5. številka.
I iju hli ja na, nedeljo 6. januarja.
XI. leto, 1878.
SLOVENSKI
lalinja vnuk dan, izvzomši nono'loljko iu dnovu po prusnioih, tor vol)* po polti vrejeinan za avitru-D|;er*ltu dozole r.* nolo loto Hi .-ri• t . zh pol lotu i , Id , ■a četrt leta 4 gld. — Za T.) ubij a no broz pobijanja nt dom ta culo loto 13 gWi., 7,a čolrt lota 3 gld. .'10 kr., za on numeo l gld  10 kr.   Za pošiljanj« na dom bo računa 10 kr. za uiosoc, 30 kr. za Aotrt Jotu. — Za tujo dn2 nI o toliko \eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na IjudukiLi šoiab in za dijake volja znižana oortt in sioor: Za Ljubljano za čotrt lota 'i gld. 50 kr.. po polti projouu;n za četrt lota 3 g Id. — Z it oznanila bo plačuje od čoUriatopne petit-vrate 6 kr., io io oananilu enkrat tiska, :        čo bo dvakrat in 4 kr. če bo tri- ali vočkrat tiska. Dopisi naj bo  ftvoie i riskirati. — Rokopisi m no vračajo. — U rodni It vo Io v Ljubljani v Frane Koluianovoj bili      3 „glodaliika Btolba". O pr h v n i s t v o , na katero raj vi blagovolijo poiiljati uu>čn   o  reklamacijo, o.-.ninila, t. j. administrativno ro<M, je v „Narodni tiskarni" t Knlmanovej hiši.
Telegrami.
Carigrad d. januarfa. ISakor-paša, Icrijoč vzniikaiije armade od Kuniarlija na Zlatico, bil je od mnogoštevilnih ruskih moČij napaden, a je vendar dosegel Zlatico z izgubo (J00 mož. Zveze z Solijo so po ruskej kavaleriji prerezane.
Zbornica je sklenila, ministerstvo na odgovor pozvati, zakaj se je mešalo v vodstvo vojaških delovanj in je dalje adreso sprejela, v katerej izreka, da m i ni s teret vo nij niti vojaško niti politično svoje dolžnosti storilo. Zbornica pričakuje predlog glede vojaške dolžnosti Kristijanov in naglasa potrebo brzih reform.
S vi što v o 2. januarja. Dne 31. decembra se je oglasilo 30 Ćerkesov pri prvih stražah durkovih kot vojaški begunci. Bili so v Plevuo odpeljani. Oni pripovedujejo, da Turki pomanjkanje trpe, nemajo ni zimske obleke ni živeža. V Sofiji je 27.000 redifov iu baši-bozukov pa 2000 Čerkesov.
Vojska.
Skoro cel mesec december bo si nekateri nemški turkoljubni listi prizadevali, svetu dokazati, da zdaj po zimi, v tem snegu, ilusi ne morejo (rez Balkan priti. Ali glej, kuko glavni teh listov, „N. fr. Pr.u, zdaj 4. jan. piše! Ona pravi, gotovo h teškim srcem: altuska zapadna armada je se silo vzela in forsirala jedino in najboljšo cesto črez Balkan in je uže na planjavi pred Solijo. Napredujočemu maršu večjih ruskih vojsk nij zdaj nobene ovire več, kajti sofijska cesta nij kakov gorat prelaz, kakor Šipka, temne
Razvoj svet: vno poezije.
(Spisal J. B. K) (Daljo.)
Na vrhuncu taistega stoje Vede, to so fitiri knjige, ki so kakor Pentatovh pri I le brejcih, zadobile pomen pozneje, da so ouu skrivno božje razodenjo. /a njimi prideta najslavnejša eposa— Mahabarata iu K a maja na, katerih prvi ima 100.000 distihov. Kdo jih je prvi pel, nij moć konstatirati, prej ko ne imute takov izvir, kakor lliada in Odiseja.
V šestem stoletji pred Kr. priče) so jo v Indiji boj mej Pruntaizinoni in novo versko bistrino, ki jo jo ustanovil Uuddhn. Najlepši sad nove ere, ki jo prišla po tem prerojo-vanji črez Indijo, je pesnik Kal idasa so evojimi deli. Živel je okolo leta DO pred Kr. in je v liriki in epiki kakor kot dramatikar ■muko imeniten. Imenovati hočemo le njegovo
moderna umetna cesta v polnem pomenu 1 o-sede. Ne more se odrekati vodju ruske pred-straže, generalu Gurku, velika pogumna drznost in odločnost." Tako piše zdaj, prisiljen po dogodkih, ta list, ki je prej vedno H.som le pogubo prorokovah
Iz Sipke se piše, da je bil tam drugo polovico decembru tak strašen vihar so snežnimi nameti, da so bile večkrat vse straže nemogoče. Sredi največjega viharja pa so Turki streljali iz kanouov, veter je pa kolibe podiral in Btrašen mraz delal, tako, da ruski olicirji v Sibiriji nijso doživeli take zime.
