbrala en sam iezik zaradi lažjega medsebojnega sporazumevanja, seveda v škodo drugih jezikov; vsi narodi sveta pa na.i bi si izbrali neki moderni jezik. Jončič je odločno poudaril, da je zlasti kulturni razvoj vsakega naroda mogoč samo v materinskem jeziku. Pozneje je delegat Jamaike pojasnil, da nikakor ni šel tako daleč, da bi bil nredlagal en sam mednarodni jezik.
Med to razpravo so nekoliko živahno obravnavali tudi pojem »lingua franča« (francoščina v A-friki), ki ga je prvi omenil prav predsednik Vratuša, pa je bil izraelski delegat mnenja, da pravzaprav ne spada na dnevni red, * razliko od delegatov iz Gane in Malija. Prvi je dejal, da so afriškim narodom kolonialisti vsilili tuje jezike in domači jeziki se niso mogli razviti ter se jih morejo šele sedaj učiti. Hkrati pa težijo, da bi v prihodnosti določili en sam jezik za ves afriški kontingent. Britanski delegat Lord Stpnham, ki je dejal, da z izraelskim delegatom ((simpatizira«, je povedal s tem v zvezi anekdoto o Škotu, ki ga niso pustili v nebesa, češ da zanj ne bodo ustanavljali posebne fare. Lord je namreč nasprotnik slehernega (parohializma«, sicer pa je načelno mnenja, da ne sme nobena država zatirati jezika manjšine.
Ugotovitve indijskega delegata o dosedanji razpravi pa so sledeče:
Ze definicija manjšine med razpravo ni bila povsem enotna, čeprav so bila razna mnenja zelo zanimiva. Odgovori so bili različni že na vprašanje, ali je jezik in narodnost isto. Tako je po njegovem za razliko med ZSSR in Jugoslavijo indijska nacija ena sama, čeprav je v Indiji več jezikov. Zaščitene pa morajo biti manjšine v «multinacionalnih» državah, skupine emigrantov v «multietničnih državah« pa nimajo nobenih pravic in se prej ali slej integrirajo. Tudi tisti govorni in nepisani jeziki, ki niso narečja, imajo pravico do razvoja. Vsekakor pa tujih jezikov nima smisla vsiljevati.
Manjšine nimajo povsod enakih pravic: drugače je v Jugoslaviji, drugače v Italiji in Avstriji, vendar pa se vsi strinjajo, da mo-rajo biti zajamčene. Strinjajo se pa tudi, da se taka pravica ne tiče narečij, ki jih nima smisla uveljavljati.
Rabo jezika v vsakdanjem življenju odloča posameznik.
Glede javnih sestankov in zborovanj velja načelno isto kot za vsakdanje življenje, toda stanje je za rabo jezika v izvoljenih organih zelo različno in je zopet glavna razlika med obema tipoma omenjenih držav.
Sodišče: tudi v tem pogledu je glavna razlika med omenjenimi vrstami držav, vendar pa za vse veljavnega pravila ne more biti, toda načelno se mora bolj ali manj obsežna pravica izvajati kot na primer peticije, pritožbe in podobno v manjšinskem jeziku.
Končno je indijski delegat de-
jal, da so se vsi strinjali, da glede svrho mednarodnih ciljev?
jat, na ovj o c voi otuujou, uo fiivuv
vseh teh vprašanj zaključkov, ki bi imeli univerzalno veljavo, ni mogoče postavljati, ker razmeram v posameznih državah ne bi ustrezali zaradi različnih političnih in drugih okoliščin.
Predsednik Vratuša pa je Tri-kamdašu priporočil, naj to različnost stanja v svojem končnem poročilu o tem delu dnevnega reda še bolj poudari, ker je izraz različne stopnje razvoja posameznih držav — od najbolj razvitih pa do tistih v začetku razvoja.
Uvodno poročilo za razpravo o pravici do združevanja je podal ameriški delegat Daniel Moynihan, podtajnik departmaja za delo ZDA. Ob koncu poročila je predlagal, naj v razpravi seminar poskuša odgovoriti na sledečih sedem vprašanj:
1.	Ali obstaja pravica do združevanja etničnih, verskih, jezikovnih ali nacionalnih manjšin?
2.	Ali gredo te pravice preko nacionalnih meja?
3.	Ali morajo biti združenja, ki presegajo nacionalne meje, strogo nepolitična?
4.	Ali je — v posebnem primeru — pojem pravice združevanja, ki gre preko nacionalnih meja, odvisen od dejstva, da je dotična skupina avtohtona ali pa integrirana z narodom kot doseljena skupina?
5.	Ali mora biti strogo določeno politično delovanje združenj, ki presegajo nacionalne meje?
6.	Ali imajo države z enostran-
7.	Ali je potrebno povečati proučevanje na področju etničnih vprašanj?
O teh vprašanjih je prvi govoril avstrijski delegat, ki pa se je omejil na obširno razlago avstrijskega zakonskega načrta za zaščito manjšin pred napadi, žalitvami in ((prezirom« na javnih krajih ali v tisku, ki določa za prekršitelje zaporno kazen do enega leta, toda le v primeru, ko je bilo pri kršenju zakona navzočih večje število ljudi. Poseben člen načrta ščiti manjšine tudi pred genocidom in vsebuje določbe členov 2, 3 in 5 mednarodne konvencije o prepovedi genocida ter določa zaporne kazni od enega do desetih let. Hkrati pa je avstrijska delegacija razdelila danes seminaristom poseben elaborat pod naslovom ((Zaščita manjšin v Avstriji«, ki ga je sestavila dr. Kristina Willgrattner, pravna svetovalka v avstrijskem zunanjem ministrstvu.
Končno so danes govorili še štirje delegati. Lord Stonham je odločno zahteval, da je treba na postavljena vprašanja zelo jasno in nedvoumno odgovoriti, in med drugim izjavil, da ima na primer Pakistanec v Angliji iste pravice kot Walles. Delegat Malija je obširno razlagal, kako je od nepolitičnih združenj prišlo po letu 1945 do političnih strank in končno do enotne stranke. Argentinski delegat je predlagal, naj se obravnavajo predvsem politična združenja. Delegat
karskim (enopartijskim) sistemom Madagaskarja pa je rekel, da je posebno odgovornost glede dopu- pravica združevanja odvisna predvsem od namenov, ki jih imajo posamezna združenja.
S. R.
ščanja združevanja etničnih, verskih, jezikovnih ali nacionalnih skupin izven nacionalnih meja v
liiiiMiiiiiiiiilitiiiiiiiiimmiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiititiuiiiiHiiiiiiiiiliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimmitiiiiii«
Sporočilo o razgovorih Tito-Ulbricht
V Beogradu se je začel kongres zveze krajevnih ustanov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Predsednik republike maršal Tito se je včeraj doseženimi rezultati v razgovorih, skov na Češkoslovaškem in v Demokratični republiki Nemčiji. Pri prihodu je izrazil zadovoljstvo z doseženemi rezultati v razgovorih, ki so pokazali enakost pogledov Jugoslavije, Češkoslovaške in Vzh. Nemčije na najvažnejša vprašanja.
V skupnem poročilu o razgovorih med predsednikom Titom in Walterjem Ulbrichtom in njunimi sodelavci se z zadovoljstvom ugotavlja uspešen razvoj odnosov med Jugoslavijo in Vzh. Nemčijo na raznih področjih, posebno na gospodarskem ln se ugotavljajo možnosti njihove razširitve. V proučevanju mednarodnega položaja sta Tito in Ulbricht ugotovila enakost pogledov obeh držav na najvažnejša mednarodna vprašanja in po. udarila pozitivno vlogo socialističnih nevezanih držav v borbi za mir, za enakopravne odnose med narodi in za uveljavitev miroljubnega aktivnega sožitja.
Predsednika sta izrazila globoko zaskrbljenost zaradi zaostritve mednarodnega položaja zaradi dogodkov v Vietnamu, Domingu, Kongu in drugih krajih kot rezultat poskusa imperialističnih in reakacio-narnih sil, da z oboroženo intervencijo preprečijo proces politič-
Ameriški padalci ♦ Južnem Vietnamu
ne in gospodarske emancipacije narodov in napreden razvoj na svetu. Postavila sta zahtevo po takojšnjem prenehanju vseh napadalnih akcij. Poudarila sta potrebo, da se s popuščanjem napetosti, ustanovitvijo nejedrskih področij in z drugimi konstruktivnimi ukrepi zajamči evropska varnost. Opozorila sta na nevarnost naraščajočega delovanja imperialističnih in re-vanšističnih sil v Zahodni Nemčiji. Jugoslavija in DR Nemčija sta odločno proti jedrski oborožitvi Zahodne Nemčije in sodita, da bi uresničenje tega načrta spravilo v resno nevarnost ne le varnost evropskih narodov temveč mir na svetu.
Obe strani sodita, da se mir in varnost v Evropi lahko zagotovita samo s priznanjem realnosti, obstoja dveh nemških držav in nor. maliacije razmer v Berlinu.
Tito in Ulbricht sta pri proučevanju mednarodnega delavskega gibanja izrazila prepričanje, da je aktivna borba za mir, svobodo narodov in ravoj socializma najučinkovitejša pot' za dosego enotnosti mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja in vseh naprednih in miroljubnih sil na svetu. Ulbricht je z zadovoljstvom sprejel vabilo predsednika Tita, ki ga je povabil na uraden obisk v Jugoslavijo.
V	navzočnosti okrog tisoč delegatov iz 40 držav, predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja, predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča in drugih uglednih jugoslovanskih osebnosti se je začel danes v Beogradu 17. kongres mednarodne zveze lokalnih oblasti. Osnovna tema kongresa je, kaj je treba storiti, da b) bila mesta in vasi še bolj privlačna za delo in življenje prebivalstva. Kongresu je pismeno zaželel uspeh v delu tudi predsednik republike maršal Tito, ki je izrazil prepričanje, da bo kongres prispeval k ustvaritvi boljših pogojev za življenje in delo človeka, ki se lahko uspešno razvijajo samo v pogojih miru ln mirnega razvoja na svetu.
V	pozdravnem govoru je predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj poudaril vlogo mednarodne zveze lokalnih oblasti in važnost trenutne razprave v kongres su za rešitev vprašanj, ki jih je postavil na dnevni red tudi v Jugoslaviji njen dinamičen povojni gospodarski družbeni razvoj, v katerem je nagel dotok prebivalstva iz vasi v mesta ustvaril številne probleme v mestu in na vasi. «Ta vprašanja, je dejal Kardelj, smo doslej reševali v res težkih pogojih, z večjimi ali manjšimi uspehi, včasih pa tudi z neuspehi. Kardelj je posebno poudaril, da Jugoslavija pozdravlja kongres kot obliko tistega miroljubnega sodelovanja med narodi in državami, ki je danes bolj kot kdaj prej potrebno, če se hoče izogniti nevarnosti nove svetovne katastrofe. Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije je izrazil upanje, da bo s skupnimi napori vseh narodov zmagal duh konstruktivnega sodelovanja in demokratičnih odnosov med vsemi narodi sveta.
B. B.

Cm'
i I
Svetloba in sence nad alžirskim Bandungom
Jr£bJ,L\lZ “S,	«*•
szs, v~jat zhl.4 T&sssvtčrssi
pravljali Se o zadnjih vsebinskih vidikih drugega «Bandunga», ki se bo začel pet dni kasneje. Reprezentativne alžirske delegacije so obiskale mnoge azijske države, da bi se informirale o stališčih glede vseh tistih vsebinskih problemov, ki so na večer pred začetkom konference še vedno sporni; tudi močna indijska delegacija je obšla nekatere zainteresirane prestolnice indonezijska delegacija pod vodstvom gospe Supeno je že vdrugo obiskala nekatere afriške dežele, da bi podrobneje obrazložila popolnoma odklonilno stališče predsednika Sukama do prisotnosti Malezije v Alžiru, kitajski premier Cu En Laj pa se je tudi odpravil na afriško turnejo, da bi prepričal u-deleženke alžirskega sestanka, da Sovjetska zveza ni azijska država in torej ne sodi na drugi «Ban-dung».
Države, ki prihajajo v Alžir, različno pojmujejo pomen in smoter te konference. Kitajci bi želeli nastopiti kot vodilna sila med deželami v razvoju s svojim maksimalnim programom psevdorevolu-cionamega antlimperializma in u-stvariti skupino držav, ki bi njiho-ve poglede vzela za temelj svoje bodoče orientacije; Indonezija smatra Alžir v glavnem kot uverturo v poznejšo konferenco CONEFO, to Je ((konferenco novih nastajajočih sil», ki se bodo na vsej dolgi fronti, od Indonezije do Sueza in dlje konfrontirale s ((starimi silami, s katerimi sožitje ni možno«; nekatere druge države prihajajo v glavnem s stališča kairske konference do glavnih svetovnih problemov ter seveda s problemi, ki jih še posebej teže. Nad vsem tem pa lebdi v zraku kitajsko - sovjetski spor in bojazen, da bi nesoglasja med Pekingom in Moško utegnila vsiliti pečat vsej konferenci ter razvodeneti njeno delo v smeri, za katero velika večina udeleženk ni zainteresirana.
nezadost-
no razvite države v svojih prizadevanjih za hitrejši razvoj navezane predvsem na «pomoč in sodelovanje« sebi enakih in hkrati še v konfrontaciji s tistimi, ki bi lahko nudili učinkovito pomoč, vsekakor vznemirja prizadete državnike. Afrika, kakršno je ob zadnjem obisku odkril Cu, bo nemara prispevala k temu, da bo Peking vsaj nekoliko prilagodil svoja stališča atmosferi v deželah, ki bodo predstavljale večino v Alžiru.
M. ŠUŠTAR Iz «Dela»
Najodgovornejši voditelji Azije in Afrike so že ob mnogih priložnostih posredno ali neposredno poudarili, da žele ostati zunaj sovjetsko - kitajskih konfliktov, ker da je edini interes njihovih držav, doseči vsestransko neodvisnost in ujeti korak z XX. stoletjem. Premier Cu se je o tem lahko prepričal na nepredvideno hitro končani afri. ški turneji: iz Dar es Salama se je vrnil naravnost v Peking, čeravno je imel pred odhodom v Afriko namen obiskati razen Tanzanije tudi druge dežele; toda vabila iz le-teh ni bilo.
Konkretnih razlogov za afriško rezerviranost je več čeravno vsa Afrika vre v antikolonialističnem in antiimperialističnem razpoloženju.
Mlade afriške države so bile vznemirjene ob Cujevi izjavi, da je «ves kontinent zrel za revolucijo«. Predsednik Njerere je v sicer zelo ljubeznivi zdravici namignil tudi na to izjavo, ko je dejal: ((Nikoli ne bomo sprejemali direktiv od nikogar in še naprej bomo o-stali oprezni do vsake subverzije«.
So pa še druge stvari, ki bolj vznemirjajo afriške voditelje. Ce natančno preberejo govore kitajskih voditeljev, pridejo do zaključ-ša, da predlagajo Kitajci fronto «revnih narodov« proti ((bogatim narodom«, in da v taki ali drugačni obliki pričakujejo od svojih afriških in azijskih prijateljev, da prekinejo ne samo politične, marveč tudi gospodarske odnose ne samo z Zahodom, ampak tudi s Sovjetsko zvezo in OZN. Program osmih točk o ((samopomoči in medsebojnem sodelovanju«, ki ga je premier Cu obrazložil med lansko turnejo po Afriki, vodi v to smer. Junija lani so Kitajci, kar se tiče pomoči nerazvitim, vrgli Zahod in Sovjetsko zvezo v en koš in nedvoumno povedali, da «Moskva nima namena iskreno pomagati narodom Azije in Afrike«. Toda vse kaže, da so se afriški državniki bolj kot nad to trditvijo zamislile nad člankom, ki so ga junija lani lahko prebrali v moskovskih «Izve-stijah«, namreč, da Kitajska «ni sposobna učinkovito pomagati državam v razvoju«. Najgloblje pomisleke pa je med nezadostno razvitimi afriškimi državami vzbudil kitajski delegat Nan Han Cen, ki je letos februarja na gospodarskem seminarju v Alžiru povedal, da so razne agencije OZN za pomoč — kot denimo Mednarodna banka za
Avstrijska KP in katoličani
DUNAJ, 14. — Novi predsednik avstrijske komunistične stranke Franz Muhri je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo revidirali odnose s katoličani in s katoliško cerkvijo. Dodal je, da se stališče komunistov do vere ni menjalo, tcda upoštevati je treba stvarnost. Dejal je: «Stara koncepcija, da bi morala s spremembo gospodarskih temeljev družbe vera izginiti, je zgrešena. Vera ima globoke korenike, ki temeljijo na številnih či-niteljih. V sami Sovjetski zvezi, kjer je že skoraj 50 let komunistični režim, so verska čustva zelo močna in ne samo med starimi generacijami, temveč tudi med novimi. Na kakšen način bomo revidirali odnose s katoličani v Avstriji. ne morem še reči, ker gre za zadevo, ki jo je treba diskutirati.«
Von Braun in poleti v vesolje
Prizor iz nedeljskih pokrajinskih in občinskih volitev v Gorici .................................................
IZJAVE DR. JOŽE VILFANA NA «SREČANJU» V PALERMU
ATLANTA, 14. — Učenjak nemškega porekla Werner von Braun, ki vodi ameriški vesoljski center v Huntsvilleju v Alabami, je v ičeraj v svojem nagovoru študentom vseučilišča Emory izjavil, da bodo potovanja na Mesec, ki jih bodo opravili pred letom 1970, predstavljala samo prvi korak v bližnjo okolico zemlje. Sledili Jim bodo poleti proti drugim planetom sončnega sistema. Von Braun je še dodal, Ja bodo Američani v prihodnjih 50 letih postavili številne vsemirske postaje, kjer bodo živeli ((vremenoslovci, agronomi, o-ceanografi, geologi, in mogoče celo filozofi in sociologi«.
Danes je prebivalstvo Chicaga slovesno sprejelo ameriška kozmonavta McDivitta in Whiteja. Kozmonavta sta prispela v Chicago z letalom. Na letališču ju je sprejel podpredsednik ZDA Humphrey, ki ju je potem spremljal na zmago slovnem pohodu skozi mesto.

^ glnbbu ^ hlUiu'ibti%t+ wv<
V oktobru 24. festival Beethovnove glasbe
iiiiifiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinuiinnnuiiHunnunHnnunnnnunnunu
V istem smislu je govoril tudi član političnega urada Franz Marek. Dejal je, med drugim, da se tudi katoliška cerkev hoče ((posodobiti« in tako «se bomo posodobili tudi mi«. Zamislim si lahko na primer, da katoliška cerkev v Avstriji še dalje ohrani vse pravice, tudi če se izvede socializem. Izraz «dialog» sta uporabila dva človeka, ki sta govorila z dveh nasprotnih bregov; Janez XXIII in Togliatti.«
Izredno izgradnja novih
očarljiva naloga-človeških odnosov
Na srečanju, ki ga je priredil palermski «kulturni krožek» in kateremu je predsedoval Danilo Dolci, je slovenski javni delavec prikazal svoje bogato delovanje skupaj z vrstniki za obrambo slovenskega naroda
HAAG, 14. — Socialistični dnevnik «Het Vrije Volk« je objavil vest, da je zelo verjetno, da bo kraljevski dvor v kratkem uradno sporočil, da se bo princesa Bea-triks zaročila z nemškim diplomatom Klausom von Amsbergom.
Pred dnevi je bilo v Palermu četrto ((srečanje«, ki ga je priredil palermski kulturni krožek. Danilo Dolci, ki je predsedoval srečanju, je vprašal dr. Joža Vilfana: «Kdo si, kakšna je bila do sedaj tvoja bistvena dejavnost in kaj hočeš napraviti v bodočnosti?« Na to vprašanje je dr. Jože Vilfan odgovoril takole:
«Na prvo izmed teh vprašanj bi odgovoril na kratko, da sem slovenski intelektualec, ki je šel po poti, ki je bila skupna veliki večini slovenskih intelektualcev moje generacije.
Za boljše razumevanje te moje izjave, pa je potrebno, da podam nekaj pojasnil.
šteje vsega skupaj en milijon in pol pripadnikov. Po drugi svetovni vojni ima svoj državni ustroj v republiki Slovenije, ki je ena izmed šestih federativnih republik Jugoslavije. Meji neposredno, kot veste, z Italijo in z Avstrijo.
Ta narod se je po prvi svetovni vojni znašel v izredno težkem položaju. Prvo svetovno vojno so vodili, vsaj v njeni končni fazi, pod geslom samoodločbe narodov. Slovenski narod pa se je žal znašel po koncu prve svetovne vojne brez svoje državne organizacije. Se več, njegovo ozemlje so tedaj razdelili med staro Jugoslavijo, tedanjo Italijo in Avstrijo. Poleg tega, čeprav je že tisoč let pripadal za-
ZAKLJUČEN 43. SEJEM V PADOVI
Vrednost zaključeni poslov za 40 odst. višja kot lani
PADOVA, 14. V nedeljo se Je i ležbo, važno vlogo za vsestranski
v Padovi zaključil 43. mednarodni vzorčni velesejem, ki so ga odprli 31. maja. Zadnje dni si je razstavljene izdelke in proizvode ogledal tudi predsednik ministrskega sveta Aldo Moro, ki je imel ob tej prilila daljši govor. Moro je v odgovoru predsednika velesejma odv. Merlinu, Ki Je izrazil svoje zadovoljstvo spričo nenavadne aktivnosti, ki jo Je pokazala tudi letošnja prireditev, Izrazil upanje vladnih organov, da jim bodo italijanski poslovni ljudje z vseh pridobitnih področij pomagali pri izvajanju novega petletnega gospodarsao-socialnega načrta, ker je uspeh vladnih prizadevanj tudi v tem primeru v dobršni meri odvisen od sodelovanja, ki ji ga bodo nudili tudi zasebni lndustrijci in operaterji sploh. Predsednika ministrskega sveta je na obhodu paviljonov spremljal tudi mimster za prosveto Gul.
Zadnji dan sejma se je v Padovi mudil tudi minister za kmetijstvo Ferrari Aggradl, ki je imel ob tej priložnosti v prostorih sejemskega vodstva krajši govor prisotnim predstavnikom oblasti in gospodarstvenikov. Med drugim je minister Ferrari-Aggradl poudaril, da se tudi v Italiji poraja čedalje več sejemskih prireditev, ki nimajo prave podlage ter izvirajo v dobršni meri iz golega kampanillzma. V nasprotju s tem pa imajo nekateri sejmi, zlasti z mednarodno ude-
razvoj domačega in mednarodnega gospodarstva. Med take sejme spada tudi padovska prireditev, ki Je najstarejši sejem, v modernem smislu te besede, v Italiji. Minister Ferrari-Aggradl Je še poudaril, da Je treba v bodoče na sejmih razširiti prikaz živinoreje, perutninarstva in proizvodnje prehranjevalnih vrst blaga, in sicer posebno še na prireditvah, ki so sl znala ustvariti v tem pogledu določeno specializacijo. Zaradi tega bo ministrstvo za kmetijstvo prihodnje leto prisotno na padovanskem velesejmu s posebnim 6tandom.
Ob 24. uri v nedeljo se Je 43. sejem v Padovi zaključil. Predsednik dr. Merlin Je ob tej priložnosti povedal, da Je obseg zaključenih poslov letos presegel lanskega za 40 odstotkov. Letos sta v tem pogledu uspela zlasti razstava prehranjevalnega blaga in pa razstava pohištva.
