BOŽENA ZAKRAJŠEK
Direktorica z ženskim moštvom
Za Boieno Zakrajiek, mlado, sposobno In prodorno direktorl-co kongresne dejavnosti v Can-karjevem domu, ste gotovo že sllšali. Tokrat vam |o predstav-l|amo kot našo krajanko in (tudi zaradi bližajočega se Dneva že-na) kot žensko, ki je v poklicu uapela. Prebila se je med redke direktorice kongresnih centrov. Med petinpetdesetimi, ki so članl mednarodne kongresne organizaclje ICCA, sta z Bože-no vred samo dve ženski. Kakš-na je bila n|ena pot? »Ženska se težje uveljavi kot moSkl. Če bl blla Boio, bi imela prav goto-vo man| težav,« pravi sama.
Pred petnajstimi leti je diplo-mirala na graški univerzi kot si-multana prevajalka za anglešči-no, nemščino in srbohrvašfiino in kar deset lei je trajalo, da so ji diplomo pri nas tudi priznaii (nostrificirali). Poklicno pot je začela kot organizatorica dru-štva slovenskih simultanih pre-vajalcev, ki si je zaradi lažjega sodelovanja pri organizaciji raz-nih kongresov in nastopanja na trgu znanja, poiskalo zaledje v takratni kongresni agenciji pri Ijubljanskem Magistratu. V pra-ve kongresne vode pa je zaplula, ko je leta 1973 sama prevzela vodstvo te agencije in začela or-"ganizirati razne kongrese v ju-, goslovanskem prostoru. Ko je bil zgrajen Cankarjev dom, je ta dejavnost pridobila tudi enega izmed važnih pogojev, žal pa še ne vseh, za svoj razcvet. Januar-
ja je minilo pet let, odkar je Bo-žena s svojimi sodelavkami prevzela vodstvo kongresne de-javnosti v Cankarjevem domu. »Takrat nas je bilo devet, danes nas je dvakrat toliko,« pravi sa-ma in dodaja, da dela skoraj s samimi ženskami. Sama si jih je izbrala za sodelavke, prav načrt-no. »Naše delo zahteva mnogo majhnih, požrtvovalnih korakov, da pripelje do ciljev in uspeha. In žertske so kot nalašč primer-ne zanj, ker so natančne, potr-pežljive tn sistematične,« pravi direktorica. Seveda pa se je v svetu, kjer prevladuje moški na-čin mišljenja, tudi sama, z njo pa tudi »njena« dejavnost, težko prebijala. »Globoko ledino je bi-io treba zaorati, da se je kon-gresna dejavnost uveljavila in da
so jo priznalj tudi doma. Če se moški za nekaj zavzema, ga vsi hvalijo, kako je odločen, če to počne ženska, pravijo da je pre-potentna in osorna,« pravi Bože-na Zakrajšek in razmišlja, da je to najbrž težava katerekoli žen-ske v kateremkoli poklicu. A ona je kljub temu uspela.
čeprav nam v Ljubljani manj-kajo hoteli vTsoke kategorije in mednarodno letališče, se je v petih letih Cankarjev dom kljub temu uveljavil v mednarodni de-litvi dela in Ljubljana je postala kongresno mesto. Sadove dela so, tako kot je v tej dejavnosti v navadi, začeli obirati šele lani, ko je kongresni sektor v Cankar-jevem domu, ki se financira izk-Ijučno iz svoje dejavnosti - brez dotacij, ustvaril 170 milijonov di-narjev prihodka, od tega 40 od-stotkov v konvertibilnih devizah. Prihodka, ki so ga s kongresni-mi gosti iztržili hoteli (Ijubljanski in blejski) trgovine in ostala in-frastruktura pa, kot je dejala Bo-žena Zakrajšek, sploh ne beleži-jo. Zato jo zelo moti izraz »kon-gresni turizem«, ki ga mnogi uporabljajo za označevanje de-javnosti Cankarjevega doma. Gostje na kongresih niso turisti, pač pa na visoki znanstveni rav-ni izmenjujejo svoje znanje. Po-leg tega je raziskava, ki jo je opravil Cankarjev dom, pokaza-la, da porabi kongresni gost na dan v Ljubljani 150 ameriških dolarjev, turist pa le 30. Poleg letoSnjih mednarodnih kongre-sov, med katerimi bo po letu 1971 največja prireditev v Ljub-
Ijani - svetovni kongres medna-rodne zveze gozdarskih razisko-valnih organizacij, bo Cankarjev dom organiziral tudi številne ju-goslovanske kongrese, sloven-ske prireditve, strokovna sreča-nja, družabne prireditve ter raz-ne predstavitve v svoji hiši in tu-di v drugih krajih, v Portorožu, Opatiji, na Bledu in Brionih. Te uspehe kongresnega sektorja Cankarjevega doma pa gre pri-pisati, kot je dejala Božena Za-krajšek, tudi 320-tim strokovnim predstavnikom posameznih go-spodarskih, znanstvenih in druž-benopolitičnih ved iz Ljubljane, ki so včlanjeni v mednarodne or-ganizacije. S svojim vrhunskim delom so postali vsebinski nosil-ci in animatorji kongresne de-javnosti, saj lahko kandidirajo za organizacijo mednarodnih prire-ditev samo takrat, če je tudi nji-tiova dejavnost priznana na mednarodni ravni.
Božena Zakrajšek porabi veči-no svojih ur za organizatorska in vodstvena opravila. »Kar pa res-nično rada delam, je simultano prevajanje v kabini,« pravi. Zato ji prevajanje pobere še tisto ma-lo prostega časa, kolikor ga sploh ima. Tretjo stopnjo študi-ja, ki jo je vpisala na VEKŠ-u v Mariboru, smer turizem, je kar malo zanemarila Od sedemnaj-stih ji manjka še pet izpitov. Po-leg tega je aktivna še v hišnem svetu na Glavarjevi ulici 47, za konec tedna pa jo pot skoraj vedno vodi v Maribor, na obisk k staršem.
VIDA PETROVČIČ