Iz Sne v Aziji se brzojavlja v „Daily Nevvs" 30. dec.: „Od necega prijatelja, na katerega se morem prav zanesti, dobil sem telegram, ki se tako-le glasi: „llusi oklepajo mesto Krzerum. Kakor se vidi, je vse iz gubljeno in vse slabo gre v turškej vojski." — Drug telegram pravi: „Kusi poskušajo Krzorutn obhoditi od severa in sevorozapada. Vreme je sibirsko. Vsak dan pričakujemo boinbardovanja ali napada." —i Veliki knez Mihajl iu general Loris-Melikov sta prišla od Kursa v Pevo-Pojun in z njima 15 bataljonov ter 12 oblego vanjskih kimonov. Kmete silijo, da jim gorske steze snažijo, a zato jim plačujejo vsak dau po 30 pijastrov. Vse je osupneuo iu preplašeno. Dragoman perzi j -škega poslaništva je k Rusom odposlal parla-nientorja, a ta se še nij vrnil.
Iz Cetinja pišejo 27. dec: „Pri Puru se še nij nič odločilo. Samo to je gotovo, da je položaj turških obtožencev vedno sla-bejši. Turški beguui pripovedujejo, da neprestano raste strah mej Turki in da je vsled obupnosti uže blizu 200 Ijudij zbltiznelo. Ubegli izrekajo,  da so samo zato pobegnili,
dramo „S a k u n I, a I a"', ki je prevedena V mnogo jezikov in ki stoji na vrhunci literarne delavnosti indijsko. Za Kalidaso pride, kakor povsod za duševnim velikanom, cela vrsta trabtiutov, katerih pak si nihče nij mogel ohraniti hvaležnega spomina do denašnjega dno. Ko so s svojim krvavim mečem podvrgli Arabci v 10. stoletji po Kr. to staro državo, umri je tudi počasi stari sveti jezik, sunsknt, in z njim je tudi počusi ugusuila svitla luč stnroindijsko kulture.
Stopimo korak dalje, v ono skrivnostno dolino, kjer pričajo ono velikansko stavbe, piramido in tazvaliue krasnih monumentalnih palač o visukej omiki in izobraženosti narodu, ki jih je stavil. So le 19, stoletje je odkrilo po malem oni temni pajčolan, ki jo tisočletja gruil egipčansko zgodovino. Mi pravimo lo po malem, kajti vse, kar bo preiskavanja do sedaj spravila na dan, nam še no moro po dati cele, jasne podobe kulturnega in duhovnega življenja v Htarein Kgiptu.   Posebno v
da bi jih jednaka osoda ne zadela zaradi pogubnega ponoćnoga čuvanja in Imzega obilnega pomanjkanja) Število turških bojevaleov se jo mej oblegovanjem skrčilo na dve tretjini, po nekoliko jih je pobrala bolezen a druge so pobilo sovražnikove krogle. Poleg tega je v citadeli še okolo 3000 žensk in otrok. Turško brodovje pak sč svojimi broz-vspešuimi poskusi, pomagati oblegancem, vedno večje obupnnje širi mej zadnjimi in jih dan za dnevom bolj prepričuje o britkej resnici, da se bode treba poduti.
Pred nekaterimi dnevi je kuoz Nikola dobil nova rum unski red za junaštvo ter lastnoročno pismo kneza Karla, v katerem ta pravi: nVsak lluinunee, bode po sedaj to slavno znamenje nosil z večjim ponosom, kadar bode pomislil, da ono krasi tudi junaške prsi knezu črnogorskega."
Predvčeranjem je zopet prišlo v Cetinje 80 turških ujetnikov. Z ozirom na letni čas in na tesne prostore bode število teh uže skoro preveliko in ako de Par kapitulira, morali bo Io Črnogorci izpustiti posadko na svobodo, ako nuhte odgovornosti prevzeti za uje oskrbljeujo iu odhranitev. V Bioku je rusko društvo „rudečega križa1' napravilo novo bolnico. Včeruj je pul tukaj prvi sneg; prej nas je uže osem duij mrzla burja pre-trosavala.
Naše nasprotništvo.
ii.