Slovenski narod je eden izmed |padni civilizaclJi In je že skoraj najmanjših narodov v Evropi, saj I petsto let Imel svojo literaturo ter
| dosegel znatno raven na raznih področjih duševne ustvarjalnosti, Je zaostajal na gospodarskem področju v pogojih nerazvitosti. Njegova buržoazija je bila šibka ter se je udinjala vsakemu gospodarju. Bila je nezmožna ne samo, da reši mednarodna vprašanja slovenskega naroda, temveč tudi, da razvija določene pobude na gospodarskem področju. Položaj slovenskega naroda je bil še toliko bolj kompromitiran, ker se je ta narod znašel v okviru stare Jugoslavije, se pravi zaostale dežele, katero so razjedala narodnostna nasprotja in kjer je primitivna buržoazija imela vse možnosti, da vpelje režim najbolj brezsrčnega izkoriščanja.
Ker se je njegov narod znašel v takem položaju, si je moral slovenski intelektualec moje generacije postaviti, tako rekoč že v naj nežnejši dobi svojega življenja, nekaj življenjsko važnih vprašanj: katere notranje je mednarodna družbene sile so bile odgovorne za našo narodno usodo? Kakšne notranji in zunanje sile so nas pripeljale v položaj v katerem smo se znašli? Se več: prav zato, ker smo pripadali narodu, ki je bil tako majhen, narodu, ki je bil ogrožen v toliki meri, da je bil na tehtnici celo njegov bodoči obstoj, smo sl celo postavili vprašanje, če bi imel obstoj takega naroda, in na splošno obstoj raznih avtonomnih narodnosti, sploh še kak smisel. Vprašati smo se morali tudi za vzroke naše gospodarske zaostalosti, visokega kvocienta izseljevanja, ki Je iz tega izviral ter kateri so bili čl-nitelji, ki so največ vplivati na ta položaj. Poleg tega, ker smo bili stisnjeni med fašistično Italijo, korporativno Avstrijo in hegemonično oligarhijo srbske buržoazije. smo si morali postaviti vprašanje kako usmeriti naše odnose z bližnjimi narodi.
Na vsa ta vprašanja smo Jaz in mnogi mojih sovrstnikov našli od-
CHICAGO, 14. — Policija Je aretirala desetine oseb, ki so se udeležile demonstracije za rasno integracijo v Chicagu. Včerajšnji dan je bil že tretji, odkar se ponavljajo Javne manifestacije zaradi prepočasnega uveljavljanja načrta za rasno integracijo v šolah. Pretekli pe tek so aretirali 200 oseb, ki so se udeležile neke manifestacije v središču mesta ter popolnoma ohromile promet.
govor v okviru komunistične partije.
Preidimo pa na drugo vprašanje: Odgovor je lažji, upoštevajoč to kar sem že dejal, se pravi zato, ker sem od trenutka, ko sem se vključil v partijo, deloval pod njenim okriljem. Moja dejavnost pred vojno je bila dejavnost komunističnega aktivista, med vojno sem se boril kot partizan, po vojni pa sem deloval na področju diplomacije ter raznih funkcij v domovini.
Temeljna naloga, ki si jo je komunistična partija zadala pred vojno, je bila težnja, da se organizira široka protifašistična in proti-imperialistična fronta slovenskega naroda. Bežno bom omenil, da so bile za mene tedaj izredno važne izkušnje, ki sem si jih pridobil, v zadnjih letih moje vseučiliške izobrazbe, ko smo dosegli enotnost borbe za obrambo obstoja in pravice uporabe slovenskega jezika med komunističnimi, katoliškimi in radikalnimi študenti. Menim, da Je bilo pomembno dejstvo, da je naša protifašistična fronta naglasila takoj od začetka važnost protiim-perialistične borbe. Uveljavitev demokracije v Jugoslaviji pa ne bi bila mogoča, če bi se istočasno ne rešilo narodnega vprašanja, ki je bil pereč v stari Jugoslaviji. Rešitev narodnega vprašanja pa je na drugi strani zahteval priznanje narodnih pravic tudi najmanjšim in najbolj zapostavljenim narodom, se pravi, da je zahteval, da se uniči imperializem.
Po vojni sem se udejstvoval pri izpolnjevanju nalog, ki so mi bile zadane, najprej na področju diplomacije, nato v notranji politiki. V prvem od teh dveh obdobij sem se posebno zanimal za vprašanje gospodarskega razvoja ter sem bil prvi, v svojstvu člana jugoslovanske delegacije na generalni skupščini Organizacije združenih narodov leta 1949, ki je zahteval, da se reši vprašanje mednarodnega finansiranja gospodarskega razvoja zaostalih dežel.
govorilo prav o tem.
Kot uvod v odgovore, ki jih bom dal na vaša vprašanja, vam bom rekel, da me je v tem mojem prepričanju in zanimanju za to vprašanje potrdilo čitanje zadnje knjige Danila Dolcija «Verso un mon-dn nuovo«. «Menim da sem razumel njegovo osnovno zamisel in rekel bi, s tem da parafraziram prvi odstavek njegovega uvoda da naše samoupravljanje predstavlja u-stavni okvir v katerem se trudimo, da bi vsakdo mogel razumeti odnos med vzroki in učinki, priti do okvirnega razumevanja dogajanj ter verjeti, da se lahko bistveno izboljša naš svet ter se lahko živi življenje, ki ne bi bilo, obupno, temveč polno upanja.
Menim, da predstavlja doprinos k vse bolj zavestnemu poteku tega razvoja, izredno očarljivo nalogo.	,
milil iiiiitniiiii imuni
BONN, 14. — Ob priliki 24. festivala Beethovnove glasbe, ki bo v skladateljevem rojstnem mestu Bonnu od 18. do 20. oktobra, bodo izvajali izredno obširen program. Ta bo zadeval skoraj vse vrste glasbe, kjer je veliki skladatelj uveljavil svoj talent. Vsebuje pa vseh 9 simfonij, opero «Fidelio», «Slo-vesnd mašo» in mašo v C-duru, vseh 17 kvartetov, koncerte za kla-vir, redkokdaj izvajanega «Kristusa na Oljčni gori» in obe romanci za violino in orkester.
Dela bodo izvajali: orkestralni zbor bonskega gledališča, orkester beethovenhalle, orkester sv. Cecilije iz Rima pod vodstvom Fernan-da Previtalija, violinista Edith Pei-nemann in Zino Franceschetti, violončelist Antonio Janigro, pianisti Claudio Arran, Friedrich Gulda in Jorg Demus, berlinski filharmonični zbor, solisti Elisabeth Grummer, Kerstin Meger, Donald Grobe in Martti Talvela.
Mestne oblasti in hamburško prebivalstvo so tako ponosni na svoje operno gledališče, da jim ni šal vložiti vanj visoke denarne vsote, da bi ga obdržali na dostojni ravni in po možnosti izboljšali ter mu ohranili tisti sloves, ki ga upravičeno uživa po vsem svetu. Zadnja nedavna dotacija za letošnje leto je znašala 11 milijonov in 100.000 mark. Tej vsoti je treba prišteti še približno pet milijonov mark, ki jih vržejo vsako leto predstave. Teh je navadno 270. Spričo tega operno gledališče razpolaga z okoli 16 milijoni mark, ali 2 milijardama in 400 milijoni lir. «Germania Press» piše: «Ravnateljstvo gledališča potroši samo za kostume in dekoracije za eno samo predstavo od 50.000 do 80.000 mark. Za «Borisa Godunova» pa, za katerega so pripravili posebno slovesen aranžma, pa so potrošili 120.000 mark ali 18 milijonov lir. V gledaliških skladiščih, ki ležijo v okraju Hamburg-Barmbeck, hranijo 30.000 moških in 20.000 ženskih kostumov. Dogaja pa se skoraj redno, da režiser zahteva za vsako novo predstavo popolnoma nove kostume. Tradicija
hamburških aranžmajev je veristična. Simbolizmi, meglenost, ali pa popolna praznina, ki bi jo nekdo hotel prikazati kot genialno novost, niso prikladni temu podjetnemu in realističnemu prebivalstvu. Celo u-darci morajo biti resnični. Zato igrajo policijski inštruktorji japonske rokoborbe «judo» važno vlogo v slovitem prizoru pretepa v operi «Nurnberški mojstri pevci». Tile učijo pevce, da na mojstrski način prisolijo zaušnico, ne da bi roka pustila znak na koži.
Tako gledališče, ki ga oblasti in občinstvo podpirajo, je majhen svet zase, ki nudi delo in zaslužek 800 osebam. 200 od teh so izvežbani specialisti v tej ali drugi stroki. Spričo tega je gledališče skoraj neodvisno od zunanje specializirane delovne sile.»
Scrittori Giuliani Izšla je knjiga «Scrittori Giuliani. Quaderno settimo«. V knjigi imajo svoje prozne in pesniške prispevke: Antonio Assanti, Nike Clama, Ermanno Crevatin, Ketty Daneo, Marcello Fraulini (ki je tudi dela zbral). Lina Golli, Nera Gnoli Fuzzi, Mario La-penna, Enotrio Mastrolonardo, Vladimiro Miletti, Luigi Miotto, Nadia Pauluzzo, Nora Poliaghi, Guido Posar-Giuliano, Elio Pre-donzani. Mariano Rugo, Dora Salvi, Guido Sambo, Bruno Steffe’. Poleg številnih slikarjev je v knjigi zastopan tudi Lojze Spacal. Slika na naslovni strani je delo Federica Righija. Knjigo je izdala Societa Artistico Lettera-ria v Trstu.
Jevtušcnko v Benetkah
BENETKE, 14. — Sovjetski pesnik in pisatelj Jevtušenko je včeraj prišel (dn incognito« v Benetke, kjer se je zadržal pri svojih prijateljih. Davi je odpotoval v Arez-zo, kjer bo preživel nekaj dni. Vest, da je pesnik bil v Benetkah, se je razširila šele po njegovem odhodu iz mesta.
Končno so se področju notranje politike v katerem delujem sedaj, pridružila še nekatera specifična vprašanja naše socialistične izgradnje v sistemu delavskega samoupravljanja ter še posebej na področju šolstva in znanstvenih raz iskav.
In tako smo prišli do tretjega vprašanja,
Gotovo je, da se ne bom mogel popolnoma odreči zanimanju za mednarodna vprašanja, saj sem član jugoslovanske skupine Medparlamentarne unije, želel pa bi, da bi se v bodočnosti ukvarjal posebno z vprašanji samouprave. Menim pa, da se bo posebno danes
PO EKSPL01UI V BANDAR MASHOURU
Konec odiseje brodolomcev «Luise»
Državna akrobatska skupina v poletu: tovarne Fiat proizvajajo danes zelo sodobna letala na reakcijski pogon ter izvažajo svoje proizvode po vsem svetu
RIM, 14. — Danes so prispeli na letališče Flumlclno mornarji pogorele motocisteme «Lulsa», ki so se rešili ob priliki tragičnega konca ladje v Iranskem pristanišču Bander Mashour. Vseh povratnikov Je za sedaj 10, medtem ko se dva še zdravita v neki iranski bolnišnici. Kot je znano, se je rešilo tedaj 12 mornarjev, medtem ko jih je 29 izginilo v morju ognja in dima, ki je skoraj popolnoma uničil ladjo.
Povratniki so prispeli naravnost iz Bejruta, kjer bi se morali vkrcati že včeraj na neko letalo, ki bi Jih popeljalo do Aten. Zaradi neznanih razlogov pa so odpovedali motorji letala in tako so mornarji odpotovali šele davi naravnost za Rim.
Spričo tega Jih je danes pričakalo, na letališču manj ljudi. Prisotni so bili seveda nekateri svojci, ki so si s silo priborili dostop do premičnega stopnišča, ki so ga postavili pred vhod v letalo, razni
vladni funkcionarji ker predstavniki brodarske družbe »Cosarma«.
Preživele mornarje sta pozdravila predstavnik družbe kap. Sciaccalu-sa ter pomočnik šefa kabineta ministrstva za trgovsko mornarico. Zraven so bili tudi pravni zastopniki «Cosarme», ki so napravili vse ker Je bilo mogoče, da ne bi mornarji prišli v stik z novinarji.
Tem pa se je vseeno posrečilo, da so se pogovorili vsaj z nekaterimi mornarji. Kar se tiče vzrokov nesreče pa tile niso vedeli, povedati ničesar. Ali je res kapitan hotel odpeljati ladjo daleč od kopnega, potem, ko je prišlo do eksplozije? Nihče izmed preživelih ne ve povedati, kaj je kapitan ukrepal v tistem tragičnem trenutku. Nekateri menijo celo, da ga je že prva eksplozija vrgla daleč proč od ladje Določene pomisleke so mornarji izrazili glede ravnanja nekaterih tujih ladij, ki so bile v bližini goreče «Luise»,
...........................Miimiiiiilliiiilliiniiiinimiiiiiiiiiimiii
OD BAVARSKE DO JUGOSLAVIJE NEVARNOST POPLAVE
-	\	lanuvt--	.	’ j.	\\.	-«v-
Neprestani nalivi spreminjajo Donavo v pravcato morje
V Jugoslaviji je najboli ogrožen Apatin: desettisoii vojakov in civilnega prebivalstva utrjujejo nasipe - V Mohacsu na Madžarskem je vodostaj presegel mejo najhujše poplave leta 1955
BEOGRAD, 14. — Na vsej obali Donave od madžarske meje do Novega Sada na desetine tisočev ljudi že več dni vodi težko borbo z naraslo reko, ki je na nekaterih krajih zavzela obseg pravega mor-
ja. Na vsem ogroženem področju Vojvodine enote JLA in mobilizirano prebivalstvo dan in noč utrjujejo prve obrambne linije v dolžini 360 km in pripravljajo drugo obrambno linijo v primeru, da prva pod pritiskom vode popustila. Pri Apatinu, Bački Palanki, Bo-gojevu in Iloku je danes Donava dosegla brzino kakršno ljudje ne pomnijo. Trenutno je najbolj kritičen položaj v Bačkem Novem selu in v Apatinu, katerega prebivalstvo je zadnjih sto let preživelo 16 velikih poplav. Iz več mest, posebno iz Apatina prebivalci, ki ni so mobilizirani za delo, posebno stari in otroci odhajajo v druge varnejše kraje. Pripravlja se sploh evakuacija Apatina v kolikor bi se situacija poslabšala. V poročilih hi drometeorološkega zavoda je položaj na poplavljenem področju ob Donavi zelo resen ker reka stalno raste, medtem ko od rek in dežja razmočeni nasipi postajajo vedno bolj tanki in manj odporni. Nasipi ki branijo južni del Bačke so v teku današnjega dne na mnogih krajih že popustili. Najbolj nevarno je med Slavno in Bajsko, kjer je okolno področje okrog šest metrov nižje od Donave. Kljub o-gromnemu pritisku reke strokovnjaki sodijo, da bo nasip vendarle vzdržal. Od Bačkega Novega Sela navzgor utrjujejo z mrzlično nagli ci drugo obrambno linijo, ki bi v primeru prodora prve linije pokrila ogromno površino zemlje zasejane s pšenico, koruzo in drugimi posevki. Na ogroženo področje stalno dovažajo stroje težke mehanizacije JLA in transporte s peskom in zemljo. V teku noči se je naglo poslabšal položaj tudi v Baranji in vas Kopačevo, kjer se je Donava začela prelivati čez nasip peska, ki ščiti velik del Baranje pred Done vo. Na to področje so poslali okrog 73.000 vreč s peskom in zemljo. Pri Osijeku Je Donava dosegla danes rekordno višino 538 cm, vsled česar je obrambni štab ukazal obvezno evakuacijo gornjega in spod-njela dela mesta in štirih bližnjih vasi.
Vesti, ki z druge strani prihajajo iz mest ob zgornjem toku Donave, so prav tako vznemirljive. Na Bavarskem se je položaj spet poslabšal zaradi ponovnih nalivov, posebno v Passau. kjer je 6 ljudi utonilo. Donavin vodostaj ja tu
presegel za 5 metrov zgornjo varnostno mejo. V Passau voda sega d ■ prvega nadstropja stanovanj.
Vznemirljive vesti prihajajo tudi iz Avstrije in Madžarske. V Avstriji so narasle vode Donave preplavile nekaj vasi. Najtežji je položaj v spodnjem delu države.
Na Madžarskem tisoči in tisoči ljudi gradijo z mrzlično naglico obrambne nasipe. Na področju Mo-haesa je vodostaj za 5 cm višji od tistega, ki so ga zabeležili leta 1955, ko je Madžarska doživela eno izmed najhujših poplav svoje zgodovine. Padavine v zadnjih dneh so povzročile tudi naraščanje drugih rek v deželi. Tudi na Slovaškem so oblasti že ukrenile vse kar je po-
trebno za pravočasno evakuacijo ljudi in živine na ogroženih področjih.
«Pepita» v Švici
MILANO, 14. — Gospodična Jožefa Ventosa Jimenez, prijateljica dr Beltraminija, je včeraj zapustila Milan ter odpotovala v Švico. Kot je znano, so ji italijanske oblasti odbile prošnjo, da bi živela v Italiji.
Poročali smo že, da je ukaz policijskih oblasti povzročil «Pepiti» hudo živčno izčrpanost. Tudi danes ji je moral osebni zdravnik nuditi potrebno pomoč,
Proglasitev 18-letne Alize Sadeli M «m!ss Izrael«. Sadehova služi v it-I—llfci vojski kot iavedenk* m kmetijstvo
PREDA VANJE PROF. DR. METODA MIKUŽA NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Ideja mednarodnega sodelovanja v jugoslovanskem odporniškem gibanju
CK KPJ v boju skih narodov -
Oglejmo si zelo na kratko, kako je uspelo CK KPJ doseči mednarodno priznanje največje pridobitve NOB jugoslovanskih narodov, novo, federativno demokratično Jugoslavijo. Spričo izredne množice virov pa tudi literature se bom iz praktičnih razlogov držal predvsem ugotovitev v že omenjeni knjigi Dušana Plenče.
Znano je, da je jugoslovanska vlada ob svojem begu v London pustila v domovini poleg politične tudi posebno vojaško garnituro pod vodstvom generalštab-aega polkovnika Draže Mihailoviča, ki naj bi po odhodu okupatorja izbojeval v Jugoslaviji status quo ante occupationem. Tako se je Draža Mihailovič res začel pripravljati na nekakšen simboličen odpor proti okupatorju, toda usoda se je z njim poigrala. Prav na ozemlju, kjer je mislil Draža Mihailovič s svojo simbolično jugoslovansko armado pričakati odhod okupatorjev, je po hudih partizanskih bojih z nemškim okupatorjem nastalo že poleti 1941 veliko osvobojeno ozemlje. Tako je bil Draža Mihailovič postavljen pred u-sodno dilemo: ali naj se bori — kot jugoslovanski oficir - skupaj s partizanskimi odredi proti okupatorju, ali pa naj po naročilu svoje vlade iz Londona čaka. Draža Mihailovič se je odločil za drugo alternativo m je taka po nujni revolucionarni 'ogiki zašel na pozicije čisto navadne narodne izdaje, ker se je povezal z okupatorjem.
Na prve vesti iz domovine o parzanskih bojih je posnušala jugoslovanska vlada v Londonu mi-stificirat; svetovno javnost na ta način, da je po radijskih poročilih poskušala vse partizanske akcije pripisati akcijam četnikov Draže Mihailoviča. Razne nemogoče politične kombinacije so sicer povzročile padec prve jugoslovanske emigrantske vlade generala Simoviča, na kar ‘e novo vlado sestavil Slobodan Jovanovič. Prav v tem času je NOB v Srbiji doživela hude udarce in vrhovni štab se je moral s svojimi elitnimi enotami umakniti celo v Sandžak. Pomladi 1942 je nastopila v NOB na jugu zelo huda kriza. Četniki Draže Hihai-loviča so prišli v dokončno’ ofenzivo proti NOB, v štabu Draže Mihailoviča pa sta bili angleška in ameriška vojaška misija in obe državi sta mu nudili veliko vojaško in denarno pomoč. Najtežje pa je bilo to, da je sumila celo sovjetska vlada, ali so poročila vrhovnega štaba NOV in POJ o odkritem sodelovanju Draže Mihailoviča z okupatorjem resnična.
Treba je bilo ogromnih naporov, da je bil ta sum šele na začetku maja 1942 nekako premagan, dočim so zapadni zavezniki prenehali sumiti v pasivnost Draže Mihailoviča in v poročila o njegovem sodelovanju z okupatorjem šele konec 1042. Javno ie nastopila sovjetska vlada proti Draži Mihailoviču šele začetek a-prila 1943, ko je zahtevala od jugoslovanske vlade razpust četni-ških odredov Draže Mihailoviča, skoraj istočasno p« je poslala zavezniška vrhovna komanda za Sredozemlje svoje prve opazovalce pod vodstvom majorja Jonesa v vrhovni štab, mesec dni kasneje pa britanska vlada svojo prvo vojno misijo. Tako je dobilo britansko zunanje ministrstvo začetek junija 1943 prvo izčrpno poročilo o sodelovanju četnikov Draže Mihailoviča z okupatorjem. Minister Eden je ostro kritiziral jugoslovansko vlado Slobodana Jovanoviča, ki je morala celo podati ostavko, a v novi vladi Miše Trifunoviča je Draža Mihailovič še vedno ostal nominalni vojni minister. Trifunovičeva vlada je bila kratkega veka, toda tudi v vladi Božidara Puriča, ki se je konec septembra 1943 preselila v Kairo, je Mihailovič še vedno ostal vojni minister.
Na konferenco zunanjih ministrov oktobra 1943 v Moskvi je Tito poslal spomenico, v kateri je poudaril, da izvršni odbor AVNOJ in vrhovni štab ne priznavata ne jugoslovanskega kralja ne vlade v inozemstvu, da ne dovolita njunega povratka v domovino in da so v domovini edina zakonita oblast narodnoosvobodilni odbori in antifašistični odbori posameznih jugoslovanskih narodov. Sovjetska vlada te spomenice ni postavila na dnevni red konference. Nepojasnjena je tudi še vedno njena znana nejevolja spričo zgodovinskih sklepov 2. zasedanja AVNOJ 29. in 30. novembra, ki predstavljajo temeljne kamne naše sedanje skupne jugoslovanske domovine. Vendar pa je sovjetsaa v.ada, po predhodni pozitivni oceni sklepov 2. zasedanja AVNOJ od strani ameriške in angleške vlade, končno tudi pozitivno ocenila to zasedanje in obljubila, da bo poslala vojno misijo v vrhovni štab.
Ne bi se zadrževal s tem, kakšen preplah in zmedo so povzročili sklepi 2. zasedanja AVNOJ v Puričevi vladi in med jugoslovansko politično emigracijo, omeniti pa je treba, da >e je začela silno zanimiva pa tudi izredno ostra diplomatska bitka. AVNOJ-ski zakon o prepovedi povratka kralja Petra v domovino in o odvzemu zakonitosti jugošiovanski vladi je globoko posegel tudi v načrte vlade ZDA in Velike Britanije. Veliki in sekularni politik Churchill je sicer takoj začel duhovito manevrirati, a * nazadnje bomo le videli, da so ostali zrna-govalci jugoslovanski narodi s svojimi prav tako sekularnimi Avnojskimi sklepi
Churchill je že začetek januarja 1944 odpoklical številne britanske vojaške misije iz četniških štabov, v svojem prvem pismu Titu pa je obljubil vsestransko pomoč NOV in POJ. Mesec dni za tem je v svojem drugem pismu predlagal Titu, naj bi pristal na pobotanje z jugoslovansko vlado, če bi se ta odrekla Draži Mihailoviču. Toda Tito je odgovoril, nai zavezniki raje priznajo AV-NOJ in nacionalni komite osvo-bpditve Jugoslavije kot edino zakonito vlado v Jugoslaviji in
za mednarodno priznanje pridobitev NOB jugoslovan-Churchillova odločitev in izjava v spodnjem domu
kot potrdilo tega, naj se kralj Peter podredi Avnojskim sklepom in se ne vrne v domovino. Toda Churchill je še naprej vztrajal, naj bi se kralj vrnil v domovino, obenem pa je začel močno pritiskati tudi na kralja in jugoslovansko vlado.