V včerajšnjem članku pod tem naslovom smo rekli, da o spravi strank žalibog pri nas še nij misliti. Ta Čas še nij došel. — Ali pa jol Ljubljanski „Tagblatt" pravi v svojem zadnjem listu starega luta, da si bode on (1)
literarnem ožim do sedaj nemamo skoro nič; par pobožnih spevov, ki bo j i It učenjaki brali h hirogliiov, to je vse, kar imamo. Sklepati pa so sme, da narod na takoj kulturnoj stopinji, kakor jo bil egipčanski, nij mogel zaostajati v slovstvu; mogoča pak jo tudi, da jo oni črni teologični demon, ki je bil doma v Kgiptu, moril in zatiral morda ravno to stran duševnega delovanja, kakor jo to tudi včasi drugod storil.
Ako preskočimo sedaj g bregov (Janga in Nila k zelenemu .lord nun, odpre se nam čisto drugi slovstveni svet. Kakor smo našli tam najlantastii nejši politri/.em, tako so nam pokažo tukaj mirni in jedrnati monotuizoin v nnjvoč.joj intenzivnosti, in on, namreč eestenje jednega samega Pega, to je živec in delavni princip hebrejske literature.
To slovstvo jo strogo narodno; prepričanje, da Pog sam (Jehova) neposredno vlada narod hebrejski, je moralo tudi prouzročiti, da so vsa literarna dela bila le vezi mej Pogoni in
prizadeval v novem letu, spraviti svojo stranko z narodno!
Čestiti čitatelj mi bode oprostil, da se s tem našim velikim butljem malo bavim. Ne zasluži on sam, ali vendar, on je organ protivno nam Btranko. On pravi v omenjenem listu, daje „jedini" neodvisni ne m šk i listna Kranjskem. Njegova naloga je neki jako težavna. On mora, pravi, kot organ „ustavo-verne stranke" na Kranjskem, interese napredka, duševne in gmotne kulture naše domovine neustrašeno zastopati in na vse to, preobložen z veliko butaro kulture, še biti organ za pobijanje „federalizma ter enostranskih narodnih teženj". Na tem stališči naš bu-telj ne pozna narodnega elementa na Kranjskem in potem dalje čenča, da je njegova naloga tudi: zur Kliirung der nationalen Bestrebungen, zur Ablenkung deraelben von gefahrlichen Wegen, zur Versohnung und VerBchmelzung der Gegensiitze beizutra-gen, welehe durch Agitatioa kUnstlich ge-schaften worden sind. —
Jaz sem se uže marsikaterej neumnosti tega lista čudil, pa tu sem nehote vskliknil: Die Trompete steigt, das Schlachtross klingt, in: o Tannenbaum, o Tannenbaum, vvie grlio sind deine Zvvetschken! Če je gori navedeno desna roka „ustavoverne stranke" na Kranj skem in nadziratelj „Tagblattovega" urednika pisal, potem leze mož v otročja leta starosti in njegovi možjani so se začeli mehčati. — Kot organ „ustavoverne stranke" objavil je rečeni list omenjeno pristnodstvo. Moramo tedaj misliti, da je reč „ ustavo vernej" vulgo nemškutarskej našej stranki iz duše vzeta in zaradi tega nij odveč, ako jo malo komentu jemo. Na logiko gori navedene izjave se ne smemo ozirati, posamezne stavke samo je mogoče razkladati. N e m š k list tedaj je naš „Tagblatt" in neodvisen! — Prvo smo uže vedeli, zadnja je pa nova. Kako, kaj, „Tagbl." ne je več iz jaslij dispozicionsfonda ? — To je mogoče; jako ženijalni minister Unger je menda kakšen list tega nTagblattau čital in mož je izpoznal, da more tak list ustavoverno stranko cele države le kompromitirati in odvzel mu je jasli. Mogoče, pravim, pa tudi morda ne, ker mož si je morda tudi zraven mislil, da je to jedino in vse, kar „ ustavo ver na stranka" duševno na Kranjskem premore, „ljubljanski butelj" — in pustil ga je še dalje zobati.
Pa pustimo to vprašanje nerešeno, n Tagblatt"   bo   „unerschtitterlkh"   kulturo svojo
nemško nosil mej Kranjce in z gigantno svojo močjo federalizem ter narodne naše težnje pobijal, to je važnejše. Nemško kulturo tedaj, se ve da kot nemšk list! Dobro, ta je v nemškej literaturi jako velika, dobro e, če se je kaj Slovencev prime, ki so do sedaj le bili dninarji pri zidanji poslopja te kulture!
Gospoda ustavoverna, majem z glavo, toliko nemške kulture, kakor je imate vi, imamo e tudi mi.   Bili smo v istej šoli in študirali smo nemške klasike dobro,  vsaj tako dobro, kakor vi, in učitelji naše narodne stranke bodo te nemške kulture, kolikor smejo, na podlagi materinščine toliko gotovo spravili v našo mladež, kakor vaši pristaši. Vsaj tega ne boste trdili,  da Bte vi „nemški Kranjci" več omikani od nas! To bi bila, kratko rečeno, le neumna babarija.   Kaj  tedaj bramarbazirate nam nasproti o zastopanju kulturnih interesov. Primemo  vas namreč za besedo,  ki ste jo večkrat ponavljali, da vaše težnje ne silijo na — germanizacijo  vaših rojakov. — Vi to zastopanje kulturnih interesov nam nasproti tako zlo naglašujete.   Kak smisel ima to v navedenem slučaju? Mi vsi, pravimo, ker nečemo našega ljudstva izročiti germanizaciji, drugače ne moremo v našem času delati, nego za kulturne interese  naroda,  ker smo vsi izgojenci tega časa in po večjem nemške kulture.   Nepoštenjakov v tem oziru nas vendar ne boste vseh imeli!   Način zastopanja teh interesov je le in more biti mej nami različen, to pa še ne znači, da ste vi jedini zastopniki teh   kulturnih  interesov, mi pa narobe. Vi tedaj prav pošteno baharite ter limanice s tem zastopanjem rojakom nastavljate.
(Tretji članek pride)
ga bode stranka podpirala nasproti razuzdanosti.
Magjarski upornik se je zopet
oglasil. On pravi, da, ko bi bil vedel, da bod« ogerski parlament tako nizko padel, kakor je zdaj, on ne bi bil za udomačenje parlamentarizma na Ogerskem nikoli ničesa storil. Vunu}«- clržttve. Na starega leta dan je v Draždanih umrl velik poljski državnik prof VVielopolski. Rojen je bil 1. 1H02, študiral v Terezijami na Dunaji in v Varšavi. Bil je učen mož in velik rodoljub. Izpoznal je, da Poljsko ne more vefc samostalne države doseči, zato je hotel mir narediti mej ruskim carstvom in poljskim življem, ko je bil postal 1862 načelnik civilno vlade na Poljskem. Ali narod njegov ga nij hotel razumi ti, dal se je tujim sleparjem zapeljati v uporno vojsko in tako vrgel sebe in svojega načelnika.
Ali bodo Attfftvii nevtralni ostali ali se bodo v vojsko mešali s Turki zoper lluse — to jo veliko vprašanje, ki ves svet v tem trenotku zanima, in kateremu denes odgovarjajo znamenja tako, jutri drugače. Dve stranki sta, ena, konservativna, je za boj« druga, liberalna, je za mir. V meščanstvu ima poslednja prevago in tudi močno za se agitira.
Italijanski časniki pišejo jako razdraženo proti Avstriji.
francoski bivši kratek čas minister general Rochebuet je bil v kasarnah ukaza! vojakom pripravljenim biti. To zvedevši so republikanci mislili, da je nameraval državni udarec narediti. Ali zdaj jih je general sam potolažil, rekši v svojem novoletnem ogovoril županu v Bordeaux, kjer je zopet vojaški poveljnik, da ni on ni Mac-Mahon nijsta nameravala kaj zoper republiko. Cela ta stvar so imenuje „af e r a L i m o ge s" in to zato, ker je v Limoges nek major Labodćre, slutivši državni udarec, 12. dec. povedal, da tn zato ne gre v ogenj ter tako vso reč uničil, kakor so francoski republikanci mislili. Če pa zdaj sam bivši minister vso reč kot neresno proglaša, menda je ves strah pri kraji.
Politični ra&gled.
Notranje fležele.
V Ljubljani 5. januarja. Uradna „Wien. Ztg." naznanja, da je ce sar grofu .tatirassfjjt« dal orden zlatega ovna, a ne razglaša pisma, ki ga je baje cesar ob tem času pisal mu.
Ogerski  minister  Tisza je v svojem odgovoru na čestitanje novoletno rekel, da on da se bodo  varovali  interesi ogerske
Dopisi.