Ze začetek marca 1944 je zahtevala britanska vlada, naj se kralj in jugoslovanska vlada takoj vrneta v London. Ta se je poslušno vrnila, takoj pa je začela z zanimivim, toda brezuspešnim manevrom — z ženitvijo kraja Petra — popularizirati monarhijo v Jugoslaviji. Toda monarhistične šanse so vedno bolj padale in konec maja je morala odstopiti tudi Puričeva vlada, na kar je postal, na direktni Churchillov, pritisk mandatar krone bivši hrvaški ban dr. Subašič.
Churchill je bil prepričan, da je s strmoglavljenjem Puričeve vlade zmagal v prvi rundi in se je zato spustil v novi boj za dosego testave enotne jugoslovanske vlade iz članov bodoče Suba-šičeve vlade in iz članov NKOJ. Ni pa seveda Še malo opustil misli tudj o vrnitvi kralja Petra v domovino.
NKOJ je na predlog o pogajanju o morebitni sestavi enotne jugoslovanske vlade rade volje pristal in Subašič je prišel sredi junija na osvobojeni Vis kjer je bil sedež NKOJ, predsedstva AVNOJ in vrhovnega štaba. Dosežen je bil popoln sporazum, a ne tak, kakršnega si je želel Churchill. NKOJ je ostal suvereni organ v domovini, obljubil ie le, da za časa vojne ne bo načenjal vprašanja končne jugoslovanske državne ureditve, kar je bilo že itak poudarjeno v Avnojskem odloku, Subašič pa :e obljubil, da bo sestavil v Londonu novo vlado iz naprednih demokratičnih elementov in da bo ta vlada nudila kar največio nomoč NOB Jugoslovanskih narodov.
Subašič je začetek julija res sestavil novo vlado, toda Churchill tudi nj odnehal. Sredi julija je na njegov nasvet general VVIlson povabil Tita v Italijo, kamor je Churchill že naprej poslal tudi kralja Petra. Toda Tito v Italijo ni šel, ker je tako sklenil 20. julija CK KPJ in ta svoj sklep utemeljil, da so bili razgovori med NKOJ in mandatarjem Subaši^em zgolj notranja zadeva jugoslovanskih narodov in da bi moral biti Tito kot predstavnik jugoslovanskih narodov povabljen v inozemstvo vsaj od britanske vlade.
Impulziven kot je bil, je Churchill takoj zahteval odpoklic jugoslovanske vojaške misije, ki se je mudila v Londonu. Toda ta je odločno protestirala in enostavno ostala v Londonu. Nato je Tita povabila v Italijo britanska vlada jn Tito je prišel 6. avgusta v Caserto. Na treh silno dramatičnih sestankih, na katerih Churchill ni samo poviševal svojega glasu, temveč tudi grozil s silno hudimi posledicami, je Tito kategorično odbil vse Churchillove zahteve glede kakršnega koli povratka kralja.
Tako Churchillu ni preostalo drugega kot ponoviti zahtevo o sestavi enotne jugoslovanske vlade. Znova je poslal Subašiča na Vis, kjer pa je Subašič znova priznal zakonitost AVNOJ in NKOJ v domovini, kar je seveda znova povzročilo nov val izredno močne svetovne reakcije in v vrstah jugoslovanske politične e-migracije.
Sele prvi dan po osvoboditvi Beograda je prišlo do novega in najpomembnejšega sestanka med Titom in Subašičem, ki je prišel v Jugoslavijo na Titovo zahtevo. Na tem tako imenovanem beograjskem sporazumu je bilo sklenjeno: 1. AVNOJ ostane še nadalje zakonodajno telo Jugoslavije; 2. Iz NKOJ jn jugoslovanske vlade naj se sestavi enotna vlada, ki bo razpisala volitve v konsti-tuanto; 3. Do zasedanja konsti-tuante prenese kralj svojo oblast na regentski svet, ki bo skupaj z AVNOJ predstavljal začasno najvišjo oblast v deželi.
Začenja se zadnje dejanje te velike diplomatske drame, na katere začetku je Churchill sicer sprevidel, da je Titova politika pravilna in da beograjski sporazum vsebuje daljnosežne posledice. Kralj beograjskega sporazuma n; hotel priznati, na kar je Churchill nameril na kralja vse svoje diplomatske topove od naj. lažjih do najtežjih, od nasveto-vanja, naj sporazum prizna, do njegove znane izjave pred spodnjim domom, ki se glasi takole:
«Ce kralj ne bo pristal na beograjski sporazum, se bodo stvari dalie razvijale tako, kot da je pristal. Iskreno upam, da bo po-
svoje namestnike, Tito pa je kot mandatar teh namestnikov 7. marca 1945 sestavil enotno vlado, v kateri so imeli absolutno večino bivšj poverjeniki NKOJ. Mednarodno priznanje te vlade je sledilo v temle zapovrstnem redu: 20. marca je vlado priznala vlada Velike Britanije, 28. marca pa vlada ZDA in Sovjetske zveze.
Dovolite mi na koncu samo kratko misel. Počaščen in vesel, da sem mogel predavati na akademskih tleh naše sosednje tržaške univerze, bi rad poudaril samo tole: Internacionalizem NOB jugoslovanskih narodov ni bila prazna beseda, V vsaki, še tako teŽKi situaciji je stremel za tem, da izbojuje zmago in srečnejšo bodočnost svioji domovini, pri tem pa je bila Jugoslavija vedno pripravljena pomagati vsakemu svobodoljubnemu gibanju in narodne skupščine, izvoljene 1938. | boju proti okupatorju in to kjer Tako je moral kralj končno koli. dvigniti roke. Imenoval je tri *	KONEC.
stal maršal Tito rešitelj in zdru-žitelj dežele, v kateri je danes nedvoumno absolutni gospodar.«
Toda kraljeva okolica se je čutila še tako močno, da je poskušala vreči Subašičevo vlado, od katere pa sta oba, Tito in Churchill zahtevala, naj takoj odpotuje v Beograd. Stvari so se začele močno zapletati, čeprav je kralj, direktno prisiljen od Chur. chilla. že podpisal akt o prenosu kraljevske oblasti na regentski svet, poskušal pa je še taktizirati z zavlačevanjem imenovanja tega regentskega sveta.
Prav tedaj pa je posegla vmes velika trojica v Jalti, ki je glede Jugoslavije določila, da naj stopi beograjski sporazum takoj v veljavo in da naj bo čimprej sestavljena enotna vlada, AVNOJ pa naj se pomnoži z nekompro. mitiranimi članj jugoslovanske
"* I fts*l
... I E
sg. ’	•v*r’‘

Niti Angfcži nimajo več »razumevanja* za početje svojih bratrancev* — Američanov v Vietnamu. Na sliki zelo pogost prizor pred ameriškim veleposlaništvom v Londonu, ko Londončani zahtevajo, naj ZDA zapustijo Južni Vietnam.
V VZHODNI SIBIRIJI NASTAJA NOVA DOBA
Velikanska umetna jezera so ublažila
celo sibirsko klimo
FILMSKI LJUDJE O POPRAVKU K ČLE-NU 5 NOVEGA ZAKONA O FILMU
Moralna cenzura lahko postane past»
Sandra Milo; ^Popravek k členu 5 so lahko stranska vrata za uvedbo politične cenzure, česar ne smemo dopustiti*
IRKUTSK, junija. — Preden se odpravite v Sibirijo, pustite doma vse svoje »pojme«, ki jih imate o Sibiriji, kajti Sibirijo je treba videti, da bi jo mogli dojeti m spoznati, kaj se je tu v zadnjih desetih letih zgodilo. Predvsem spremenimo svoje mnenje o sibirskem mrazu, o zaostalosti in divjini.
V Irkutsk smo prispeli v sončnem dnevu, pravem poletnem dnevu s temperaturo 25 stopinj. Vtem ko nas je ta slika presenetila, zvemo še za drugi, nepričakovan podatek- Irkutsk ima toliko sonca,
Nemška umetnica Uršula Andress lahko reče, da je letošnja sezona — njena. Kolikšna je njena cena, se vidi iz tega, da ji dajejo vloge le v takih filmih, v katerih igrajo najbolj znani umetniki, kot so Peter Sellers, J, P. Bel-mondo in Marcello Mastroianni
kot ga ima v povprečju Kavkaz, podobno kot znano evropsko letovišče Baden Baden. Tudi v najhujših, najostrejših zimah, kadar termometer beleži tudi nad 40 stopinj C pod ničlo, moremo v Irkutsku, kjer ni vetra, na sibirski način uživati v soncu. Seveda ne gre za kdove kako močno sonce, vendar pa le za prijetno sonce.
Ko leti nad neskončnimi tajgami, potnik marsikaj vidi. Ko pa je prispel v Irkutsk se šele zave, da je prispel — v mesto cvetja in sadja. Ob cestah, po katerih hodi, je nepregledna vr sta zimskih gredic z zgodnjo ze lenjavo za prebivalstvo tega in clustrijskega in kulturnega sredi šča, ki šteje nad 400.000 prebi valcev.
Ce pa pri tem pomislimo, da gre morda le za majhno «oazo», ki je bila ustvarjena v tem kotu sibirskega neskončja, se bomo kaj kmalu prepričali, da slika, ki smo si Jo glede tega ustvarili, ni popolnoma točna Okoli Irkutska, mesta, ki je staro tri stoletja in ki Je že tradicionalno križišče cest med vzhodom ln zahodom, rastejo nova mesta — «sateliti» s po 50.000 prebivalcev, pred katerimi se naglo umika divja tajga.
Sicer Je tod še vedno tri četrtine celotnega ozemlja prekritega z gozdovi, zato pa je preostala četrtina postala močna industrijska baza, ki zagotavlja vse možnosti za še hitrejši prodor v ta neizčrpen ocean gozdov in rudnih bogastev.
V zadnjih desetih letih se Je vzhodna Sibirija z Irkutskom kot središčem spremenila v mogočno gradbišče, katerega obseg težko dojamemo. Kakih sto kilometrov od središča te dežele, ki je velika kot šest Itallj, so bili zgrajeni ali so v gradnji celi industrijski rajoni s tovarnami vseh vrst, od tekstilnih in kemičnih do metalurških.
Na reki Angari je po že dokončani Irkutski hidrocentrali pred zaključkom tudi druga velikanska hidrocentrala v Bratsku, ki bo s svojo silo 4 milijonov kilovatov svetovna rekorderka. Hkrati pa so se začele priprave za gradnjo tretje «stopnice» na angarskem slapu ln sicer priprave za gradnjo Ust-ilmske hidrocentrale, ki bo še popolnejša od tiste, ki Jo dokončujejo v Bratsku in ki bo baje dajala najcenejšo električno energijo.
Vzdolž 1008 kilometrov dolgega toka reke Angare v teh lajtlh naglega osvajanja Sibirije rastejo mogočni industrijski centri, ki imajo dovolj energije in surovin v neposredni bližini. In tako ob velikih Jezerih, obraslih z bogatimi gozdovi ln tajgami, nastajajo mesta, v katera prihajajo mladi kvalificirani ljudje iz vseh predelov Sovjetske zveze.
Velikanska prostranstva - Zimske gredice za zgodnjo zelenjavo - Hi-drocentrale-velikani - Geslo o vrtu je še daleč, vendar se tajga umika
Ko smo ugotovili to, smo povedali še vse premalo. Vzhodne Sibirije v sedanjem trenutku ne predstavljajo le industrijski dimniki, kot tudi ne neskončna tajga. Se daleč smo od gesla, ki je bilo ustvarjeno za Sibirijo in ki se glasi «spremenimo ta kraj v vrt«. Danes je to geslo le slika velikih kontrastov, neskončnih dimenzij in šele nakazuje bodočnost, ki se pa že kaže.
S svojimi mesti — vrtovi, svojimi asfaltiranimi cestami in bl*-h gimi obalami Jezer, s svojimi velikimi gradbišči, katerih podobo izpolnjujejo žerjavi, ogrodja velikih tovarniških dvoran in tisoči kamionov, ta del Sibirije spominja na «obljubljeno deželo« iz svetopisemskih legend, obljubljeno deželo, v katero so se usmerili ljudje z vso svojo vnemo, da bi lz nje iztrgali vsa njena skrita in doslej neizkoriščena bogastva. Pa tudi da bi menjali njeno prirodo samo.
Rekli so mi, da Je v Bratsku klima po izgradnji dveh velikih jezov in velikih umetnih Jezer, ki so za njima nastali, postala mnogo bolj blaga. V zadnjih letih pozimi temperatura ni nikoli padla na 56 stopinj pod ničlo, kot so jo beležili prej. Tudi poletja se tu prej pokažejo kot so se nekoč in tudi bolj dolgo trajaj ). Vsekakor se ustvarjajo tu mnogo boljši življenjski pogoji kot so bili nekoč. In vse to spreminja sliko o Sibiriji In življenjskih pogojev v njej.
Relacije, prostranstva ln obseg na splošno se tu merijo na sibirski način. Upoštevajoč te lastno-s> so fbircl, med katerimi je tudi veliko »(prišlekov«, ustvarili tudi karakteristično šalo na lasten račun. Oni pravijo takole: «Trlsto kilometrov — ni nobena razdalja.
Tristo rubljev — ni noben denar.
, Tri steklenice vodke — ni pijanost.
Tri ženske — ni prešuštvo.« Toda v resnici sibirskih razdalj ne moremo kar tako dojeti. V Irkutsku n.pr. imenujejo letalo za Bratsk »predmestni avlon«, razdalja med tema dvema mesto-nr< oa znaša «le» — 600 kilometrov.
Zaradi požara v tajgi se ni mo-
glo potovati v Bratsk celih pet ur Toda zaradi tega se ni nihče razburjal. «TaJga pri nas vedno nekje gori — so nam dejali. — Požar enostavno izoliramo, ker je nemogoče ga pogasiti.« Samo na Irkutskem področju gozdovi »merijo« 8 milijard kubičnih metrov lesa, vsako leto pa znaša prirod-ni prirastek nadaljnjih 60 milijonov kubičnih metrov. Z vsemi svojimi razpoložljivimi sredstvi morejo danes izkoristiti le kakih 25 milijqnov kubičnih metrov lesa na lato. Zato Je razumljivo, da požari v tajgi, kjer * bf se drugje smatrali za veliko zlo, ne predstavljajo tu nobene posebnosti.
Irkutsko Jezero je majhno, vendar pa le v sibirskih razmerjih. Razprostira se namreč na površini 145 kvadratnih kilometrov. V primerjavi z Bratskim jezerom Je Irkutsko jezero resnično »majhno«, ker se Bratsko Jezero razteza na površini 500 kvadratnih kilometrov.
Zares, Sibirijo Je treba obiskati, jo videti, doživeti njena prostranstva in šele tedaj bomo mogli razumeti vse tisto, kar se v njej danes dogaja.
M. MARO VIČ
V zvezi z znanim popravkom v
čl. 5 novega zakona o filmu, ki je spravil v nevarnost celo samo sedanjo koalicijsko vlado, se je razvila ostra polemika, ki se je osredotočila na problem morale in nemorale v italijanskem filmu. Revija «Settimana Incom« je v zvezi s tem napravila kratko anketo z nekaterimi poslanci, filmskimi producenti, režiserji in u-metniki. Navedli bomo nekatera mnenja filmskih ljudi, ki so glede tega najbolj značilna.
Ko so režiserja Francesca Risi-ja vprašali za mnenje v zvezi s tem, je ta izrazil svoj strah, da bi se na račun omenjenega člena novega zakona mogli pod izgovorom erotizma blokirati tudi filmi, ki so komu neprijetni iz povsem drugih razlogov. Prance-sco Risi je dobesedno rekel: «V mojem filmu «1 magliari« je bila scena s plesalko nekega nočnega lokala. Plesalka je bila resnično dokaj skopo oblečena. Zaradi te scene so hoteli blokirati ves film. Toda to je bil očitno le izgovor, da bi prizadeli film, ki je bil precej zavzet na socialnem področju. Priznavam, da se je v določenem delu italijanskega filma šlo tudi preko meje, toda nimam nobenega zaupanja, ko je govora o moralni cenzuri, kajti ta lahko postane past, v katero se lahko ujame tudi najbolj pošten režiser«.
Fedorico Fellini pa je med drugim rekel: «Postala je že manija, imenovati ((italijanski film« neko ožjo zvrst filmov, ki so napravljeni le za velik .zkupiček in katerih glavni poudarek je na skopo oblečenih umetnicah in na prostaških izrazih. Le zloben človek bi mogel zamenjavati resno italijansko filmsko proizvodnjo s tovrstno filmsko dejavnostjo«
Vittorioiie Sica pa meni: »Samo del najslabše filmske proizvodnje je zlezel v nemoralnost. Režiserji, ki delajo tovrstne filme, so za mene le navadni arivisti, kajti resen poklicni filmski človek ne bo pristal na režiranje nemoralnih filmov samo za to, da bi film nesel«.
Kar se pa tiče kritik proti Sofiji Loren glede njenega »slačenja« v filmu «Včeraj, danes, jutri« pa je De Sica rekel: «Samo resnična umetnica se more slačiti tako, da ne zleze v nemoralnost. V mojem filmu se Sofia Loren sleče na njej svojstven način, ki je povsem v skladu z osebnostjo, ki o igra. Njeno slačenje ne postane seksualna privlačnost, pač pa izraža kritiko tega načina življenja.
Po mnenju Rosanne Schiaifino je nesmiselno trditi, da je film edini razlog moralnega propadanja v deželi, pač pa je tovrsten film le posledica takšnega stanja.
Vse drugače se je tega problema lotila Sandro Milo: «Sem socialistka, od vedno sem vpisana v socialistično I stranko, sem hčerka socialistov in kot takšna upam, da se bodo socialisti zavzeli do skrajnosti v tej bitki proti popravku člena 5, ki bi lahko postal stranska vrata za uvedbo politične cenzure v film, česar ne smemo dopustiti.«
Šestinosemdeset let učiteljice
Anice Scheimerjeve vd. Cencič
Pred seboj imam nekaj slik nek* danjih razredov barkovljanske o-snovne šole. Gre za slike, ki so bile napravljene pred petdesetimi leti in še prej. Imam tudi slike, ki niso starejše od petih let. Kakš-na razlika med enimi in drugimi I Med zadnjimi slikami največ de-set otrok, medtem ko jih naštejem na starih tudi do petinšestdeset.
Stare slike me peljejo s spominom v tiste čase, ko so poučevali v Barkovljah vzor-učiteljl, ki so spadali v vrsto svetoivanskega Ger. meka, rojanskega Pertota, openskega Perluge, proseškega Korena in takih. V tako vrsto so spadali tudi barkovljanski učitelji: Nande Starec, pesnik Janko Samec, prosvetni delavec Viktor Čermelj a za njimi niso zaostajale učiteljice Zora in Malka Martelanc, obe Sedevčičevl, Maria Pertot-Humplikova In Anica Scheimer-jeva.
Anica Schelmerjeva Je začela s šolskim poukom v Bazovici, nadaljevala na Opčinah ln Proseku, dokler ni prišla v svojo rodno vas Barkovlje, kjer Je poučevala do svoje upokojitve. Pred dobrimi desetimi leti Je postala vdova, ko JI Je umrl od vseh čislani carinski nadzornik Cenfiič. Sedaj živi ob strani svoje nečakinje Marijo štekarjeve na njenem lepem domu v Judovou, od koder gleda na naše lepo barkovljansko morje ln s! obuja spomine na svoja mlada leta, ko je majhna po postavi a krepka po duhu, učila naše otroke čltanja in pisanja.
štirideset let Je vcepljala Anica Schelmerjeva v mlade glavice svoje veliko znanje, če množimo njenih štirideset let učiteljevanja • vsakoletnim številom otrok, ki so šli skozi njene roke, pridemo do lepega števila 2500. Toliko čestitk bi prejela v petek Anica Schelmer-Jeva, ko bi živeli vsi njeni nekdanji učenci in se spomnili svoje pridne, zavedne in požrtvovalne učiteljice.
Anica Schelmerjeva lahko gleda s ponosom na svojo učiteljsko preteklost in prav gotovo ji je milo pri srcu, ko se sreča s svojimi nekdanjimi učenci, ki so danes očetje ln matere, dedi in babice in vmes še celo kak praded, ki se s hvaležnostjo spominjajo svoje nek-danje vzgojevalke.
Zavedni Slovenki ln vestni učiteljici, ki uživa svoj zasluženi pokoj v lepem Judovcu, želimo Bar-kovljani še mnogo let mirnega življenja v zdravju in zadovoljstvu.
R. P.

Avtomobilska tehnika
Nove smeri pri avtomobilskem vžiganju
Že od samega začetka sl je v avtomobilizmu utrlo pot akumulatorsko vžlganje. Elektriko je proizvajal generator enosmernega toka (dinamo), s katerim sta bila povezana akumulator in relais, ki je vzdrževal konstantno napetost ob spreminjanju obratov motorja Jn števila vključenih potrošnlh naprav.
Ta sistem je v zadnjih desetletjih napredoval le tehnološko, v bistvu pa Je ostal neizpremenjen, medtem ko so bile modifikacije na samem avtomobilu velike. Na vozilih so v teku let nastavili električni zaganjač, otiralec, ojačane žaromete, v nekaterih primerih pa celo zračni kondicionator. Vse to zahteva veliko več električne zmogljivosti. Danes imamo vozila na katerih so nameščeni generatorji, ki zmorejo preko 400 vatov ob napetosti 12 voltov ln to Je maksimum, preko katerega ni fnogoče z običajnim dinamom zaradi močnih tokov ob kolektorju, V takem sistemu je opaziti še eno znatno pomanjkljivost pri dinamu: število obratov, pri katerem le-ta začne proizvajati elektriko ln polni akumulator.
Fo navadi dinamo pričenja svojo nalogo, ko doseže 1500 obratov na minuto, kar ustreza približno tisoč obratom motorja. Iz tega je razvidno, da če stroj dela na minimum, to Je pri 500 ali 600 obratih, črpamo vso energijo, ki jo potrošimo, iz akumulatorja, ne da bi jo Istočasno nadomeščali z drugo.
Na drugi strani zaradi kolektor-Ja ne moremo povečati razmerja med številom obratov dinama ln motorja. Tako zaidemo v škripce in vse kaže, da .je tudi dinamu odzvonilo, vsaj kar se tiče njegove uporabe na tistih večjih avtomobilih, kjer je nameščeno veliko potrošnikov energije. Takih vozil Je danes že mnogo ln proizvajalci so se rešili iz zagate na dokaj preprost način.
Vedno bolj pogostoma nameščajo namreč izmenične proizvajalce električnega toka, alternatorje. Ta energetski vir so sicer poznali že dolgo let. saj Je to Teslov Izum, vendar na avtomobilu ni bil uporaben, ker nismo imeli enostavnih shremlntPVBlcev toka iz Izmeničnega v enosmernega.
Danes nudijo nagli koraki na
elektronskem področju ln uporaba silicijevih usmerjevalcev avtomobilskim proizvajalcem dobre a-parate po nozkih cenah.
Pri altematorju ni takih omejitev kot pri dinamu. Tu ni kolek-torja in zato smemo povišati zmogljivost do potrebne mere na eni strani, na drugi smemo tudi spreminjati razmerje med obrati motorja in alternatorja, kar nam omogoča polno uporabo tega električnega vira že pri majhnem številu (jpratov stroja.
Pri majhnem številu obratov, če nam dinamo ne bi proizvajal še toka, nam alternator eroglra že vso moč, ki Jo potrebujemo, kar nam pride še posebno prav pri mestni vožnji, ko vozimo v koloni počasi in se moramo nenehno u-stavi jati
Altematorju moramo danes priključiti transitorskl regulator, s katerim se izognemo vsem nevšečnostim starega sistema, kot so npr. bile okvare kontaktov in Izguba regulacije.
Kot vsaka stvar ima tudi alternator svoje šibke točke. V glavnem so to ščetke, ki se s časom porabijo aU oksidirajo. Tu pa so
priskočili na pomoč elektrikarji. Izmislili so sl nekaj sistemov, id ublažijo ali celo odstranijo te po-manjklijvostl.
Pri «Ducati Elettronioa« so prišli na originalno Idejo: Pri navadnih alternatorjih reguliramo moč s spreminjanjem toka v indukcijskih tuljavah. Ducatijev alternator pa ima konstantne magnete in tu izginejo vse nevšečnosti zaradi
postavili
alternatorjem in elektronsko na pravo za spreminjanje izmeničnega toka v enosmernega.
S tem so se izognili velikemu delu nevšečnosti, do katerih bi lahko prišlo pri uporabi navadnega alternatorja ter nudili avtomobilski industriji preprosto, razmeroma ceneno in — kar Je najbolj važno — učinkovito napravo, ki jo že danes industrija serltsko namešča na skoro vseh vozilih z motorji od 1500 kub. cm. dalje in ki bo v bližnji bodočnosti popolnoma izoodrinila zastareli slgtem pridobivanja toka na podlagi dinama.
I. PATRIZIO
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel »Le Tigri«; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost;
18.30	Chopin: Koncert St. 1; 19.15 Dante Allghieri: «Prevodi Cirila Zlobca«; 19.30 Harmonija zvokov;
20.00	Šport; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Kromatična fantazija;
22.00	Janez Jalen: «Zlati cveti«;
22.30	V ritmu cha-cha-cha; 22.50 Malhaud: 4 visages za violo in klavir.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Juke box; 13.45 Duo Gour-det-Mellingher: 13.55 G. Revere: »Bozzetti alpini«
Koper
7.15	Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Glasbeno potovanje na Koroško; 9.45 Vrtiljak; 10.00 Iz operetnega sveta; 10.45 Novosti «Ariston»; 11.00 Otroški kotiček;
11.30	Glasbeni spored; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Popevke; 14.00 Sola in življenje; 14.20 Mladinski zbor; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Operna glasba; 16.30 Torkov zmenek; 16.45 Ansambel J. Privška; 17.00 Pevci; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL;
19.00	Ritmi; 19.30 Prenos RL; 22.15 Kvintet G. Shearing; 22.40 Martinov koncert za pihala.
TOREK. 15. JUNIJA 1965 Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Orkestri;
11.00	Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. psmi; 11 30 Melodije; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Koncert zueriškega komornega orkestra; 18.50 Veliki Izumi: tiskarstvo; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 G. A. Traversi: «1 giomi piu lieti«; 22.15 Plesna glasba.
II. program
8.00	Jutranja glasba; 9.35 Pisan glasbeni spored; 10.40 Nove pesmi; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi: 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.00 Pogovorimo se o glasbi; 17.35 Ljudska enciklopedija; 18.38 Enotni razred; 18.60 Vaši izbranci; 20.00 Pozor na ritem; 21.00 Valčki; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
///. program
18.30	Gledališki pregled; 18.45 Monteverdijeve skladbe; 18.55 Knjižne novosti; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revijski spored; 20.40 Beethovnove skladbe; 21.20 V. Novak: «Pan», simf. poem; 22.15 Zgodbe iz prve svetovne vojne
Slovenija
8.05 Vaški kvintet: 8.25 Melodije; 8.55 Za šolarje: Čarobna palica; 9.25 Iz Glinkove opere »Ivan Susanin«; 9.45 Plesni orkester;
10.15	Glasbeni sejem; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!, 12.05 Kmetijski nasveti;
12.15	Slovenske narodne; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Za šolarje: Globoko v morju; 14.35 Nova pesmica; 15.30 V torek na svidenje;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti;
18.15	Majhni zabavni ansambli; 18.45 Na mednarodnih križpotjlh;
19.00	Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Pianist Gabriel Devetak; 20.20 Radijska igra — Karel Cop: Ure; 21.05 Serenadnl večer; 22.10 Popevke; 23.05 Glasbeni in-termezzo; 23.20 Jug. glasbena tribuna.
Ital. televizija
17.45 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Umetnosti; 19.55 Športne vesti in ital. kronika;
20.30	Dnevnik: 21.00 Film »Ubili so Vickyja»; 22.30 Knjižne novosti; 23.00 Dnevnik.
//. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Športni petnajstdnevni; 22.15 Najbolj uspele prireditve; 23.35 Zadnje športne vesti.
Jug. televizija
NI SPOREDA
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne posegajte v tuji spor, kvečjemu posredujte z dobro besedo. Spravili se boste z ljubljeno osebo,
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odličen dan za poslovne dejavnosti, ki terjajo pobudo. Ne delajte si utvar glede nekega novega poznanstva. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Na alovno pot boste morali in vse uv( brez haska; Previdnost v pogovoru z neznanimi ljudmi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Uspeh vam Je zagotovljen, če se boste zadeve lotih s pravega konca. Dogovarjali se boste za bližnje počitnice.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekdo pritiska na vas, ker je pač v boljšem finančnem položaju. Ko odlo-

čate o nečem, si ne dajajte muje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Veliko volje ln še več odločnosti bo treba, kajti sicer ne boste speljali zadeve do konca. Nekoliko ljubosumni boste
TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Sreča je na vaši strani, le izkoristiti jo bo treba. Pravilno uporabite prosti čas.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Veliko obetajoče srečanje. Ne naši 'ajte provokacijam, ker boste na-
StSTF'1' -C (od 23.11. do 20.12.) Preden se finančno obvežete, si zagotovite ustrezno podporo. Neka čustva je treba podnetiti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Čeprav ste na pravi poti, vam ne bo šlo delo lahka od rok. Ne popuščajte pred kapricami ljubljene o-
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ca ste tehnično dovolj pripravljeni, smete prevzeti delo, ki se vam ponuja. Več energije do muhavosti neke osebe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Poslovno potovanje, ki bi se znalo spremenili v razvedrilo. Utrujeni boste la sl zato privoščite malo počitka.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,5, najniižja 15,8. ob 19. uri 19.6, vlaga 77 odst,, zračni tlak 1015,9 narašča, veter 7 km severovzhodnik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 20,4 stopinje, dežja je padlo 1 mm.
Tržaški dnevnik
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Uvesti je treba večje nadzorstvo nad izhlapevanjem strupenih plinov
V menzah nekaterih podjetij, ki jim dobavlja toplo hrano občinska ustanova ENCO, so ugotovili uporabljanje ponarejene masti
Danes, TOHEK, 15. junija
Vid
Sonce vzide r ob 4.14 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 21.24 in zatone ob 5.01.
Jutri, SHEDA, 16. Junija
Jošt
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so odborniki odgovorili na vrsto vprašanji, ki so jim jih postavili svetovalci. So-cialdemokrat Lovero je opozoril odbornika za zdravstvo na strupene pline, ki jih puščajo industrijske tovarne in vprašal, kakšne zaščitne mere namerava sprejeti občina, da se omeji hlape-nje teh plinov. Navedel je predvsem cementarno Italcementi, livarno Italsider in razne petrolejske čistilnice. Dejal je tudi, da doslej v Trstu še ni bilo nič storjenega v tem pogledu. Odbornik dr. Blasina je dejal, da so ugotovili, da samo cementarna Italcementi doslej, ni vedno uporabljala zaščitnih mer, da čistilnica A-Quila ni v tržaški občini in da se za druga podjetja ne morejo pritoževati. Odbornik je tudi dejal, da bodo predlagali ustanovitev medobčinskega konzorcija, ki naj bi nadzoroval hlapenje strupenih plinov tako iz tovarn kot tudi iz dimnikov hišnega ogrevanja. Na univerzi pa nameravajo ustanoviti poseben center za ugotavljanje odstotka strupenih plinov v zraku v mestu. Hkrati pa je dejal, da bo tržaška občinska u-prava strogo izvajala vse predpise novega zakona, ki ga sedaj pripravljajo in ki bo določal varstvene mere v tem pogledu. Svetovalec Lovero je izjavil, da tudi železarna Italsider pušča v zrak velike količine strupenih plinov in je zato zahteval, naj občina strogo nadzoruje ta nevaren pojav za javno zdravstvo.
Komunistični svetovalec Radich pa se je pritožil odborniku za javna dela, da na novem sedežu borze dela niso poskrbeli za ustrezne prostore za urade, ki izplačujejo podporo brezposelnim. Odbornik je izjavil, da bodo glede tega posredovali pri ravnatelju ustanove.
Svetovalec dr. Pincherle (PSIUP) je z vprašanjem, ki ga je naslovil na odbornika za delo dr. Ga-spara, hotel vedeti, kakšen je sedaj položaj v podjetju CRANE-ORION, potem ko je bila postavljena sodna uprava, kakšne možnosti obstajajo, da bi to podjetje prevzela državna ustanova ENI in ali je res, da se iz podjetja odstranjujejo kvalificirani delavci. Odbornik mu je zagotovil, da odkar je bila imenovana v tem podjetju sodna uprava niso odpustili nobenega kvalificiranega delavca. Ce je prišlo do odpustov, je bilo to dogovorjeno s sindikalnimi predstavniki in s predstavniki notranje komisije. Povedal je tudi, da se je sodni upravitelj že zanimal in da se še zanima pri državnih, oblasteh, da bj to zadevo pozitivno rešile. Sedanja proizvodnja podjetja je za-
dovoljiva in dosega povprečno 100 milijpnov lir vrednosti proizvodov mesečno.
Nato je odbornik dr. Gasparo odgovoril na vprašanje, ki so mu ga skupno postavili svetovalci De Gioia (PSDI), Pittoni (PSI) in Calabria (KPI), ki so ga zaprosili, naj občina posreduje za zaposlitev 32 delavcev bivše ustanove CAM (center za prevzgojo delavcev), ki so jim sporočili, da jih bodo s 30. junijem letos odpustili. Ta ustanova, ki jo je doslej vzdrževal vladni komisariat, je bila razpuščena, ker sedanji deželni vladni komisar nima več pristojnost) prejšnjega generalnega vladnega komisariata za tržaško ozemlje. To je tudi povedal odbornik in dejal, da je zato vprašanje teh delavcev resno in da se vse pristojne ustanove zanimajo, kako bi ga zadovoljivo rešile. Dejal je, da upajo, da bodo do konca meseca zadevo vsaj začasno rešili in da bodo naknadno te delavce za stalno zaposlili pri kakšni drug; ustanovi. Svetovalci so nato ponovno pozvali odbornika in župana, naj se še naprej zanimajo za te delavce in nai jih zaposlijo na način, da bodo dobivali plača za svoje delo in ne kakšno navadno socialno podporo.
Svetovalec dr. Pincherle je ponovno načel vprašanje letnih kinematografov, ki pozno v noč kalijo nočni mir. Predlagal je, naj bi tem kinom dali dovoljenje samo za eno predstavo na večer, in sicer najkasneje do 22.30 ali 23. ure. Odbornik dr. Venier je izjavil, da občina za to ni pristojna in da je na zadevo opozorila policijske oblasti. Isti svetovalec je opozoril odbornika za zdravstvo, da so delavci v nekaterih podjetjih, kj imajo menzo, v kateri dobivajo toplo hrano, ki jo dobavlja občinska ustanova ENCO, ugotovili, da je hrana vedno slabša. Notranja komisija nekega podjetja je vzela vzorec masti, s katero je bila hrana zabeljena, in jo poslala v analizo kemičnemu oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso. Tu so ugotovili, da je maščoba vsebovala nekatere nedovoljene snovi in da je mast ponarejena. Odbornik je izjavil, da so se sedaj zanimali pri ENCO za to vrsto masti, da pa je niso več našli, ker da so jo že vso porabili. Zato je bila sedaj preiskava usmerjena na podjetje, ki je mast dobavila ustanovi ENCO.
Tudi včeraj se je nadaljevala razprava o letošnjem proračunu. Prvi je, govoril socialdemokrat De Gioia, ki je polemiziral z opozicijo, češ da se ukvarja z vprašanji, ki nimajo nič skupnega s proračunom, kot so na primer:
vprašanje slovenske manjšine, ladjedelnice Sv. Marka, gradnja stanovanj IACP in podobno, čeprav so ta vprašanja zelo važna, toda se ne nanašajo na proračun! Zato je priznal odboru, da je ubral pravilno finančno pot.
Demokristjan Addovasio je imel prej obširen govor v katerem je obravnaval predvsem zdravstvena in higienska vprašanja mesta.
Komunistični svetovalec Gerbec pa je govoril 0 kmetijskih vprašanjih in se pritožil, da občinska uprava doslej ni ničesar naredila za pomoč domačemu kmetijstvu. Njegov poseg bomo objavili v prihodnji nedeljski številki.
Nato so svetovalci odobrili nekaj upravnih sklepov, ki so jih predložili posamezni odborniki. Med drugimi je bil sprejet tudi sklep o spremembi nekaterih členov pravilnika o občinski pogrebni službi.
Splošna stavka in zborovanje CGIL
Danes ob 13. uri se prične splošna stavka vseh strok, ki jo je napovedala po vsej državi sindikalna organizacija CGIL z zahtevo po zvišanju pokojnin in po njihovi reformi. Ob 14. uri bo na Trgu sv. Antona zborovanje, na katerem bo govoril vodja odseka za tisk in propagando CGIL Carlo Fermariel-lo. Po zborovanju bo povorka; seveda če bo dopuščalo vreme, fce pa bo slabo vreme, bo zborovanje v dvorani Ljudskega doma v Ulici Madonnina 19.
NA ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA 1964-65
Učni uspehi na slovenskih srednjih šolah v Trstu
Letos manjši odstotek odklonjenih kot lani, precej pa je popravnih izpitov
Sestanek zaradi gradnje naftovoda
Včeraj se je sestal upravni odbor konzorcija razlaščencev in oško-dovancev zaradi gradnje naftovoda in razpravljal o opravljenem delu in sicer o stikih z vodstvom družbe za naftovod SIOT, s predstavniki Industrijskega pristanišča in s predstavniki oblasti. Nato je u-pravni odbor določil štnernice za bodoče delovanje.
S V sredo, 16. t.m. ob 18. uri bo na Trgu S. Giacomo zborovanje KPI na katerem bo govoril vodja komunistične skupine v občinskem svetu Claudio Toriel o temi: «Vprašanje stanovanj, ki jih bo Avtonomni institut za ljudske hiše zgradil na Senenem trgu (Trg Foraggi)».
Na nižji gimnaziji so se včeraj začeli s pismenimi nalogami izpiti za tako imenovano malo maturo, na učiteljišču in na klasičnem liceju pa so se začeli sprejemni izpiti na učiteljišče in v klasični licej.
Zrelostni izpiti na slovenskih srednjih šolah se bodo začeli 30. junija z nalogo v italijanščini, 1. julija pa se začne matura na italijanskih šolah. Na slovenskih šolah se začnejo zrelostni izpiti en dan prej, ker imajo slovenski dijaki eno nalogo več, in sicer v slovenščini. Ustni izpiti pa se bodo začeli 8. julija.
* * *
Na oglasnih deskah vseh srednjih šol so zdaj na ogled seznami dijakov z ocenami njihovih učnih uspehov v tem šolskem letu.
Uspešno so zaključili šolsko leto:
NIŽJA GIMNAZIJA
I.A:	Luciano Derganc, Viljem
Godnich, Dušan Jelinčič, Ivo Jev
ZAKLJUČENO ZASEDANJE V LA SPEZII
Nujen je podroben in organičen načrt za italijanske ladjedelniške obrate
To ugotavlja med drugim zaključna resolucija predstavnikov mest, v katerih so ladjedelnice - Pomembne ugotovitve obč. odbornika Caspara
, ,Y Spez“ se J6 v nedeljo za-.hudo finančno breme. Zaradi tega ključilo zasedanje predstavnikov i- je treba zadevni del petletnega na-talijanskih mest, ki Štejejo med I črta spremeniti, kakor so pred ča-iriipriPisirB n. Som vjremenili načrt, ki je pred
MiuaiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiifiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
V ZVEZI Z GRADNJO NAFTOVODA TRST-BAVARSKA
Voditelji petrolejskih družb na ogledu v Miljah in Dolini
V kratkem bo poseben bager iz Nizozemske začel kopati na dnu Miljskega zaliva 200 m širok prekop
V nedeljo si je skupina vodite-1 Canova 3, ki je vozil proti Sv. An-
ljev petrolejskih družb, ki gradijo naftovod iz Trsta na Bavarsko, ogledala področje v miljskem zalivu in pod Dolino, kjer bodo v kratkem postavili pomol za pristajanje petrolejskih ladij, odnosno kjer bodo vstali rezervoarji za surovo gorivo. Skupino so sestavljali predsednik izvršnega odbora mednarodne družbe, od katere so odvisne posamezne petrolejske družbe za gradnjo naftovodov v zahodni Evropi, med temi tudi italijanska družba za čezalpsko «pipe-line» s sedežem v Trstu SIOT, ing. Johan-nes van Shaik, ki je hkrati tudi predsednik holandske filiale Shel-lovega koncerna, dalje predsednik vzporedne družbe Shell Italiana inženir D. Guicclardi, predsednik že omenjene družbe SIOT ing. R. Di Monda ter predsednik tržaškega Centra za gospodarski razvoj dr. C. Padoa.
Po zadnjih vesteh bodo v kratkem začeli kopati na dnu miljskega zaliva večji prekop, ki bo meril v širino okoli 200 m, in po katerem bodo plule petrolejske ladje namenjene k mostiščnemu pomolu, kjer bo začetek naftovoda Trst-Bavarska. Miljski zaliv ni dovolj globok, da bi lahko po njem plule velikanke do 100.000 brt, z druge strani pa bi poglobitev širšega področja v zalivu pomenila prehudo finančno breme, ker bi bilo treba odstraniti z dna okoli 9 metrov blatnih usedlin, če bi hoteli prodreti do skale. Strokovnjaki so zato pripravili ožji gradbeni načrt, ki predvideva izkop prekopa po morskem dnu. Te dni je iz Rotterdama na Holandskem odplul večji bager, ki bo čez nekaj dni v Trstu ln ki bo lahko kmalu začel z delom pri izvedbi tega načrta. Strokovnjaki pravijo, da bo bager izkopal prekop nekako v štirih mesecih, pri tem pa bo odstranil čez 2 milijona kubičnih metrov materiala. Med tem časom pa naj bi začeli tudi z gradnjo mostiščnega pomola.
Iz Zahodne Nemčije je prispela vest, da je tamkajšnja filiala mednarodnih petrolejskih družb, ki je bila ustanovljena za to, da izpelje del naftovoda Trst-Ingolstad, ki bo tekel po nemškem državnem ozemlju, že naročila industriji potrebne cevi, in sicer sta naročilo prejeli tovarni Mannesmann in Phoenix-Rheinrohr. Gre za naročilo 160 km cevi s premerom 1016 mm za skupnih 33.600 ton blaga.
dre ju. Penso se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti 8 dni zaradi več ran in udarcev po udih.
Podrl je pešca
Ko je včeraj zjutraj 74-letnI Fe-lice Penso iz Ul. G. Stampa 7 v bližini glavne ribarnice prečkal o-brežje N. Sauro na zebrastem prehodu, ga je z avtom TS 26875 podrl 24-letni Mauro Godignani iz Ul.
svojo industrijo tudi ladjedelske o-brate. Na zasedanju so razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo bodoči razvoj ladjedelništva v državi. Ob koncu dvodnevnega dela so prisotni strokovnjaki podpisali skupno resolucijo, v kateri je najprej orisan delež, ki ga italijansko trgovsko ladjevje predstavlja v skupni svetovni ipornarici ter delež, ki ga imajo italijanske ladje na svetovni pomorski trgovini. V resoluciji je poudarjeno, da je treba za pomorsko gospodarstvo in še posebej za ladjedelske obrate v Italiji v najkrajšem času izdelati podroben in organičen načrt. Načrt naj bi stremel zlasti za tem, da se v italijanskem ladjedelništvu odpravijo neuravnovesja krajevne narave. To se bo lahko doseglo le z uvedbo primernega investicijskega načrta, ki naj zagotovi modernizacijo in preosnovo celotne ladjedelske in dustrije v državi, opirajoč se na sodobno proizvodno tehniko in na vrsto uspešnejših raziskovalnih in znanstvenih inštrumentov. Strokovnjaki tudi ugotavljajo, da bo treba pred pripravo novega načrta dobro in podrobno proučiti itali jansko ladjedelništvo, pri čemer pa bodo lahko v veliko pomoč izkušnje in cenitve resničnih potreb posameznih ladjedelnic, prizadete krajevne ustanove.
Zaključki zasedanja, številna predavanja prisotnih strokovnjakov in še posebej izjave podtajnika za državne udeležbe Donat Cattina so pokazali, da je bilo zasedanje potrebno in uspešno, ter da je v občutni meri pripomoglo k nadaljnjemu dialogu med krajevnimi in osrednjimi oblastmi, kar zadeva vprašanja italijanskega ladjedelništva, in ki se je pred časom začel na politični in ministrski ravni.
Na zasedanju so prišla do veljave zlasti izvajanja tržaške delegacije, tako predavanje kapitana Ge-rolimicha, nastop predsednika pokrajinske uprave dr. Savone in činskega odbornika dr. Gaspara; v nedeljo je namreč zasedanje vodil predstavnik tržaške pokrajine dr. Savona.
Občinski odbornik Gasparo .je v svojem nastopu poudaril, da sedanji ustroj tržišča nudi drugačne in širše možnosti, kakor jih navaja petletni državni načrt v tistem delu, kjer je govora o bodočem razvoju italijanskega ladjedelništva, in sicer se na tem tržišču najbolj občutno odraža težnja po čedalje večji zmogljivosti trgovinskega ladjevja vzhodnoevropskih, afriških in azijskih držav; poleg tega je japonska ladjedelska industrija v zadnjih mesecih zašla v stisko. Težko si je misliti — je poudaril dr. Gasparo — da bi kdaj mogli preusmeriti proizvodnjo i-talijanskih ladjedelnic, kajti takšna preusmeritev bi pomenila pre-
videva* zaprtje tržaške železarne Italsider in načrt, po katerem naj bi dokončno prenehali proizodnjo v številnih rudnikih Evropske premogovne in jeklarske skupnosti; sprememba teh načrtov je imela za posledico, da so vsi ti 'obrati še danes aktivni v splošno korist prizadetih področij. Na koncu je dr. Gasparo zanikal, da bi na mednarodni ravni v okviru Evropske gospodarske skupnosti obstajal kakršen koli sporazum, ki bi imel kot zadnji cilj praktično zmanjšanje proizvodne zmogljivosti italijanskih ladjedelnic; vprašanje obsega te proizvodne zmogljivosti je in ostane izrecno notranja italijanska zadeva; ne samo to, toda tudi samo Evropsko gospodarsko združenje v proučevanju ladjedelniškega problema poudarja, da je mogoče smatrati pomoč ladjedelskim ob-
ratom, ki bi jo priznali z namenom, da bi prebredli določene težave krajevnega značaja, za posebno pobudo izven okvira običajnih finančnih podoor ladjedelski industriji.
Podrl jo je pri prečkanju ulice
Ko je v nedeljo popoldne 56-letna Tosca Degrassi por. Prodan iz Ul. San Giacomo in Monte 8, na zebrastem prehodu prečkala Ul. delle Torri, jo je z avtom TS 61832 podrl 26-letni Mario Span-garo iz Istrske ulice 134/2, ki je vozil navzdol po omenjeni ulici. Ponesrečenko so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer se bo na nevrokirurškem oddelku morala zdraviti 10 dni zaradi ran nad desnim očesom, glavi in desnem komolcu. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiriiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinu
KORISTNA POBUDA V OKVIRU VELESEJMA
Vloga tržaškega emporija v trgovini z afriško celino
Sedem afriških držav bo zastopanih na velesejmu z uradnimi delegacijami, ki se bodo razgovarjale s tržaškimi poslovnimi krogi
nikar, Klara Andlovič, Gracijela Belli, Magdalena Bizjak, Miša Bole, Tanja Bolčina, Marija Gracija Fabian, Luciana Bembi. Popravne izpite ima 6 dijakov, odlonjena pa sta 2.
I-B: Gabrijel Ivančič, Sergij Mo-setti, Livij Pertot, Igor Samez, Nadja Babič, Emilija Giuliani, Laura Konič, Gabrijela Osbich, Nadja Pancrazi, Milena Puntar, Ornella Bresovec. Popr. izp.: 5, odkl.: 4.
II.A:	Davorin Cociancich, Leo
Crociati, Igor čuk, Janko Furlan, Zlatko Jelinčič, Marko Jevnikar Igor Moše, Aleksander Požar, Igor Sterni, Mladen Škerlj, Adrijan Tomažič, Klavdij Veliak. Popr. izp.:
II.B: Barbara Baldassi, Ana Marija Bizjak, Mirna Cerovaz, Barbara Cosmina, Maja Demšar, Marija Luiza Fabjan, Klavdija Giugovaz, Varna Hafner, Ingrid Kalan, Nadja Maganja, Alojzija Obad, Tanja Raztresen, Sonja Vecehiet. Popr. izp.: 8, odkl.: 3.
Malo maturo opravlja zdaj 67 dijakov iz III. razreda.
TRGOVSKA AKADEMIJA
I.A: Kazimira Blasi, Nadja Bri-scek, Nada Caharija, Sonja Cebu-lec, Milica Čeh, Marina Gržančič, Zdenka Prasel, Oskar Sedmak, Albin Spetič, Gabrijela Valič, Doro-ty Zega, Sonja Zerial. Popr. izp.: 10, odkl.: 2.
I.	B: Adrijana Cibic, Boris Ciuk, Ivan Marc, Eda Milič, Boris Ota, Neva Terčon, Boža Žagar, Mirijam Žagar. Popr. izp.: 11, odkl.: 4.
II.	: Edvard Bevilacqua, Klara Be-vilacqua, Nadja Bevilacqua, Enij Cah, Nadja Carli, Draga Corbatti, Nada Franco, Boris Hervatin, Nadja Laharnar, Sonja Rupel, Tatjana šiškovič, Nataša Sossi, Petriča Tretjak. Popr. izp.: 11, odkl.: 7.
III.	A: Fabij Bernetti, Klavdij Bra-ini, Marko Canciani, Marjan Giaco-ni, Boris Gombač, Branko Gracco-gna, Dušan Mauri, Jurij Tommasi. Popr. izp.: 7, odkl.: 2.
III.	B: Gabrijela Andlovič, Majda Batelli, Marija Corbatto, Ivanka Guštin, Elvira Kompare, Bogomila Kravos, Saša Križmančič, Alenka Renar, Nadja Sancin, Sonja Škabar, Magda Starec, Vesela Starc, Zoja Tenze, Sonja Vatta. Popr. izpite 5, odkl.: 1.
IV.	A:	Sergej Brus, Aleksander
Cergol, Vojko Colja, Branko Lakovič. Popr. izp.: 8, odkl.: 4.
IV.B: Vida Benčina, Silvana Ciac-chi, Marija Lisjak, Marina Merlak, Milena Offizia, Diomira Pieri, Majda Prasselll, Majda Premru, Alojzija Strain, Angelina Werk. Popr. izp.: 12. odkl.: 2.
Vsi dijaki iz V. razreda, skupno 35, so pripuščeni k zrelostnim izpitom.
UČITELJIŠČE
I.	: Marija Benedetti, Marta Bevi-lacqua, Alenka Čepar, Libera Ha-ring, Sheila Laurenčič, Silva Pernarčič. Popr. izp.: 7, odkl.: 2
II.	:	Majda černeka, Alekseja
škerk, Vojka Trampuž. Popr. izp.: 3.
III.	: Lucija Barei, Mara Bratož, Ana Devoti, Ana Pregelj, Stanislava Sosič, Ana Švab. Popr. izp.: 8.
neznanca in fotografije njegovega pajdaša.
Na podlagi teh elementov so karabinjerji in sam podčastnik že včeraj zjutraj aretirali Sl-letnega jugoslovanskega državljana Mlade na Skaroviča, ki je začasno stano val pri Mariji Pappadopoli na Tr gu Cavana 7. Pri njem so našli vr sto ukradenih fotoaparatov in tran sistorjev. Identificirali so tudi Ska rovičevega pajdaša: 22-letnega Per ja Staniča, katerega pa niso še pri jeli. Skaroviča so po zaslišanju a retirali in ga prijavili sodnim oblastem. Podčastnik Jeronimo je pri pretepu zadobil nekaj ran in se je moral zateči v bolnišnico.
Novi repetitor TV v Miljah
Tržaški sedež Italijanske radiotelevizije sporoča, da bo jutri, 16. t.m. začel delovati novi repetitor drugega programa TV v Miljah Ta nova naprava, ki oddaja na kanalu 28 z vertikalno polarizacijo, je namenjena področju Trsta in okolice, ki ga ne dosega oddajni center TV na griču Belvedere (Ba-novski hrib).
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V četrtek, 17. Junija ob 20.15 v Izoli,
v petek, 18. junija ob 20.00 url v Idriji,
v nedeljo, 20. junija ob 16.00 uri v Vipavi
Marcel Achard
LIPE ZA LUNO
komedija v treh dejanjih
V soboto, 19. junija ob 20.15 v Postojni,
v četrtek, 24. junija ob 20.30 v Izoli (na prostem), v petek, 25. junija ob 20.30 v Piranu (na prostem), v toboto, 26. junija ob 20.30 v Kopru na trgu) PARTIZANSKI VEČER (ob 20-letnici zmage)
GLASBENA MATICA
priredi 16. t. m. ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva Prosek - Kontovel (Soščeva hiša)
nastop gojencev
podružnice glasbene šole Prosek
Sodeluje otroški pevski zbor.
Dovoljenja za prisostvovanje deželnim sejam
Deželna uprava sporoča, da je dovoljen vstop v sejno dvorano občinskega sveta, v kateri so seje deželnega sveta. Kogar zanimajo seje. naj gre po dovoljenje, ki ga izdaja ekonomat deželnega sveta, v Ul. Teatro 5/II. od 8.30 do 13 ter od 16.30 do 19. ob vseh delavnikih razen ob sobotah popoldne
* V kongresni dvorani tržaške trgovinske zbornice v Ul. S. Ni-colo 5 bo nocoj ob 18.45 prof. A. Frumento z milanskega vseučilišča Bocconi predaval o temi «Sončne in senčne strani petletnega načrta«.
Dr. Vera Sardoč Betocchi je povila ljubko hčerko Da-rio. Srečnim staršem čestitamo, novorojenki pa želimo srečno in dolgo življene.
Ljudska prosveta
Slovenska prosvetna zveza obvešča včlanjena društva, da bo XVI. redni občni zbor 20. junija ob 9. uri v prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini.
Šolske vesti
Srednja šola v Nabrežini z od deljenimi razredi v Sv. Križu, vabi na zaključno prireditev, ki bo 20.
Tudi letos si bo na tržaškem | Važno je, da se Trst čedalje bolj velesejmu sledila vrsta koristnih odločno postavi na stališče, da je
pobud, ki gredo za tem, da spra- -------------------” ‘	■
vijo v stik poslovne ljudi s področja dežele Furlanije-Julijske kra-
jine, Italije in tudi Srednje Evrope in predstavnike gospodarskih krogov čezmorskih držav. Letos je za časa velesejma napovedan obisk u-radnih predstavništev iz sedmih a-friških držav, ki si prizadevajo, da bi v bodoče pospešili trgovinsko izmenjavo in poslovanje z Italijo In Slednjo Evropo. Etiopija, Kamerun, Gabon. Libija. Malta, Marok in Tunizija, so že pristale na to da pošljejo na tržaška srečanja svoja uradna odposlanstva. Zdaj pa uprava velesejma pričakuje še dokončen odgovor Gane. če se bo tudi ta dežela odločila za nastop v okviru omenjenih srečanj, bo dobršen del novo ustanovljenih držav afriške celine prisoten na tržaškem sejmu s strokovnimi odposlanci.
Uprava tržaškega sejma stremi za tem, da bi kolikor mogoče uveljavila vlogo, ki jo tržaški emporij igra v mednarodni trgovini, zlasti kar zadeva sodelovanje med državami članicami evropske skupnosti in afriško celino: postopno naraščanje števila neodvisnih držav na črnem kontinentu odpira tržaški posredniški funkciji nova obzorja.
Baldova je izdihnila še pred eksplozijo
44-letna Anita Baldo, osamljena in nemima ženska, ki je nenamerno povzročila eksplozijo v Ul. Set-tefontane 23, je bila že mrtva zaradi zadušitve s plinom, ko so jo potegnili izpod ruševin njenega sta. novanja. Na podlagi obdukcije so preiskovalni organi ugotovili, da je Baldova izdihnila približno dve uri pred eksplozijo. Prvi reševalci, ki so jo potegnili izpod ruševin, so prvotno mislili, da je še pri življenju.
Pri preiskavi so agenti tudi ugotovili pravi vzrok eksplozije. Ni jo povzročilo zvonjenje na vratih, niti električno stikalo, ampak e-lektrični bojler. Stanovanje je bilo že nasičeno s plinom, ko se je avtomatična električna naprava pri bojlerju prižgala. Stikalo je povzročilo iskro, ki je povzročila katastrofo. Posledice so znane.
......................................................................im....
Razstava in pokušnja vin v Zgoniku
Sinoči se je zaključila v Zgoniku prva razstava in poskušnja vin zgoniške občine. Lepo vreme je v nedeljo privabilo v Zgonik mnogo izletnikov iz mesta in okoliških vasi, tako da je bil velik prostor pred županstvom, kjer so v stojnicah prodajali domače vino, popolnoma natrpan. Vina so bila res prvovrstna in prodajalci skoraj niso imeli rok, da bi lahko vsem ustregli. Poleg dobre kapljice, so bili izletnikom na razpolago še čevapčiči, domač pršut, klobase in drugi prigrizki, tako da je bilo veselja na pretek. Na plesišču pa so se vrteli mladi in stari.
Kot smo že poročali, je svoja vina razstavljalo 29 vinogradnikov iz vse občine. Na razpolago prijateljem dobre kapljice je bilo 15 vzorcev belega in 14 vzorcev črnega vina.
Tudi včeraj popoldne in zvečer je prišlo v Zgonik precej ljudi, čeli" ...................
prav je popoldne dež nekoliko ponagajal. Zvečer je godba igrala za ples do 24. ure.
Posebna ocenjevalna komisija je vina že ocenila. Nagrajenci pa bodo znani morda že danes. Najboljša vina bodo nagradili z diplomami, pokali in kolajnami.
njegov emporij tudi z zemljepisnega vidika najbolj poklican za to, da postane stična točka med deželami ne samo s Podonavja in Cez-morjem, temveč tudi med Vzhodom in Zahodom ter med Evropsko gospodarsko skupnostjo, kateri pripada skupaj z vso Italijo, z Afriko, Severno in Južno Ameriko.
Letošnje srečanje tržaških in a-friških gospodarstvenikov ter vrsto sestankov afriških delegacij s predstavniki tujih držav, ki se udeležujejo 17. velesejma, je pripravilo vodstvo velesejmske uprave ob sodelovanju s tržaško trgovinsko zbornico, s predstavniki tržaških poslovnih krogov, med temi zlasti s predstavniki tržaških špediterjev.
Program srečanja se bo praktično pričel izvajati 29. junija, tržaški poslovni ljudje, ki bi radi izkoristili priložnost, da se pobliže, seznanijo z vprašanji, ki zadevajo trgo vinsko sodelovanje z afriškimi dr žavami, naj to svojo željo sporočijo upravi velesejma, ki bo poskrbela z. to, da pridejo v stik z zaželjeni-mi afriškimi delegacijami.
Za Etiopijo bo v Trstu prisoten glavni ravnatelj ((General Etiopian Transport« Degol Jehdevo; Malto bosta predstavljala Tancred Mer-cieca ln dr. G. M. Camilleri; maroško uradno odposlanstvo bo vodil predsednik trgovinske zbornice iz Casablance Abdelah Souiri, ki ga bo spremljal podpredsednik Trgovinske zbornice iz Rabata Ahmed Belhasan Bellaghmi. Iz Tunizije bosta dopotovala v Trst načelnik trgovinskega oddelka na ministrstvu za trgovino in industrijo Mongi Azabou ter načelnik gospodarske nadzorne službe pri istem ministrstvu Hassouna Ben Ali. Kamerun bosta na zasedanjih predstavljala predsednik zbornice za kmetijstvo Ephron Mba in podpredsednik živinorejskega oddelka iste ustanove Ousmalla Edjida. Za Libijo bosta prisotna predsednik Trgovinske zbornice iz Tripolija ter gospodarstvenik Mustafa Ageli; ga-bonsko republiko pa predsednik Trgovinske zbornice Joan Vack in župan Bernard Obiang. Kakor že omenjeno, je zelo verjetno, da bo na zasedanje poslala svojo uradno delegacijo tudi republika Gana, v tem primeru pa naj bi na čelu delegacije dopotoval v Trst predsednik državnega sveta za trgovino z lesom M. Acquah.
Karabinjer ranjen v pretepu s tatom
Podčastnik karabinjerske postaje v Miramaru Luigi Jeronimo, je v včerajšnjih jutranjih urah, na odseku med obalno cesto in grl jan skim poriičem, zasačil dva tatova ki sta malo prej kradla v notra njosti avtov tujih turistov. Pod častnik je tatova hotel prestrašiti toda medtem ko je eden od njiju zbežal ,se je moral z drugim spoprijeti in nastal je pretep. Končno je tudi temu uspelo zbežati, toda pri pretepu je podčastniku uspelo, da je neznancu strgal dele obleke. V žepih obleke je bil potni list
Nabrežini ob 18. uri.
Istega dne bo odprta razstava risb in ročnih dei.
* « •
Nižja srednja šola in enotna srednja šola pri Sv. Jakobu sta priredili razstavo risb, linorezov, plastičnih izdelkov in ročnih del. Ob priliki dvajsetletnice nižje srednje šole je del razstave posvečen izdelkom lz prejšnjih let
Prosvetno društvo Ivan Cankar
priredi 27. junija, ob 20 obletnici osvoboditve, Izlet v Cerkno z ogledom bolnišnice Franja. Vpisovanje vsak dar. od 20. do 21. ure v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6
l^K zMrdm izmom v po-	*
letnem roku je pripuščenih 7 dijakov, 1 pa v jesenskem roku.
KLASIČNI LICEJ
IV.	: Sergij Germani, Ivan Peterlin, Peter Suhadolc, Lucija Batista,
Divna Salvi. Popr. izp.: 3.
V.	: K zrelostnemu izpitu v ki. licej je pripuščenih vseh 8 dijakov.
VIŠJA GIMNAZIJA
I.	: Mihael Beličič, Danilo Pertot,
Igor Simonič, Ivan Sossi, Adrijan Zavadlav, Nadja Filippi, Viviana Gruden, Nadja Ivančič, Xenija Ni-brandt. Popr. izp.: 1.
II.	: Danilo Mužina, Majda Guštin,	Vera Kosovel,	Magda	Kuret,
Tanja Piinčič, Marija štrekelj, Ana Trento. Popr. izp.: 1.
III.	: K zrelostnim izpitom Je pripuščenih vseh 9 dijakov.
ZNANSTVENI LICEJ
I.	: Zoran Jakasovič, Danilo Košuta,	Walter	Klun,	Vincenc San-
dalj, Neva Bandelli, Alenka Bufon,
Savina Knez,	Neva	Lukeš,	Breda
Pahor, Marija Pegan Žvokelj, Marina	Seražin,	Neva	Daneu.	Popr.
izp.: 13, odkl.: 1.
II.	: Silvan Ambrožič, Milan Budin, Edvard Čermelj, Peter Grilanc,
Marjan Jevnikar, Boris Košuta,
Milan Pahor, Aleks Perosa, Robert Stefani, Sergij Tavčar, Ivan Verč,
Josip Žnidarčič. Aleksander Zupančič, Luciana Sancin, Silvestra Urbančič, Leda Vatovani. Popr. izpite: 6.
III.	: Fdvard Bole, Emil Bole, Danijel Bizjak, Bojan Brezigar, Livij Chervatin, Peter Gruden, Ljubomir Stele, Davorin Žerjal, Jelka Danieli, Odila Bufon, Mira Stegu. Popr. izp.: 4, odkl.: 1.
IV.	A: Aleksander Beccari, Aleksander Canciani .Boris Fabjani, U-roš Koren, France Palme, Jožica Cristiani, Vilma Campanialli, Nadja Danieli. Popr. izp.: 6, odkl.: 2.
IV.	B: Sergij Premru, Boris Sancin, Boris Simoneta, Borut Spacal,
Vojmir Tavčar, Pavel Strani, Dari-bor Zupan, Stojan Žerjal, Erika Fonda, Neva Starec. Popr. izp.: 7.
V.	: K zrelostnim izpitom je pripuščenih vseh 19 dijakov.
MEKEND V UMAGU
Potovalni urad AURORA prireja vsako soboto in nedeljo WEEKEND na Punti pri Umagu v hotelih I. in II. kategorije. Cena polnemu pensionu 2700 lir.
Prijave do vsakega Četrtka pri «Aurori» v Ul. Ci-cerone 4, tel. 29-243.
LADJE V PRISTANIŠČIH
TRST: Hoku Maru št. 30 (Japonska), Palladio (It.), Joreefer (Norveška), Michael (Grčija). Bernina (It.), Lucrino (It.), La-buan Bag (Panama), P. Willem III (Nizozemska), Al Kheir (Libanon), Rivka (Izrael), Gundulic (Jug.), Tritone (It.), Indian Re-solve (Indija), Audax (Panama), Saturnia (It.), Vulcania (It.), Sai-pa II (It.), Selene (It.), E. Cosu-lich (It.), Trieste (It.), Brarmi (Panama), Istra-Rudo (Jug.), p Trader (Liberija), Alexandra (ZDA), Ciano (It.), Calips0 (Liberija), Patrick M. (Liberija), Sa-laria (It.), Immy (Libanon).
KOPER: Richmond (ZDA), Spu-na (It.), Naprijed (Jug.). Ravello (It.), Slavonija (Jug.), Oruda (Jug), Nicodromos (Grčija)
SLOVENSKI
KLUB
vljudno
vabi
za drevi ob 20.30 vse svoje prijatelje na
zaključni večer sezone 1964-65
v dvorano v Ulici Geppa št. 9
Nazlonale 16.00 «01traggio »1 pudo-re« Arnoldo Foa, Maga-li Noel. — Prepovedano mladini pod 18 letom.
Arcobaleno 16.00 «OkJk>ne su Gia-maica«. Technicolor. Anthony Quiinm.
Excelslor 16.30 «Te la senti sta sera?«. Technicolor. Debbye Rey-nolds
Fenice '16.15 <«CoOipo grosso«. Technicolor Frank Sinatra.
Grattačielo 16.00 <cM-adre Glovanna deglj angeli« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.30 »Jaokie Gordon spac-oatuitto«. Eddie Cost ant:: ne.
Filod rammatico 16,30	«5000 doli ari
sulFasso« Colorscope. Robert Wood,
Aurora 16,00 «1 cento cavalieri«.
Cristallo 16.30 «Fanthomas 70» East-mancolor.
Garibaldi 16.30 «11 mio a more con Samantha«. Technicolor. Paul N-ew-mann, George Bogarde.
Capitol 16,30 «Zorba tl greco«. An-thony Quinn. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.00 »leni, oggi, domani«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Ciao Charlle« Technicolor. Tony Curtls.
Moderno 16.00 «L'urlo della foresta«, John Payne, Susan Morrov.
Astra 16.30 «Amante dl guerra«.
Astoria 16.30 «P.T. 109 pošto di com-battimento«. Technicolor.
Abbazia 16.00 «Contratto per ucclde-re». Technicolor Angie Dickinson. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Ideale 16.00 «Le sette folgorl di A-shur« Technicolor. Ladie Lame.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
13. in 14. junija 1965 se je v Trstu rodilo 26 otrok, umrlo pa je 21 oseb
UMRLI so: 42-ietna Maria Žara por. Sossi, 85-tetna Glovanna Tenze vd. Savi, 77-letni Marcello Travan 22-letni Tommaso Paoillo, 52-letna Vansa Giuliuzzi por. Manollakis, 35-etni	Giuseppe	Oblach,	56-letni	Car-
lo Toffolo, 73-letni Umberto Nlgri, 46-letna Stelvia Valil por Birsa, 62-letna	Elisabetta Zullini	vd. de	Lin-
demann, 65-letnl Eugenio Faganelu, 53-letm Carlo Serschen, 63-letni Gui-do Iaut. 69-letnl Libero Michelini, 82-le na Antonia Santalesa por. Stanko, 65-letnl Vittorio Malusš, 36* letni	Giordano	Cobau,	474etnl	Gio-
vanni Bonn, 63-letni Mario Vesor.1, 45-letna Anna	Baido, Manuela	Jel-
len, stara 6 ur.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (H. 6. — 20. 6.)
Giusti, Ul. Bonomea 93, dr Ro*» setti, Ul. Combi 19, dr Signo-rl, Trg Ospedale 8, Tamaro e' Neri, UL Dante 7, Godina, Trg S. Giacomo 1, Alfa Minerva, Trg S. Francesco 1, Ai Due Mori, Trg Uniti 4, G. Pa-Pa, Ul. Felluga 46.
Od 13. do 16 ure
Godina, Trg S. Giacomo 1, Alla Minerva, Trg S, Francesco 1, Ai Due Mori, Trg Uniti 4 G. Papa, Ul. Felluga 46.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Giusti, Ul. Bonomea 93, dr. Ros-setti, Ul Combi 19. dr. signori, , Trg Ospedale 8, Tamaro e Neri, Ul’ Dante 7.
Preminil je naš dragi
PEPI MEZGEC
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest;
sestra Slavica ter nečakinji Desanka in Juta
Dan ln uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Trst, 15. junija 1965
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Trije mladi tatovi obsojeni skupno na dobrih 8 let zapora
Trojica (med katero dva mladoletnika) je v svoji «karieri» zagrešila 17 tatvin avtomobilov in 21 tatvin v raznih lokalih
Kazenski sodniki so končno le vvideli potrebo, da je treba avtomobilske miši in tatove strogo kaznovati. Naše mesto je zadnje čase postalo pravo leglo uzmovičev in tatov in črna kronika beleži vsak dan nepregledno vrsto tatvin avtov, v barih, gostilnah, stanovanjih in podobno. Zasebniki niso več varni pred to drhaljo in če bo to stanje še nekaj časa trajalo ne bo moč pustiti niti avtomobila na cesti.
Zal je treba tudi ugotoviti, da so vsi ti tatovi samo mladi ljudje, v veliki večini taki, katerim ni še pognal puh pod nosom. Vsi pa so tako drzni, da se ne bojijo niti pravice in kljub temu, da so morda že enkrat sedeli v zaporu, ne zaidejo potem na poštena pota. Mislimo, da so bili doslej sodniki kar se da mili s temi tatovi, marsikdaj so jih sodili le pogojno, zato pa so nepridipravi že računali s tem, da bodo kazni le delno odsedeli, potem pa se spet lotili kraje.
Pretekli teden smo poročali o strogi kazni dveh tatov avtomobilov, ki bosta morala sedeti v zaporu precej let. Včeraj pa so na zatožni klopi kazenskega sodišča sedeli trije tatovi, od katerih sta dva mladoletna, ki imajo na vesti kar 17 tatvin avtov in 21 tatvin v raznih barih, gostilnah , in restavracijah. Ni kaj reči, kar precej za njihova leta.
Zanimivo je bilo opazovati 17-Iet-nega Walterja J., 17-letnega Sergia S. in 20-letnega Luigija Ranallija z Drevoreda Raffaello Sanzio 5/2, kako so se vedli na zatožni klopi, še posebno Ranalliju se je na ustnicah poigraval zaničevalen pQsmeh, ko se je pred sodnikom Boschini-jem vrstilo kar 38 prič, katerim je trojica povzročila škodo s' tem, da so jim ali odpeljali avte ali pa vdrli v lokale.
Življenjski smoter navadnega človeka je, da nekaj doseže in si utre pot v družbo, za Sergia S., Valterja J. in Ranallija pa je bil ta smoter le tatvina. In teh tatvin, ki so si sledile od septembra lanskega leta do 29. marca letos, ko so agenti končno ulovili trojico, je bila nepregledna vrsta. Ce bi hoteli opisati vse tatvine, ki so jih izvršili Sergio S., Walter J. in Ra-nalli, zdaj posamič, zdaj v dveh, zdaj vsi, trije skupaj, ne bi zadostovala cela časopisna stran. t Naj povemo samo, da so tatiči vdrli v bar «Tribunale», v bar «A1 Teatro«, gostilno «Ai Gelsi», v bar «Tasso», v gostilno «Lucia», gostilno «De Rita«, bar «Rossetti» in naštevanje se lahko nadaljuje. Kar se tiče avtomobilov, so kradli povečini samo fiate 600 in sicer v Ul. F. Severo, Ul. dello Scoglio, Ul. Doda, Ul. Donatello, v Gorici in naštevanje gre v nedogled.
Trojica se je pri svojih tatinskih podvigih v bare in gostilne posluževala znane tehnike razbitja straniščnih oken. Na tak način šo vdrli1 v bar «Europa», v gostilna «A1 buon Bicchiere« in celo... vi,, bar «Paolo» v Ul. Italo Svevo, v katerega naj bi vdrl Ubaldo Indelicato, kot smo pred kratkim poročali v sodni kroniki. Ranalli, Walter J. in Sergio S. pa so odnašali vse, kar jim je prišlo pod roko: salame, steklenice likerjev in vina, sir, bonbone, šunke, cigarete in seveda denar. Težko je preračunati vrednost vsega ukradenega blaga in povzročene škode; toda prav gotovo gre v težke milijone.
Njihovo tatinsko delovanje je trajalo precej časa, toda tudi njim je končno odklenkalo in bil je že skrajni čas.
Bilo je 29. marca letos, ko je patrulja agentov cestne policije na ovinku pri kamnolomu Facca-noni opazila avtomobil, ki je vozil proti središču. Toda ko je šofer opazil agente, je takoj obrnil avto in začel voziti proti Opčinam. Agentom se je nenadni manever zdel sumljiv, zato so se zapodili za avtom. Šofer pa, bil je Ranalli, je nekaj sto metrov dlje ustavil avto, odprl vrata in zbežal. Toda agenti so ga prijeli in odpeljali na zaslišanje. Izkazalo se je, da je Ranalli že star znanec policije, saj ga je sodišče 1 za mladoletnike že obsodilo zaradi kraje, te dni pa se na prizivnem sodišču proti njemu pripravlja
razprava zaradi ropa. Na zaslišanju na policiji je prišlo na dan, da je izvršil celo vrsto tatvin, zadnji tatinski podvig pa je izvršil v tisti noči, na škodo hotela ifBelvedere« v Sesljanu, kjer je razbil steklena vrata, da je prišel v notranjost. Ko so ga zasačili agenti, se je Ranalli pravkar vračal iz Sesljana.
Naslednjega dne so agenti letečega oddelka prišli na sled tudi Walterju J. On je bil tisti, ki je skupaj s Sergiom S. v noči med 13. in 14. novembrom lani vdrl v kino «Viale» in se potem vštu-lil v bar «Costa», kjer sta tatiča pokradla denar iz blagajne. Na blagajni pa sta pustila svoje prstne odtise, kar so opazili agenti znanstvenega oddelka in že vedeli, da imajo opravka s starim znancem. Pri zaslišanju so agenti soočili Walterja in Ranallija in oba sta izpovedala svoje skupne grehe. Sergiu S., ki je tudi bil že obsojen zaradi kraje, so prišli na sled 5. aprila.
Trojico so agenti spravili v zapor in včeraj so jo karabinjerji pospremili v sodno dvorano. Obtoženci so potrdili vse izjave, ki so jih podali pri zaslišanju in potem čakali na strogo obsodbo.
Razprava se je zavlekla precej dolgo, ko pa je sodnik Boschini poslušal vse priče, je spregovoril javni tožilec dr. Paseoli. Ze na začetku govora je tožilec zahteval strogo obsodbo za vse tri obtožence. Povedal je, da je čas,
Podružnici Glasbene šole iz Devina in Nabrežine sta imeli v nedeljo popoldne v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini zaključno produkcijo, na kateri so nastopili gojenci iz Nabrežine in Devina ter nekateri gojenci Glasbene šole v Trstu.
To je že druga prireditev omenjene šole v tem letu, saj je bila prva zaključna prireditev 23. maja, ko so nastopili nekateri izmed gojencev. Do dveh zaključnih prireditev je prišlo, da se o-mogoč; prav vsem, ki obiskujejo omenjeni podružnici, javen nastop.
Na nedeljski produkciji so nastopili gojenci: Stojan Žužek, Karel Gabrovec, Graziela Lorigliola, Marisa Skerk, Alenka Franoeschin, Milojka Milič, Nerina Bogateč, Vplter Pertot, Boris Pernarčič, Jadranka Sedmak, Igor Zadnik, Pavel Kukanja, vsi iz Nabrežine. Iz podružnice v Devinu pa so nastopili: Marija Brecelj, Jadranka Mervič, Vida Degiša, Andrej Tavčar in Alenka Legiša. Razen tega je na produkciji nastopil pevski zbor ((Kraški slavček« iz Devina-Nabrežine, ki šteje kar 58 mladih pevcev iz raznih krajev devinsko-nabrežinske občine in ki ga je spremljal harmonikaški zbor iz Trsta pod vodstvom prof. Svetka Grgiča.
Produkcija je zelo lepo uspela tor je pokazala velik napredek gojencev, ki marljivo obiskujejo pouk klavirja, violine, harmonike, violončela in še drugih inštrumentov. Gojenci so se svojim staršem in znancem predstavili z vrsto ne prav lahkih skladb, skladb Rančigaja Pavčiča, Secuccija, Gra-čaninova, Haendla, Clementija, Godarda itd. in vendar so jih odigrali z veliko natančnostjo in z dokajšnjim posluhom za pravilno glasbeno interpretacijo. Za vse to gre seveda zasluga v glavnem profesorjem Erminiju Ambrozetu in Sergeju Radoviču, ki vodita podružnici, kot tudi prof. Svetku Grgiču, ki vodi harmonikarje ter
da se končno preneha s sodnim odpuščanjem, ker so obtoženci mladoletni. Ze enkrat je sodišče za mladoletnike odpustilo bodisi Sergiu S. bodisi WalterjuJ., vendar se fanta nista povrnila na pot poštenosti, temveč sta pričela znova, komaj sta prišla na svobodo. Kazen pa mora biti stroga, da bo za vzgled vsem tistim tatovom, ki doslej še niso padli v roke policije, da bodo dvakrat premislili preden se bodo približali avtu ns ulici ali pa straniščnemu oknu bara.
Potem je tožilec postavil svoje zahteve in predlagal sodišču naj VValterja J- obsodi na 3 leta in 6 mesecev zapora ter 100.000 lir globe, Ranallija na 6 let zapora in
150.000	lir globe, Sergia S. pa na 3 leta zapora in 90.000 lir globe. Za vsakega obtoženca je tožilec zahteval še kazen 4 mesece zapora in plačilo 50.000 lir globe, ker so vozili ukradene avte brez predpisanega dovoljenja.
Sodišče je upoštevalo samo o-lajševalne okoliščine, da sta dva obtoženca mladoletna in obsodilo VValterja J. na 2 leti in 9 mesecev zapora ter 95.000 lir globe, Ranallija na 3 leta in 10 mesecev zapora ter 130.000 lir globe. Sergia S. pa na 1 leto in 6 mesecev ter
70.000	lir globe. V tej obsodbi je všteta tudi kazen za vožnjo avtov brez «patentina». Obtoženci bodo morali kazen obsedeti, ker jim zaradi njihovih prejšnjih prekrškov sodišče ni dalo pogojne kazni.
ravnatelju Glasbene šole v Trstu prof. Gojmiru Demšarju, ki je spremljal tudi nekatere gojence.
Podružnica v Nabrežini deluje že deseto leto, sedem let pa je že, odkar je njeno vodstvo prevzel prof. Ambrozet. V tem času je podružnica izredno napredovala saj šteje sedaj kar 24 gojencev glasbene šole ter 58-članski mladinski pevski zbor. Podružnica v Devinu deluje komaj dobro leto tega in šteje sedaj 13 gojencev. Vodi jo prof. Radovič. 18 članov mladinskega pevskega zbora ((Kraški slavček« spada tudi k tej podružnici.
Vsekakor zelo lep in vzpodbuden uspeh tako za gojence, kot za njihove ptofgsotje. V dvorani, ki je bila izredno lepo obiskana, smo opazili med drugimi devin-sko-nabrežinskega župana Draga Legišo, predsednika Glasbene Matice Dušana Hreščaka in še številne predstavnike kulturnega življenja v devinsko-nabrežinski občini.
Z avtom trčil v zid med Fernetiči in Opčinami
Na cesti med Fernetiči in Opčinami se je predvčerajšnjim popoldne dogodila prometna nesreča, ki bi lahko imela hujše posledice za 47-letnega učitelja Vir-gilia Cavallinija iz Ul. Canova 14 in njegovega 16-letnega sina Fa-bia. Na srečo sta se potnika v avtu «dauphine» TS 43771 le laže poškodovala.
Cavallini je vozil avto od Fer-netičev proti Opčinam, ko pa je privozil na most nad železniško progo, je iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtom, zavozil na desno in dregnil v cementni zid ob robu. Zaradi sunka je nato avto zdrvel na levo stran, trčil v cementni zid in se končno ustavil, potem ko se je zavrtel okrog svoje osi. Avto se je pri zaporednih trčenjih močno razbil, Cavallini pa se je pobil in ranil po prsih, bradi in grlu. Po ustnicah se je ranil tudi Fabio. Oba ponesrečenca so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so Cavallinija s prognozo o-krevanja v 10 dneh sprejeli na pljučno kirurški oddelek, Fabiu pa so nudili samo prvo pomoč. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije, poškodovan avto pa so odstranili uslužbenci karoserijske delavnice «Zampa».
NEDELJSKE SLOVESNOSTI ZASLUŽNE USTANOVE
V
Četrta obletnica obnovitve Zbora tržaških mestnih redarjev
Številnim podčastnikom in redarjem so v znak priznanja izročili denarne nagrade
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiitmiiiiiiiriiiitiiiiiiiiiii
V NEDELJO V DVORANI P.D, «IG0 GRUDEN* V NABREŽINI
Lepa produkcija gojencev podružnic glasbenih šol iz Nabrežine in Devina
Poleg gojencev je nastopil tudi mladinski pevski zbor «Kraški slavček» in mladi harmonikarji - Pedagoški uspeh prof. Ambrozeta in Radoviča
Zbor tržaških mestnih redarjev je v nedeljo slavil 103. obletnico svoje ustanovitve in istočasno četrto obletnico svoje obnovitve, do katere je prišlo po zaslugi občinske uprave 18 julija 1961.
Svečanosti so se začele dopoldne, ko je komandant zbora Dolce s svojim namestnikom Grisonom, oficirjema Corradinijem in Sgorbisso ter mnogimi podoficirji In redarji, položil vence na spomenik padlim na Trgu sv. Justa, na grob redarja Giovannija Cergola na škedenjskem pokopališču ter k plošči redarja Angela Cattaruzze na sedežu v Ul. Madonna del Mare, ki sta izgubila življenje pri izvrševanju svoje dolžnosti. V palači Costanzi, kjer je sedež poveljstva, je odbornik Venier izročil v imenu župana številna pohvalna pisma skupno z denarnimi nagradami podoficirjem in redarjem, ki so se posebno odlikovali pri izvrševanju svoje službe.
Ob tgj priložnosti so poslali pozdrave članom zbora župan Franzil, poveljnik Dolce, predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini in predsednik vsedržavnega združenja al-pincev general Vida. Odbornik Venier, ki je zastopal župana, je pozdravil redarje v imenu občinske uprave in se jim zahvalil za njihovo zaslužno delo, zlasti v zadnjem letu zborove aktivnosti. Pri tem je še posebej omenil požrtvovalnost in junaštvo redarja Gabriela Marassija, ki je bil pri zasledovanju nevarnega zlikovca Giovannija Mesgheza ranjen s strelnim orožjem.
V okviru svečanosti Je bila že v
soboto v občinski umetnostni galeriji odprta razstava slik, risb in kipov, ki so jih izdelali redarji v svojih prostih urah.
Ob praznovanju četrte obletnice ponovne ustanovitve zbora redarjev, je vredno poudariti, da se je ta zbor v prvih štirih letih znatno razvil in povečal svojo aktivnost, tako zaradi stalnega širjenja mesta z novimi naselji, kakor tudi zaradi znatnega razvoja mestne motorizacije. V teh štirih letih so zlasti na področju prometa opravili stražniki ogromno delo, ki je doseglo svoje viške ob izjemnih priložnostih, kakršna je bila med drugimi ob vsedržavnem zboru alpincev, ko je pripeljalo v naše mesto nad 800 avtobusov in nekaj deset tisoč avtomobilov. Z dopolnitvijo osebja z boljšo tehnično opremo, kar naj bi se zgodilo v letošnjem letu, bo lahko zbor redarjev v še večji meri zadostil vsem naraščajočim potrebam.
Trčenje dveh avtov na križišču v Trebčah
Huda prometna nesreča brez človeških žrtev, se je pripetila v nedeljo popoldne tudi v Trebčah, kjer sta na križišču pokrajinske ceste in ceste, ki pelje na trbi-ško, trčila dvia avtomobila. Na srečo se pri trčenju potniki niso poškodovali. Bilo je okrog 15.30, ko je 45-letni ekonom Gino Ca-putto z Borznega trga 2 avtom «škoda» TS 47291 privozil iz Pa-drič v Trebče m hotel zaviti na levo, ker je bil namenjen na tr-biško cesto. Tedaj pa je z Opčin s fiatom 1100 TS 52985 privozil 42-letni tesar Milan Zlatnik iz Ric-manj 15 in trčil v Caputtov avto. Zaradi močnega Sunka je Caputtov avto vrglo nekaj metrov stran, kjer Se je močno razbit u-stavil ob nekem zidu. Nihče se pri nesreči ni ranil, oba avta pa sta močno poškodovana.
K1 MO BKI*> PKOSKK
predvaja danes, 15. t.m. oz 19.30 uri komični film:
«1 4 TASSISTI»
(ŠTIRJE AVTOIZVOŠČKI)
Igrajo: Aldo Fabrizi, Pepplno De Fllippo, Macario, Gino Bra-mieri ln Yvonne Fumeaux
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
UGOTOVITVE NA PODLAGI REZULTATOV VČERAJŠNJIH POKRAJINSKIH VOLITEV
V zadnjih štirih letih je KD izgubila 4,6 odst. glasov Nazadoval je PSI, okrepili pa so se PSD1, KPI in PLI
Slovenska lista je ohranila svoje glasove - Okrepitev PSIUP ter malenkostno nazadovanje KPI v primeri z lanskimi deželnimi volitvami
Za pokrajinske volitve na Goriškem je glasovalo 92,68 odst. vpisanih volivcev ta volilne imenike. To je dokaj visok odstotek, ki ga marsikdo ni pričakoval, da ga bomo dosegli, ker je bilo zanimanje volivcev v predvolilnem obdobju zelo mlačno. K tako visokemu odstotku je prispevalo tudi ugodno vreme. Nedelja dopoldne je bila vseskozi lepa; takrat je volil največji odstotek volivcev. Volilni sedeži so se v nedeljo povsem normalno odprli ob 7. uri, zaprli pa ob 22. uri, v ponedeljek pa so bili odprti od 8. do 14. ure. Vsepovsod je vladal na voliščih popoln red. Nikjer ni bilo navala ter so volivci opravili svojo dolžnost v nekaj minutah. Za bolne je bil preskrbljen prevoz z vozili.
Štetje glasov se je začelo nekaj po 14. uri, ko so se volišča zaprla. Najprej so preštevali glasovnice za pokrajinske volitve. Volilne rezultate so zbirali na različnih krajih. Prefektura je mobilizirala vse svoje funkcionarje, ki so zbirali podatke ter jih zraču-navali in jih pošiljali v Rim. Dobro organizirane tiskovnfe urade sta imela tudi KD in KPI, medtem ko je bilo mogoče slediti poteku tudi na občini, kjer so pripravili posebno desko.
Dokončni pokrajinski rezultati so bili znani nekaj pred 22. uro. Zamudnejše je bilo delo z občinskimi volitvami, kjer je potrebno poleg števila glasov oddanih stranki, prešteti tudi preferenčne glasove. Točnejši podatki bodo zaradi tega znani za manjše občine okoli polnoči, za večje pa šele v jutranjih urah.
Na podlagi dokončnih rezultatov za pokrajinski svet, ki smo jih zbrali do 22. ure, si je že mogoče ustvariti dokaj jasno sliko poteka sedanjih upravnih volitev na Goriškem
V	primerjavi s pokrajinskimi volitvami 1961. leta je KD izgubila 2.156 glasov, PSI 2590, MSI pa 1140. Vse ostale stranke pa so pridobile. predvsem socialdemokrati (3368) in liberalci (1738).
V	primerjavi z lanskimi deželnimi volitvami so izgubile glasove KD, PSI in nekoliko KPI, po-večali pa so jih PSDI, PLI in PSIUP. Pri svojih glasovih sta ostala Lipova vejica in MSI. PSIUP je od lanskih deželnih volitev, ko je dobil 2121 glasov, prešel s sedanjimi volitvami na 2943 glasov.
Lipova vejica je prejela za pokrajinske volitve letos 64 glasov tudi v Gradežu, kjer so za Lipo oddali glasove tudi nekateri republikanci. Ker se na sedanjih

Izidi pokrajinskih volitev v goriški pokrajini
Stranke
1961
pokr.
1964
dežel.
1965
pokr.
»'o
1961-65
KPI	20.122	23,1	22.585	24,0	21.861	24,5	+ 2,1
MSI	5.845	6,7	4.662	5,0	4.705	5,3	—1.3
PLI	3.120	3,6	4.561	4,9	4.858	5,4	+ 1,9
LIPA	2.920	3,3	3.051	3,3	3.113	3,5	+0,2
PSDI	6.277	7,1	7.737	8.4	9.645	10,8	+3,7
PSIUP	—	—	2.121	2,3	2.943	3,3	—
KD	35.579	43,1	38.093	41,2	35.415	39.8	—4,6
PSI	9.201	10,6	8.148	8,8	6.611	7,4	—3,1
PDIUM	1.180	1,4	640	0,7	1 —	—	—
PRI	882	1,0	774	0,8	—	—	—
	87.557	100	92.371	100	89.150	100	
upravnih volitvah niso samostojno predstavili, ampak So se vključili v listo PSDI, so njihovi volivci glasovali za Lipovo vejico misleč da gre za bršljanov list, ki je njihov tradicionalni znak.
Kar zadeva Lipovo vejico je ze-
MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMIMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMIMMMMMMMMMMMMMUU
lo zanimiv tudi podatek, za pokrajinske volitve v občini Sovod-nje, kjer je kandidiral prof. Kran-ner. Volivci, ki drugače glasujejo za Lipovo vejico kadar gre za občinske volitve, so na pokrajinskih oddali okoli 70 belih glasov.
nic. Gre za pripadnike SKSZ (Slovensko krščanske socialne zveze), ki so bili nezadovoljni z odločitvijo vodstva SDZ v Gorici, kj jim je vsililo tega kandidata, ne da bi jih poprej vprašalo za svet.
Izidi
občinskih
volitev
Občina Sovodnje
Občinska enotnost 514 (na občinskih volitvah 1961. leta 619).
Lipova vejica 358 (1961. leta 375),
Občina Števerjan
Lista Občinske enotnosti 185 glasov.
Lista Lipova vejica 258 glasov.
Lista občinske enotnosti je v primerjavi z občinskimi volitvami ie-ta 1961 prejela 15 glasov manj, lista Lipove vejice pa 4 glasove več.
Na manjšinski listi Občinske e-notnostl so bili v občinski svet Izvoljeni Slavko šstekar, Ciril Klanjšček in Jožef Humar.
Občina Doberdob
V občini Doberdob štetje zelo počasi napreduje, ker nimajo električnega toka. Zmanjkal Je ob 14. url popoldne, ker Je strela okvarila električno omrežje. Ves čas poteka štetje glasov ob luči sveč ln pa petrolejk. Do ene ure po polnoči sc prešteli glasove samo na drugem volišču v Jamljah. Lista občinske enotnosti Je prejela 119, Lipova vejica pa 111 glasov.
VČERAJ DOPOLDNE OKROG 11. URE
Mlada tržaška boy-scouta utonila v deroči Soči pri ločniškem mostu
Peljala sta se po Soči navzdol v gumijastem čolnu, ki se je na gradbišču za novi jez prevrnil ■ Njunih trupel še niso našli Gasilci bodo danes nadaljevali z iskanjem priStandrežu in Sovodnjah
Dva mladeniča iz Trsta, ki sta se z vlakom pripeljala na izlet v Gorico, sta včeraj dopoldne utonila v deročih valovih Soče, ki ju je pogoltnila blizu gradbišča novega jezu v bližini ločniškega mostu. To je bilanca tragične nesreče, ki je presunila vso goriško javnost in imela svoj odjek v Trstu, zlasti med tistimi, ki so poznali obe žrtvi. 18-letnega Clau-dija Schjvagla in njegovegB prijatelja 17-letnega Luciana Car-niellija.
Včeraj dopoldne nekaj po 11 uri je od podjetja, ki gradi jez na Soči blizu mostu IX agosto med Ločnikom in Gorico, nekdo poklical na pomoč goriške gasil-
ce, da bi pomagali pri reševanju dveh mladeničev, ki sta se z gumijastem čolnom pripeljala po Soči do gradbišča Tam pa se jima je na brzici med dvema opornima stebroma čoln prevrnil in oba sta izginila v deroči vodi, ki ju je odnesla navzdol proti Sovod-njam. Neki delavec podjetja je skočil za njima v vodo, da bi vsaj enega potegnil ven, pa ie bilo že prepozno in ijttuinii mogel doseči.
. m run iTiesein.1,-: ■
Gasilci so se takoj odzvali ter prišli s potrebnimi pripravami za reševanje na kraj nesreče. Potegnili so prevrnjen čoln na suho ter nato sistematično preiskali vse področje od gradbišča pa do ba-gerja za črpanje peska na Soči med Standrežem in Sovodniami. Popoldne nekaj po 16. uri še vedno niso dobili nobenega od pone-srečencev, pač pa so nasproti nek-danega smetisca pri Standrežu našli nahrbtnik in eno odejo, za katere domnevajo, da sta njuna last.
Policija in karabinjerji, ki vodijo preiskavo, so ugotovili, da sta ponesrečenca 18-letni Claudio Schwagel iz Trsta, Ul. Gabriele B’Annunzio 50 in njegov prijatelj 17-letnj Luciano Canielli iz Trsta, Ul. Gallina št. L Neki delavec gradbenega podjetja, ki gradi jez na Soči, po imenu Roberto Ballarin, je oba mladeniča Videl zjutraj, ko se je peljal z vlakom iz Gradiške na delo. Tudi onadva sta se peljala proti Gorici in oblečena sta bila v uniformo boy-scoutov ter imela s seboj tudi opremo.
Gumijasti čoln, s katerim sta se ponesrečenca prevrnila
iiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHimiMiimiiiiiimiiimiMiiiimHiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiimnimmiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiHiiiiimH
RAZGOVOR S ČEBELARJEM IZ ŠT. MAVRA
Čebelarstvo treba rešiti propada ker je koristno za kmetijstvo
Pičla bera medu zaradi slabega vremena - Pogubno škropljenje strupov med cvetenjem drevja
Letošnje slabo vreme spomladi, ko je največ cvetja in tudi največ čebelje paše, je močno prizadelo tudi čebelarstvo na Goriškem. V razgovoru s čebelarjem amaterjem R.P. iz Sentmavra smo Izvedeli s tega področja nekaj zanimivih podrobnosti.
Naš čebelar Je predvsem poudaril, da nudi ta posel razmeroma majhen in zelo nestalen zaslužek ter da je treba pri čebelarstvu v sedanjih razmerah precej veselja ln požrtvovalnosti. Letos se tudi mnogi kmetovalci niso držali odredbe, da ne smejo škropiti s strupi, dokler je drevje v cvetju in to je bilo vzrok, da je mnogo čebel umrlo.
«Na splošno Je čebelarstvo na Goriškem v propadanju«, nam je pojasnil naš sobesednik. «Jaz imam samo 14 panjev, ki pa so posebne vrste ter je v vsakem do 50 tisoč čebel, dočim jih imajo A.2. panji navadno okrog 20 tisoč. Temu primerno je višji tudi pridelek medu, kadar je letina dobra«.
Letos je bilo treba v nekaterih mesecih čebelam doložlti sladkorja, ker niso utegnile nabrati dovolj medu. Kar se tiče sladkorja, nam Je naš čebelar povedal, da se je pojavila okrog Krmina neka čudna bolezen med čebelami in Jih je precej pomrlo, ker niso mogle preba-
viti sladkorja. Vzroka za tako ne-prebavo niso mogli ugotoviti.
Kot smo že omenili, čebelarstvo propada in imamo tudi pri nas vedno manj čebelarjev. Neki amater v Pevmi se še precej ukvarja s čebelami, po drugih krajih pa so nekateri čebelarji skoro popolnoma prenehali s tem opravilom. In vendar so čebele koristne kmetijstvu, ker pospešujejo oplojevanje sadnega drevja. To Je v Brdih še posebne važnosti za češnje, ki jih je. še vedno precej. Zato bi moral pokrajinski konzorcij čebelarjev podvzeti prlfneme ukrepe, da bi se čebelarstvo rešilo ter da bi mu pripomogli do nekdanje veljave, ko je bilo marsikateremu kmetovalcu-čebelarju stranski vir znatnih dohodkov, ki so mu pomagali pri izravnavanju družinske bilance.
Dva skuterista s Krasa sta trčila v avto
Dva mladeniča z Martlnščlne, 31-letni Gianfranco Visintln in 22-letnl Elio Visintln sta se v nedeljo nekaj pred 22-uro peljala z vespo po Ul. Trieste v Gradiški. Gianfranco je šofiral, Elio pa je bil na zadnjem sedežu. Vozač je Iz neznanih vzrokov izgubil kontrolo nad vespo in trčil v neki avto, ki je prihajal nasproti. Skuterista sta se pri tem prevrnila skupaj . svojim
vozilom. Poklicali so rešilni avto Zelenega križa iz Gorice, kt ju Je odpeljal v civilno bolnišnico. Tam so Glanfrancu ugotovili rano vi desnem stegnu ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Njegov prijatelj Elio pa Jo je izkupil še huje: zlomil si Je desno nogo ln sl pretresel možgane ter se bo moral zdraviti v bolnišnici mesec dni. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Gradiške.
Policija še ni mogla ugotoviti vsega njunega početja po prihodu v Gorico. Vsekakor so dognali, da sta imela gumasti čoln s seboj, ga napihnila nekje na bregu Soče višje od ločniškega mostu, ter se potem pripeljala z njim po vodi navzdol. Na brzici med dvema opornikoma jima je čoln prevrnilo in delavci so nemočni gledali, kako ju je voda odnesla. Pri brzi-ci je ostalo še eno-od obeh vesel, ki se je vsako toliko pokazalo Iz v6de. Kot smo že omenili, so gasilci pdteghlfi čoln na- suho. Iz tega, kar so dobili v čolnu ter v nahrbtniku, so lahko ugotovili osebne podatke obeh ponesrečencev ter obvestili tudi starše v Trstu, ki so popoldne prišli v Gorico ne da bi slutili, kakšna nesre-ča je zadela oba mladeniča.
Gasilci so iskali trupla obeh mladeničev približno do 18.30 ne da bi ju našli ali da bi odkrili še kaj drugega od njune prtljage razen že omenjenega nabrhtnika in odeje. Ker je začelo deževati in se je stemnilo, so ob tej uri prenehali z iskanjem ter bodo nadaljevali danes.
Župan sprejel na Gradu odbojkarice iz Finske
Včeraj opoldne so goriški grad obiskale prikupne odbojkarice s Finske, članice državne reprezentance, ki Je sinoči odigrala prijateljsko tekmo z Italijansko odbol-karsko ekipo, če Jih govorica ne bi izdala bi pa prav gotovo njihova polt in barva las povedali, da gre za severnjakinje.
Na gradu Jih Je pozdravil župan dr. Gallarotti z odbornikoma Aga-tdjem in De Simonom, nadalje so bili prisotni pokrajinski delegat CO NI cav. Bregant, pokrajinski delegat odbojkarske zveze FIPAV Leot-ta in drugi.
Pozdravni govor župana pa ni veljal samo športnicam s Finske, ampak tudi italijanski reprezentanci, ki je bila prisotna s svojimi 13 članicami iz Gorice, Modene in Reggio Emille pod vodstvom trenerja Ivana Trinajstiča.
Zupan Je po pozdravnem nagovoru podelil medaljo s pečatom mesta Gorice iz 13. stoletja predsedniku finske športne federacije, ki spremlja ekipo, Jormu Korhone-nu tar podpredsedniku vsedržavnega odbora FIPAV Aureliu Becca-riju.
Med svojim govorom je finski predstavnik povabil italijansko ekipo na povratno srečanje, ki bo prihodnje leto na Finskem.
Pogled na mesto med dvema opornikoma za jez, kjer se je čoln z mladeničema prevrnil
Izidov občinskih volitev v občini Doberdob in v občini Gotica do zaključka redakcije nismo prejeli.
Iz goriške bolnišnice
Sinoči okrog 20.30 so z avtom Zelenega križa prepeljali v goriško civilno bolnišnico 62-letnega Stefana Temona iz Ločnika Ul. Romana 23, ki je okrog 19.45 padel na domu s senika v hlev kake štiri metre globoko, V bolnišnici so mu ugotovili udarec na glavi z rano na lasišču ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Ob 21. uri pa je prišel po prvo pomoč 34-letni šofer Giovanni Mi-goi iz Gorice Ul. Leonardo da Vinci 1, ki se je ranil na čelu in opraskal po obrazu. Okreval bo v sedmih dneh. Misigoi je povedal, da se je ponesrečil na cesti blizu svojega doma, ko je stopil iz tovornika v mlako na cesti se mu je spodrsnilo in je padel.
Dve nezgodi z avtom zaradi neprevidnosti
Ko je v nedeljo 19-letni Milan Gomišček iz Standreža, Ul. Pasu-blo št. 18 hotel spraviti v pogon motor pri avtomobilu, je ponevedoma vtaknil desno roko v vetrnico pri motorju, ki mu je odnesla kos mezinca. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so ga sprejel! na zdravljenje s prognozo 15 dni.
Druga nesreča z avtomobilom se je pripetila 32-letnemu Severinu Cotiču iz Sovodenj, Ul. Impero 88, k; je dvignil pokrivalo pri motorju, da bi ga pregledal, potem pa je z glavo udaril obenj ter se pri tem ranil nad desnim očesom. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh.
Osem lažje ranjenih pri trčenju dveh avtov
V nedeljo popoldne okrog 17. ure sta na križišču Ulic Vittorio Ve-neto, Balam.mtl ln Della Bona trčila dva eviomobila in sicer Appia ln L <W, oba z tvldenčij tablico iz Vidma Vseh osem potnikov Iz obeh vozil je pri trčenju dobilo na srečo le lažje poškodbe. Z avtom Zelenega križa so Jih odpeljali v bližnjo civilno bolnišnico, kjer so pridržali na zdravljenju • prognozo 5 dni samo 27-1 etno uo-renzo Tanasso iz Vidma, Ul. Cam-poformido 96. ki Je noseča. Vsem drugim so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja od 5 do 10 dni. Zapisnik o nesreči Je napravila patrulja cestne policije, ki je ugotovila precej veliko škodo na oben vozilih.
Padec dečka s kolesa
Včeraj opoldne Je Gino uristan-de pripeljal svojega nečaka 8-let-nega Fulvla Mosettija Iz Moše v civilno bolnišnico, ker je v Blan-chisu padel s kolesa ln se potolkel po levem stegnu. V bolnišnici so mu rano obvezali ter ga poslali domov na zdravljenje za 8 dni.
VERDI. 17.00: «Una pištola per Ring«. Montgomery Wood; ameriški barvni film.
CORSO. 17.30:	«Mentre Adama
dorme«. A. Magret, C. Lonley ln T. Franciosa; ameriški barvni film. mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
JMODERNISSIMO. 16.00: (d caldl amori«. C. Deneue in J Perrin. Francoski film v režiji R. Vadi-ma; kinemaskope v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan.
V1TTORIA. 17.00: «Rlfisi» J Ser-vaie in R. Manuel; francoski čr-nobeli film. Mladini pod 16. le-tom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «Tlgre in ag-guato«. Bryan Keith ln Vera Mi-
les; barvna slikanica Walt Diane-ya, filmu sledi «Pluto aerobata«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorld lekarna SORANZO na Korau Verdi 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-vlšjo temperaturo 26 stopinj ob 16.30, najnižjo 12.4 stopinje ob 5.30; povprečne dnevne vlage j« bilo 68 odstotkov.
TRADICIONALNA TEKMA STARI PROTI MLADIM NA PROSEKU
Letos senzacija: 3:3!
Velika izguba za mlade, ker se je Pedal prehitro poročil
Velika množica ljudi se je zbrala v nedeljo popoldan na znamenitem stadionu «Velika rouna» na Proseku za nogometno tekmo leta med starimi in mladimi. Novinarji vseh najuglednejših kraških tiskovnih agencij in tuji dopisniki so ocenili, da je bilo okoli igrišča več gledalcev kot za tekmo Inter-Ben-jica, prodaja vstopnic pa je vrgla milijone in milijone lir.
Okoli igrišča je bilo vse lepo urejeno. Na strani proti Zgoniku zastavi orogarjev» in «žagarjev«, na nasprotni pa poseben avto pro-seške RTV in poleg njega Angelo Pištola, ki je gasil žejo s pristno kapljico: s coca colo in pivom (pijače za športnike!); proseška godba je medtem zabavala tisočgla-vo množico z veselimi koračnicami.
Končno so na igrišče prispeli s
posebnimi kamioni igralci. Prispe li so od neznanokod ker trenerja nista hotela ničesar povedati o pripravah za tekmo sijajna taktična poteza!). Izvedelo se je vseeno, da so stari dalj časa živeli daleč od svojih žena in strogo jim je bil prepovedan vstop v gostilno.
Ekipi sta se postavili na sredino igrišča in godba je zaigrala himni rogarjev in žagarjev. Napo vedovalec RTV-Prosek je najavil postavi.
Stari: Točo, Stara Avstrija, Naka, Fula, Tojo, Gardelin, Geki, Longo, Pedal, Kibla, Kampion skupna starost 422 let).
Mladi: Stoka, Truman, Klik, Piri, Oljka, Mažek, Palek, Straca, Daneuka, Jonas, Urca skupna sta-• rost 201 leto). Sodil je Olenik s I pomočjo Tineta in Ninita Rusa,
ZA SLOVO
TRIESTINA 3 ALESSANDRIA 1
TRIESTINA: Colovatti, Frigerl, Ferrara, Pez, Varglien, Palcinl, Alantovani, Scala, Orlando, Ispiro, Gentili.
ALESSANDRIA: Violo, Poppi, Sogliano, Stucchi, Delle Vedove, Vitali, Di Cristofaro, Gorino, Eco, Verga, Oldani.
SODNIK: De Robbio.
STRELCI: V 10’ Di Cristofaro (A), v 16’ Manaovani, v 57’ Palcinl, v 75’ Gentili.
Približno 2.500 gledalcev.. Sodnik je opomnil Stucchija. V drugem polčasu se je poškodoval Vi tali, ki pa je ostal na igrišču. Kotov 8:6 (3:3) v korist gostov.
Triestina se je poslovila od svojih navijačev z zmago, ki ji sicer ne bo nič služila, a je pripomogla, da so gledalci vsaj za kratko dobo pozabili na usodo, ki je doletela domače moštvo. Zadnja tekma v Trstu je občinstvo popolnoma zadovoljila: ne samo zato, ker je Triestina spravila v žep obe točki, ampak tudi zaradi igre, ki sta jo obe moštvi prikazali. Tako domačini kot gostje so stopili na igrišče v okrnjenih postavah, v katerih so prednjačili mladi elementi, ki predstavljajo za taka revnejša moštva ves zaklad. Ti so se seveda bolj potrudili kot bi se stari «se natorji», katerim mesto v prvi ekipi tudi drugo leto ne bo manjkalo. Igra je potekala živahno in hitro in obe moštvi sta gledalce zabavali z zanimivo in mladostno igro.
Med domačini se je izkazal Pal-eini, ki je šele v zadnjih tekmah pokazal vse svoje zmožnosti. Lani je bil namreč vedno med najboljšimi, v letošnji sezoni pa je zaradi medle igre večkrat razočaral.
Orlando, ki je vsako tekmo pred-tavljal trn v peti nasprotnim obrambam, je bil požrtvovalen kot vedno, zadovoljili pa so tudi ostali napadalci. Slabše je šlo z obram. bo, ki je bila večkrat v zadregi pred hitrimi napadalci Alessandrie.
Ti so kar trikrat zadeli drog, Pez pa je v enem primeru rešil prav na črti.
Alessandria kljub porazu ni razo-čarala. Moramo pojasniti, da se je predstavila s kar tremi debutanti (Violo, Gorino, Eco), četrti pa je igral svojo drugo tekmo (Dalle Vedove). Gostje so prikazali izredno prodoren napad, kateremu samo nasprotna sreča ni dovolila večjih uspehov. V prvem polčasu je sploh Alessandria prevladovala in vse je kazalo, da se bodo morali tržaški navijači tudi tokrat zadovoljiti v najboljšem primeru s točko. V drugem polčasu pa se je napad rdečih prebudil in potisnil nasprotnike v
obrambo. Tedaj se je izkazal debu. tant Violo in večkrat rešil svoja vrata.
Sodnik je bil vedno točen. Skoda, da je bilo takih letos zelo malo.
Triestina preide prva v napad, a že po 10’ mora Colovatti v mrežo po žogo. Zaradi nesporazuma med Frigerijem in Colovattijem nima De Cristofaro nobenih težav poslati v mrežo. V 15’ mora tržaški vratar spet poseči v igro, v protinapadu pa Triestina izenači: Orlando z leve pošlje pred vrata, tu pa Manto-vani z glavo prevari Viola. Napadi se tedaj vrstijo na eni in drugi strani. Di Cristofaro, najnevarnejši napadalec gostov, izvede silovit strel izven kazenskega prostora: Colovatti Je brez moči, a pomaga mu drog. Tudi Triestina ima lepo priložnost. Orlando in Ispiro tečeta vzporedno, proti nasprotnim vratom, a se ne sporazumeta in pustita žogo drug drugemu. Drog re-š' vnovič Triestino na Vitalijev strel v 40’, malo pred sodnikovim žvižgom pa Eco zapravi lepo možnost.
V drugem delu oživi tržaški napad in Violo ima veliko dela. Ze v 12’ pa mora kloniti: pred vrati nastane gneča, nekdo pa žogo odbije izven kazenskega prostora prav do Palcinija. Krilec izvede močan strel in privede Triestino v vodstvo.
Tudi tretji gol pade po Palcini-jevi zaslugi, žogo sicer spravi v mrežo Gentili, a to po prodoru krilca, ki je preigral več nasprotnikov. 1’ kasneje mora Violo pod noge Mantovaniju. Se nekaj napadov nato pa končni žvižg. Triestino čaka C-liga, toda gledalci vseeno pozdravijo svoje moštvo z burnimi aplavzi.	U.	K.
* * •
Vstop v serijo A si Je zagotovila Brescia z zmago v Palermu, prihodnja nedelja pa mora odločiti še med tremi kandidati; ti so: Spal, Napoli in Lecco.
torej ista sodniška trojka, ki je sodila tekme na zadnjem svetovnem prvenstvu. Za prvo pomoč je skrbel Nobelov nagrajenec prof. Vincenzo.
Začetni udarec imajo stari, ki nekajkrat organizirano navalijo na vratarja mladih, ki se valja brez odmora po prahu, da ulovi vse žoge. Čeprav starim škripajo kosti, so njihove akcije hitre in točne, le da gredo končni streli proti Briščkom namesto proti vratom. Mladi izvedejo protinapad in zaradi prekrška v kazenskem prostoru dosodi sodnik enajstmetrovko. Strelja Mažek. Točo je brez moči: 1-0 za mlade. Stari se ne izgubijo in nekaj minut za tem so prizor ponovi, le da na nasprotni strani. Enajstmetrovko strelja Pedal in izenačenje je tu! Mladi ponovno izvedejo protinapad in imajo srečo. Po zaslugi Jonasa je Točo drugič premagan. Čeprav so stari še napihnjeni od lanskega fižola, vztrajajo pred vrati Stoke in po zelo lepi kombinaciji dobi žogo Pedal, ki že drugič potrese mrežo z ostrim strelom v levi spodnji kot. Pri 2-2 se tudi konča prvi polčas.
Med odmorom, se nogometaši osvežijo in oba trenerja zamenjata nekaj igralcev. Za mlade vstopita Neček in Cuk, za stare pa Figaro, Srane in Rošo. Zdravniški bilten prof. Vincema pravi, da so nudili večini starim pomoč. Poleg dopinga so dali v mavec 14 kosti, popravili pa so tudi 28 reber.
Po sodnikovem žvižgu dobijo pobudo mladi in po Palku tretjič pridejo v vodstvo. Igra postaja ostra. Gigi Fula tolče raje po nogah kot po žogi, pridno pa si pomaga tudi obramba mladih.
Nekaj časa oddajajo tekmo tudi radijske postaje Neui York, Berlin, Beograd in Tokio. Prve tri so še kar razumljive, japonski kronist pa govori prehitro in razume ga le malokdo.
Nekaj minut pred koncem strela iz neba, ki se je medtem pooblačilo in obeta dež. V gneči pred vrati Stoke se že tretjič znajde Pedal in dokončno izenači. Oparjeni mladi Straca, Urca, Daneuka, Neček ,(iq. jq, prišel iz Ljubljane samo zato, da bi jedel kalamare, namenjene zmagovalcem) in drugi se zaman trudijo, da bi rezultat ponovno popravili. Tekma se konča 3-3.
Na voz, ki je bil pripravljen za zmagovalce (vleči ga morajo seveda poraženi) se je spravila proseška godba in nogometaši so ga pripeljali v vas. Medtem so mladi ugotovili, da bi zmagali s 6-0, če bi Pedal malo počakal s poroko!
Ob plesišču . se je slovesnost končala. Stari, ki si končno po petih letih niso zaslužili fižola, so bili veselo razpoloženi, mladi pa seveda malo manj, za splošno zabavo pa je poskrbel ples in dobro založeni bifeji.
BRUNO KRIŽMAN
DAVISOV POKAL
ČSSR-Italija 3:2
Ostali semifinalisti: Španija, Francija in Južna Afrika
V	nadaljevanju dvoboja med CSSR in Italijo za Davisov pokal s d Cehi v nedeljo dosegli še eno točko ter se s tem kvalificirali za nadaljnje tekmovanje. Javorsky je premagal Merla z 1:6. 6:4, 8:6, 6:3 in potem seveda ni nič več pomagala gladka zmaga Pietrangelija nad Holečkom s 6:2, 6:2, 6:2. Končni rezultat je 3:2 za CSSR.
V	semifinalu se bo CSSR srečala s Španijo, ki je odpravila Nemčijo, Francija, ki je Jugoslavijo premagala kar s 5:0, pa bo igrala z Južno Afriko, ki si je pot v finale priborila z zmago nad Anglijo.
RIM 14. — Mednarodnega tekmovanja v plavanju se bo ude e/i-lo 10 držav: CSSR, Francija. Nizozemska, Jugoslavija, Madžarska. Nemčija, Romunija, Špani,a, švedska in Italija.
■ m
IZIDI
•Monza —	Potenza	1-0
•Napoli —	Bari	2-0
•Padova —	Pro Patria	2-0
Brescia —	•Palermo	2-1
Livorno -	- ‘Parma	310
•Spal — Catanzaro		2-0
•Trani —	Lecco	2-2
•Triestina	— Alessandria	3-1
•Venezia -	- Modena	0-0
•Verona H	— Reggiana	3-0
LESTVICA		
Brescia	37 18 13 6 46 27	49
Spal	37 17 13 7 39 25	47
Napoli	37 15 16 6 42 20	46
Lecco	37 16 13 8 50 23	45
Poteneza	37 14 14 9 53 39	42
Padova	37 14 13 10 32 23	41
Modena	37 11 18 8 36 28	40
Catanzaro	37 9 19 9 24 26	37
Palermo	37 12 12 13 42 41	36
Venezia	37 9 18 10 29 31	36
Verona H.	37 10 16 11 35 39	36
Alessandria	37 11 13 13 32 40	35
Pro Patria	37 12 11 14 30 45	35
Reggiana	37 10 14 13 33 27	34
Livorno	37 U 12 14 32 31	34
Monza	37 9 16 12 32 44	34
Trani	37 11 11 15 28 44	33
Bari	37 9 13 15 30 40	31
Triestina	37 7 12 18 24 47	26
Parma	37 7 9 21 22 51	23
Tekme	prihodnje nedelje:	
Alessandria - Verona; Bari -		Pa-
SZ ima mlado, Poljska pa izenačeno ekipo Kdo bo zamenjal Daneua in Korača?
Italija v tehnični krizi; ko jo bo prebolela, bo spet med najboljšimi na svetu
lermo; Catanzaro - Padova; Lecco - Modena; Reggiana . Brescia; Parma - Napoli; Potenza - Spal; Pro Patria - Livorno; Trani -Monza; Venezia . Triestina.
Nogometne tekme v tem tednu
Nogometne tekme tega tedna:
16.	junija, Budimpešta, semifina-le za pokal velesejemskih mest: £e-rencvaros - Manchester United.
Oslo, izločilna za svetovno prvenstvo: Norveška - Jugoslavija (prvič). Malmoe, prijateljska: Svedska-Italija.
17.	junija, Oran, Alžirija-Brazilija.
20. junija, Alžir, prijateljska: Alžirija-Brazilija.
Kopenhagen, prijateljska:	Dan-
ska-Svedska.
Monza-Potenza (I.p.) Monza-Potenza (k.r.) Napoli-Rari (k.r.) Padova-P. Patria (k.r.) Palermo-Brescia (I.p.) Palermo-Brescia (k.r.) Parma-Livorno (k.r.) Spal-Catanzaro (k.r.) Trani-Lecco (k.r.) Triestina-Aless. (k.r.) Venezia-Modena (I.p.) Venezia-Modena (k.r.) Verona-Reggiana (k.r.) KVOTE
13 — 270.890 lir 12 —	15.800 lir
0-	0 X 10- 1 2-0 1 2-0 1
1-	1 X
1-2 2 0-3	2
2-	0 1
2-	2 X
3-	1	1
0-0 X 0-0 X 3-0	1
m i	mn	i fj
i. — i.	Terzel	rx 2
2.	Behave	i
2. — 1.	Libio	2
2.	Vigile	X
3. — 1.	Traver	1
2.	Dragud	2
4. — 1.	Stiavo	2
2.	lena	X
5. — 1.	Uebi	2
2.	Cactus	1
6. — 1.	Zurbaran	1
2.	Orafo	X
KVOTE		
12 — 163.911 lir		
11 —	9.262 lir	
10 —	1.443 lir	
Tudi na štirinajsto evropsko košarkarsko prvenstvo je padel zastor.
Sovjetska zveza je še enkrat potrdila svojo premoč na starem kontinentu, ki traja od leta 1947 in kateri se je odpovedala le dvakrat: leta 1949, ker ni nastopala in tako prepustila lovoriko Egiptu, ter leta 1955, ko so se Madžari v svojem zlatem letu preborili na sam vrh evropske jakostne lestvice. Od takrat dalje so Sovjeti bili brez tekmecev in so deloma odpovedali le na svetovnem prvenstvu v Riu, kjer so klonili pred Jugoslavijo in se morali zadovoljiti s tretjim mestom. Vendar je bil tisti poraz pravzaprav budnica sovjetskim teh. nikom, ki so od tedaj dalje opustili domači stil zavlačevanja igre ter se oprijeli moderne ameriške košarke.
Istočasno so polagoma pomladili svojo petorko in danes so že na delu za pripravo petorke, ki bo branila njihove barve na prihodnji olimpiadi. Da so dobro delali v tej smeri priča ta zmaga ne evropskem prvenstvu. Dosegli so zlato medaljo brez posebnih težav, le Romuni so jim znali nuditi resnejši odpor.
Na tem prvenstvu je Sovjetska zveza nastopila v glavnem z mlado ekipo, vendar je ta petorka pokazala svojo dobro strukturo in svojo zmožnost vsiliti igro, ki ji najbolj prija. Vsi nasprotniki so jim šli na limanice, vštevši Jugoslavijo, ki jim je kljubovala le v prvem polčasu ,nato pa se je dala uspavati in domačini so popolnoma prevzeli vajeti igre.
Jugoslovanski «srebrni dečki« so še enkrat prišli do finala in, kot se je že večkrat zgodilo, so se morali zadovoljiti z drugim mestom. Moskovsko srebro pa je veliko vredno, mnogo več kot tisto iz Beograda, ko je ekipa zaigrala ob podpori domačega občinstva. Temno senco na ‘ta rezultat, ki je še vedno velik uspeh, pa vendar meče zastarelost jugoslovanske petorke. V programu Jugoslovanske košarkarske zveze bi že po zadnjih olimpijskih igrah morali pričeti u-vajati v prvo petorko mlajše i-gralce. Nesrečni tokijski nastop pa je spremenil smernice zveze in Da-
nost za uspeh. Atleti so to mož- torkami na svetu in bo tudi sov-
nost povsem izkoristili ter so v Moskvi zapeli svoj labodji spev. Ali bo jugoslovanska košarka našla v svojih vrstah enakovredne zamene za Daneua in Korača, ne vemo, ali bolje povedano, smo v tem pogledu pesimisti. Pesimisti pa smo tudi glede na bodoče nastope te petorke. Po neuspehu v Tokiu so namreč Jugoslovani izgubili dve leti priprav in na bodočih olimpijskih igrah ne bodo več med favoriti
Z uspehom nad Italijo, je Poljska le zasedla tretje mesto ter dokazala stalnost forme, ki ji je pred dvema letoma omogočila osvojitev srebrne kolajne. Poljska petorka je danes dokaj izenačena. Mladi in stari so skladno vigrani, nimajo izrazitih osebnosti, ki sicer predstavljajo osnovo vsakega u-speha, so pa tudi nosilni stebri, brez katerih petorka pade v povprečje. Za ase je težko dobiti zameno in to otežkoča delo trenerjev, ki morajo prilagoditi igro celotne ekipe zahtevam posameznih igralcev. Poljaki teh problemov nimajo in prav zato so z modernim konceptom igre obdržali visoko raven svojih nastopov.
Italija je na tem prvenstvu navdušila in razočarala. Pokazala je, česa je zmožna v srečnih dnevih, ko vse teče kot naročeno, vendar je pokazala tudi temno stran medalje. Neuspeh s Finsko, tesni zrna. gi z Madžarsko in Romunijo ne pričajo o visoki ravni italijanske košarke. Pa v resnici ni tako. Že celo vrsto let imamo v Italiji prav veliko talentiranih košarkarjev. Brez dvoma nikjer drugje ne morejo zbrati ducat tako zmožnih, tehnično enakovrednih igralcev. E-dina napaka italijanske reprezentance je v tem, da danes nima svoje igre. Igra namreč na nasprotnika in prilagojuje svojo igro stilu protivnika. To lahko dovede do presenetljivih izidov in Tokio je dovolj nazorna priča, vendar pa nudi včasih prav nepričakovane poraze.
Italija je kljub bogatemu materialu trenutno v tehnični krizi, ki jo povečuje postopno pomlajevanje prve petorke. Prepričani pa smo, da bo Italija, ko bodo Para-tore in ostali člani tehnične komi-
nevu, Koraču ter ostalim izkuše-1 sije dokončno izvedli svoj načrt nim igralcem so nudili še eno mož-1 priprav, spet med najboljšimi pe-
1111111111111(1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
Mednarodna odbojka (ženske) v Gorici
Italija-Finska 3:0
Sinoči je bilo v dvorani Ginna-stica Goriziana prijateljsko srečanje med ženskima reprezentancama v odbojki Italije in Finske, ki ga je italijanska odbojkarska federacija priredila ob sodelovanju z organizacijo AGI. Pred 1500 gledalci je zmagala ekipe Italije z rezultatom 3:0 (15:9, 15:9, 15:12).
Finska je pred včerajšnjo tekmo igrala z reprezentancama Zahodne Nemčije in Estonije ter o-bakrat izgubila.
Bitossi že blizu Huysmansa
BESANCON, 14. —■ Franco Bitossi je zmagal v 5. etapi dirke «po Švici«, Siebnen-Besangon 217 km. Ker je Belgijec Huysmans, prvi na splošni lestvici, na cilju zaostal za tri minute, je Bitossi, ki je sedaj na drugem mestu na lestvici, le še 1’16” za Huysmansom.
De Paoli št. 0 namesto Mazzoie
MALMOE, 14. — Italijanska nogometna reprezentanca se je z letalom odpeljala iz Milana ob 12,20. Potem ko se je uro in tričetrt ustavila v Kopenhagenu, je malo pred 17. prispela v Malmoe.
Po nastanitvi v hotelu so igralci odšli na stadion in tu je komisar Fabbri pred treningom poskrbel za senzacijo z objavo moštva, ki bo v sredo igralo proti Švedski: Negri; Poletti, Facchetti; Rosato, Salvado-re, Fogli; Mora, Lodetti, De Paoli, Bulgarelli, Pascutti. Iz moštva italijanskega državnega prvaka je torej v reprezentanci samo eden, čeprav jih je več med 22 igralci, ki so odšli na pot.
H060UCT
Rezultati nedeljskih izločilnih tekem za svetovno prvenstvo: na Dunaju: Madžarska - Avstrija 1:0 (1:0); v Lizboni: Portugalska - Romunija 2:1 (2:0); v Sofiji: Bolgarija - Izrael 4:0 (2:0).
jetski ekipi znala biti enakovreden nasprotnik, četrto mesto predstavlja po našem mnenju realno mero trenutne moči petorke; ne smemo namreč pozabiti: če bi ji na eni strani zmaga nad Jugoslavijo o-mogočila nastop v sami finalni teekmi, ki jo poraz z Madžarsko lahqo pristisnil znatno nižje na skupni lestvici.
Vsekakor je to najboljši plasma na evropskem prvenstvu od leta 1946, ko je v Ženevi zasedla drugo mesto za češko.
Od ostalih sodelujočih ekip moramo podčrtati nagel napredek Romunije, Finske in Vzhodne Nemči-
je, katerih plasma včasih ni verna priča realnih moči.
češka, Bolgarija, Izrael in Grčija stagnirajo na vedno istem nivoju, medtem ko Franciji niso uspeli napori za neposreden poseg v boi za boljša mesta. Nekdanja košarkarska velesila je tudi na tem prvenstvu ostala v senci in vse kaže, da raznovrstni prijemi francoskih tehnikov niso želi pričakovanih rezultatov. Tudi Madžarska, ki je končno le pomladila svoje vrste, je daleč od svojega nekdanjega sijaja ter ima pred seboj še težko nalogo, če hoče obnoviti svoje nekdanje uspehe.
IVAN PATRIZIO

USPEŠNA PRIREDITEV V ZGONIKU
Je
Kraški pokal dobila Izola
V soboto je bila v Zgoniku otvoritev odbojkarskega igrišča, ki bo brez dvoma v veliki meri pripomoglo, da se bo ta športna zvrst še bolj razvila med zgoniško mladino. Igrišče so s požrtvovalnim in prostovoljnim delom zgradili domači mladinci, ki zaslužijo za svoje napredno stremljenje laskavo priznanje vseh tistih, ki cenijo mladino, ker še čuva v sebi svojo značilno lastnost, tj. agilnost.
Ob 14. uri je bilo zbranih ob igrišču lepo število ljudi, ki so z nestrpnostjo pričakovali pričetka tekem. Uradno je otvoril igrišče mladinec Krasa Boris Simoneta, ki je v svojem kratkem nagovoru poudaril, da se je zgoniškim športnikom vendarle uresničila velika želja, da bi imeli svoje igrišče, ki bo nedvomno prispevalo k poživitvi športnega udejstvovanja. Po teh besedah je predstavnik CONI Cal-lin prerezal trak in tako izročil igrišče svojemu namenu,
Za tem so se pričele odbojkarske tekme med štirimi šestorka-mi. V uvodnem srečanju sta se spoprijeli šestorki domačega Krasa in tržaškega Bora. Srečanje ni predstavljalo nobene težave za tržaške športnike, ki so v prvem setu z močnimi servisi in mojstrsKO tolčenimi žogami strli odpor še neizkušenih domačinov, ki so si nabrali le 4 točke. V drugem setu se borovci niso preveč potrudili in domačim je uspelo, da so se izkazal' ir. si nabrali kar 11 točk.
Večje zanimanje je vladalo za drugo tekmo dneva med Izolo in goriškim Domom. Izolčani so veljali za favorite in to so tudi potrdili na igrišču, ko so v vsakem setu prepustili domovcem le 5 točk.
Po teh izločilnih srečanjih je pri. šla na vrsto tekma za tretje mesto med poražencema: med Domom in Krasom. Napovedovalo se je borbeno in izenačeno srečanje, v resnici pa je bilo monolog predstavnikov soškega mesta. Odbojkar ji Krasa se niso znašli in so morali položiti orožje pred močnejšim nasprotnikom. V prvem setu so si Goričani nabrali kar 8 zaporednih točk z odlično serij j servisov. Tedaj so jim domačini iztrgali servis in se z vsemi močmi vrgli v igro, a žal je bilo že prepozno in so nanizali le 5 točk. Drugače so se stvari odvijale v drugem setu, ko bi Zgoničani lahko osvojili set in so pri stanju . 14:13 v svojo korist imeli na raz-I polago set žogo, ki pa so jo za-
pravili in tako dali možnost Domovcem, da osvojijo tudi ta set. Kdor je pričakoval, da se bodo domači odbojkarji prebudili v tretjem setu, je bil razočaran, ker je Dom pokazal deloma bolj dovršeno igro, predvsem pa večjo izkušenost, kar ni pri odbojki postranskega pomena. Tako so odbojkarji Krasa nabrali le 11 točk in prepustili zmago Domovcem s čistim 3:0.
Izredno je bilo zanimanje za finalno tekmo med Izolo in Borom, ki je odločala, katera izmed dveh šestork si bo osvojila prvo mest® in s tem prehodni Kraški pokaL Srečanje je res navdušilo številnt navijače, ki niso bili vajeni odbojke na tako visoki tehnični ravni. V prvem setu sta se šestorki študirali in iskali luknje v nasprotnikovi obrambi. Do izraza je prišl® dejstvo, da so Izolčani res odlični tolkači in, čeprav so borovci organizirali trden zid, jim ni u-spelo zajeziti nasprotnikovih napadov. Tako so Izolčani osvojili prvi set, čeprav so jih včasih borovci spravili v neprijeten položaj. Drugi set je bil prava kopija prvega in borovci so po ostrem odporu zopet obtičali pri devetih točkah. Tržačani so uvideli, da je nasprotnik močnejši in da jim Je praktično zaprta pot do zmage. Kljub temu niso obupali in so se vrgli v igro s še večjim zanosom ter vodili v tretjem setu do stanja 12:8 v svojo korist. Tedaj so se Izolčani zbrali, odvzeli borovcem servis in zmagali.
Sledilo je nagrajevanje šestork. Predstavnik občinske uprave Jan Godnič se je zahvalil vsem prisotnim ekipam in občinstvu za udeležbo in razdelil pokale. Kapetanu Izole je izročil prehodni Kraški pokal in še pokal Krasa; tega so prejeli v trajno last. Drugouvrščenem Boru je pripadel pokal Laškega piva, medtem ko sta tudi Dom in Kras prejela v spomin manjša pokala .Občinstvo pa je z dolgim in toplim ploskanjem izrazilo svoje navdušenje za tako u spelo športno prireditev.
Izidi posameznih tekem:
Bor - Kras 2:0 (15:4, 15:11)
Izola . Dom 2:0 (15:5, 15:5)
Dom . Kras 3:0 (15:5, 17:15, 15:11'' Izola - Bor 3:0 (15:9, 15:9, 15:12)
Končna lestvica:
1.	Izola
2.	Bor
3.	Dom
4.	Kras	-bs.
San 25.000 kilometrov
1 9 64 TRST • TOKIO • TRST
I
I — Daleč je Japonska!
18. olimpijske igre. Edinstvena prilika, da obiščeš Japonsko oziroma Tokio. Ta misel mi je šinila v glavo v letu 1962, ko sem se vračal z evropskega atletskega prvenstva v Beogradu. Bil sem nekje v Slavoniji, ustavil sem avto in z mislijo šel do samih Japonskih otokov. Vso pot sem v mislih še nekajkrat preletel... ne, nemogoče, predaleč je, sem zaključil, bolje bo, da niti ne mislim na Japonsko, ker bom sicer še razočaran. Nekaj dni res nisem mislil na Daljni vzhod, od časa do časa pa se je pred očmi pojavilo vzhajajoče sonce in če sem le videl karto, sem premeril razdaljo med Trstom in Tokiom.
Tako je minilo nekaj mesecev in olimpijske igre so se
hitro bližale. Olimpijska in japonska mrzlica sta me ponovno hudo prijeli v poletju 1963. Rezultat enotedenskih informacij o potovanju in stroških pa je moje upe skoraj pokopal.
Najkrajša pot, z letalom čez Severni tečaj in Aljasko/ ali čez Bližnji vzhod, čez Indijo in Hong Kong je bila strahovito draga (780.000 lir s povratno karto), naj cenejša možnost (310.000 lir), potovanje z ladjo, pa je bila tako dolga, da bi se vrnil v Trst po kakih 5 mesecih. Obe rešitvi sta bili za moje razmere nesprejemljivi in zdelo se mi je, da je najbolje, če se vkrcam na kako trgovsko ladjo, ki pluje na Japonsko, se tam izkrcam, na primer z izgovorom, da sem bolan in si potem poiščem drugo trgovsko ladjo za nazaj. Vse to se pove
prav hitro, v resnici pa je stvar težko izvedljiva, ker je že tako težko dobiti delovno mesto na ladji. Ce pa imaš v načrtih še druge vmesne stvari, postane vsa zadeva zelo tvegana. Da bi se vse uredilo, je treba imeti na razpolago tudi | veliko prostega časa, česar pa jaz nisem mogel trditi o sebi.
Iz dneva v dan je v meni rasla želja, da bi šel na Japonsko, v isti meri pa so se na poti pojavljale vsakovrstne ovire. Končno sem jo le pogruntal. Na Japonsko bi lahko šel skozi Sovjetsko zvezo, s transibirsko železnico do Vladivostoka, tam pa bi že dobil nekaj za Japonsko. Ker je bila možnost zadnja, sem ji takoj posvetil vso skrb. Nemudoma, do olimpijskih iger je manjkalo še skoraj leto dni, sem pisal sovjetski potovalni agenciji v Moskvo in jo prosil za vse prospekte, za vozni red vlakov, za cene itd. Odgovor sem dobil po mesecu dni in bil nad danimi informacijami presenečen. Direktnega sredstva iz Moskve do Tokia ni bilo, urniki letalskih poletov, vlaka in ladij pa so bili tako urejeni, da se je potovanje v japonsko prestolni-
co vsaj na papirju zelo dobro organizirano odvijalo.
Tudi cena je bila dostopna in sklenil sem, da grem. še en sam problem sem imel, bil pa je ključ vsega. Za potovanje bi potreboval najmanj 30 dni, moj letni dopust pa je znašal le nekaj več od polovice tega časa. Na delu sem podrobno razložil svoje načrte in po o-stri borbi le dobil dopust za dve leti. časa sem tako imel dovolj tudi za nekaj daljše potovanje, denarja pa sem si z žrtvovanjem mnogih zabav in z nadurnim delom prihranil toliko, da je bil moj odhod na Daljni vzhod odvisen le od formalnosti za izdajo potnega lista. Pot, katero sem izbral, je vodila skozi Avstrijo, Češkoslovaško, Poljsko in do Moskve z vlakom, od tam do Habarov-ska z letalom, dalje do Nahod-ke, manjšega pristanišča blizu Vladivostoka, ponovno z železnico, iz Nahodke do Yokoha-me pa s potniško ladjo.
Potrebno mi je bilo posebno dovoljenje italijanske policije za obisk vzhodnih držav in stvar se je ponovno zataknila. Po skoraj dveh mesecih čaka-
nja sem končno le dobil zaprošene vizume, zaradi pravil ministrstva za notranje zadeve pa je bilo dovoljenje veljavno le za tri mesece po izdaji in je v mojem primeru zapadlo točno teden dni pred planiranim odhodom. Vse zaman, sem si mislil, novega dovoljenja ne bom več dobil pravočasno. Vseeno sem šel na policijo in se z odgovornimi funkcionarji skoraj skregal. Naj omenim, da sem v prošnji točno navedel, kdaj so mi vizumi potrebni in na podlagi te točnosti sem končno le prepričal kvestorja, da je veljavnost dovoljenja premaknil v meni odgovarjajočo dobo.
Z italijanskim veljavnim potnim listom sem kmalu dobil tranzitne vizume za češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo in preostalo mi ni drugega, kot da sem čakal dan odhoda. Potreboval sem še en dokument, potrdilo o cepljenju proti kozam. Cepil sem se proti kozam in iz previdnosti tudi proti koleri, ker so dober mesec dni pred olimpiado v Tokiu odkrili primer te smrtne kuge in hotel sem na vsak način prinesti iz Tokia zdravo kožo.
Vse te stvari se mi zdijo vredne omembe, ker zahteva tako dolgo potovanje temeljite priprave in ureditev vsega potrebnega vsaj nekaj tednov pred odhodom. Kovček sem pripravil v glavnem nekaj dni pred odhodom, si napisal v treh jezikih seznam vseh stvari, ki jih je vseboval, da bi lažje opravil razne carinske kontrole in nato večkrat sam pregledal doma vse omare, da bi ne pozabil ničesar. Res nisem prav ničesar pozabil. Vse je bilo v redu. Lahko sem odpotoval brez skrbi.
Iz Trsta sem odšel 26. septembra, z vlakom, namenjen na Dunaj. Trst sem gledal iz vlaka, dokler je bil viden, nato pa sem začel misliti na Japonsko. Vlak je bil skoraj poln in potniki, ki so bili z mano v kupeju, na srečo zelo prijazni. Kmalu so seveda zvedeli, kam sem namenjen in vprašanj ni bilo konec. Proti večeru smo prišli na Dunaj. Najprej sem sq pozanimal, kdaj odpotuje vlak za Varšavo, in ker mi je ostalo še precej časa, sem se malo sprehodil po mestu. Pozno zvečer sem krenil z Dunaja proti češkoslova-
ški in Poljski. Vlak je bil skoraj natrpan in le s težavo sem dobil sedež. Bil sem zelo utrujen, spati pa nisem mogel. Sam sebi sem tožil, ker sem bil že en dan v vagonu.
Poleg mene je sedel skrivnosten fant, ki je vseskozi poslušal, kaj se je med potniki govorilo, sam pa ni zinil niti besedice. Skušal sem uganiti, od kod je, slučajno pa sem videl njegov potni list in odkril, da je iz Sirije. Nagovoril sem ga v angleščini in imel srečo. Edini jezik, ki ga je znal, poleg arabskega seveda, je bil prav angleški in lahko sva se med seboj pogovarjala. Bil je študent, ki je šel na medicinsko fakulteto univerze v Lodžu. Ubogi revež — ne po denarju, ker ga je imel menda precej — je bil že šesti dan v vlaku in to je mene potolažilo tudi za naslednji poldrugi dan. Sirec je iz svoje domovine — bil je iz Aleppa — potoval skozi Turčijo, Grčijo, Bolgarijo, Jugoslavijo, Avstrijo in češkoslovaško.
Kontrole na avstrijsko-češki in češko-poljski meji so šle hitreje od rok, kot sem pričako-
val. Carinike so zanimale le tuje devize in pridno so preštevali in beležili dolarje, katere sem imel pri sebi. Skozi češkoslovaško sem potoval vse ponoči in videl nisem praktične nič, ko pa se je danilo, sem prispel na Poljsko. Sprejele nas je megla in mraz, poznejf pa se je zjasnilo in postalo j* topleje.
Poljska ne nudi izrednih panoram. Vse do Varšave sama neskončna ravnina brez gozdov, obdelana polja, naselja, mesta in ponovno ravnina, do koder sega oko.
Sirec je imel strašne težave s poljskimi imeni. Vprašal je, če gre vlak skozi Lodž, nihče pa tega mesta ni poznal. Stvar pa je presenetila tudi mene, končno pa je študent potegnil iz. neke torbe razcefrano karto in pokazal, kam je namenjen. «Ah, Uodž!», so vzkliknili Poljaki. Črko L s poševno črtico izgovarjajo oni U. Od tu pomota. Sirec bi moral izstopiti pred Varšavo, bi pa kmalu obsedel, ker je zaspal.
(Nadaljevanje sledi)
="~SS~-S~ŠŠZŽŠL