Iz 14 u umika« 4. jan. [Izv. dopis.) Pretočeno nedeljo je napravila naša čitalnica zadnjo veselico v minolem letu. Program je bil kratek, a dosti zanimiv. Prva točka bil je Gerbičev samospev sč spremi j evanjem glasovira „Svojemu čolniču", kar sta g. Fr. O zbit in gspdč. Zoretičeva izvršila na splošno zado-voljnost občinstva. Zatem se je igrala gluma .Strup", katera je pri gledalcih vzbudila dokaj smeha.  Naši diletantje izvedli so jo brez
upa, v«.      —- ...----— .
zemlje in monarhije brez vojskinih žrtev, izjeme prav dobro; posebno sta se odlikovala On se hoče svojega programa držati,  dokler I g. Slabanja in gspdč. Zoretičeva, ki sta imela
-- ,    .. --------_    m i,    ,j n.n
Mohamedu, preustroji! bo je tudi ves Arabski značaj z državnimi in rodbinskimi razmerami vred, in Btara poezija je izgubila svojo prvotno moč; postala pak je sedaj vsestranska in mnogo bolj gibčna. Koran, svoto pismo mohamedansko, ima več retorične, nego poetične veljave, vplival pa je mnogo na razvi-tek poetičnega slovstva. Poeti, ki so peli na dvorih Kalifov, bili so tako rekoč literarni obrtniki in le tu in tam se zasveti kako ime-nitnejše ime. Iz te dobe in od tod, akoravno deloma perzijskega rodu, izvira tudi znana -zbirka povestij Bil Leila, ali „Tisoc in ena noč" (Tausend etc). Pa mnogo bolj, nego v domovini, razvila se je, ne samo slovstvo arabsko, nego arabska učenost in omika, na tujem, v pribojevanih krajih, v Španiji in Siciliji, kjer je ona, v Času, ko je 8e druga Evropa tičala globoko v prepada srednjeveškega barbarstva, zmagovito vplivala na raz-vitek in narastaj evropske civilizacije. Hčerka, ali če hočete sestra, arabske literature pak je
narodom, in vedno le kazala na onega, ki je bil početek in konec vsega, kar živi. Imamo pa tudi v tem slovstvu muogo plodov, ki kažejo čisto posvetni značaj, v katerih pa vedno in vedno prodere oni religijozni duh. Najimenitnejša dela so M o z eso ve knjige, bukve kraljev, J ozua, sodnikov, in mnogo dru-zih prorokov, ki so znane vse pod imenom stari testament.
Pozabiti ne smemo cveta umetne lvrike „psalme Davidove" in visoke pesmi Salomonove, katere pa kažejo čisto posvetni zna Čaj, ki pa vendar stoji na najvišjej stopinji, katero je katerikolikrat dosegla hebrejska poezija. V knjigah prerokov se pač krasno posveti tu in tam ona Čudna navdušenost teh neutrudljivih delavcev, ki so imeli le eno idejo, namreč Boga, le eno ljubezen, namreč svoj narod, in lo en namen, osrečiti ta narod.
Knjige te so so vse ohranile, vsaj jih je dopolnovala in kot svete proglasila katoliška cerkev. Hebrejsko slovstvo pak je potem, ko
se je razdirala in razdrla počasi judovska država, bolj in bolj hiralo. Najimenitnejša knjiga, ki je nastala pozneje, je T a 1 m u d, katero česte Izraeliti še dan denes ko sveto. Le v Španiji bo bo še pozneje, v 10., 11. in 13. stoletji pokazala posamezna dela, ki zastopajo novohebrejsko slovstvo. Najslavnejši mej temi poeti je lla-levi, rojen leta 1080 v Kastiliji.
Čisto drugi vtis napravi pogled na Arabce. Ta divji narod, ki je zasedal v jugu Palestine puščave in oaze arabskega poluotoka, imel je nekedaj veliko narodno slovstvo, čigar zgodovino delimo lehko v dva, jako različna dela, v dobo pred Mohamedom in v dobo po Mohamedu. Slovstvo prve dobe je prosto vsake teologične barve in vkoreninjeno v čisto narodnih tleh, kaže nam le divji, hrabri in zdravi značaj pogumnega vojnega roda. Omenjam naj le slavno zbirko arabskih narodnih pesnij, II a m as a — katero je Bostavil Abu- Temam, iu katero je raojstersko v nemški jezik prevel Kiickert.   V drugej dobi pa, po
glavni nalogi. Po igri je bila tombola, katerej je sledil improviziran ples.
Če 86 ozremo na delovanje kamniške čitalnice v pretečenem letu, moramo z veseljem potrditi, da je bilo dosti živahno, če tudi se je moralo mnogo zaprek premagati. V kratkem pa bo zadela našo čitalnico znatna iz guba. G. Fr. Ozbič, jeden njenih najdelavnej-ših udov, sklenil je preseliti se v Celovec ter ondi začeti svojo umetnijo. G. Ozbič bil je iskren buditelj narodne zavesti in neutrud-Ijiv podpiratelj narodnemu početju v našem mestu; bil je več let aranžer in reditelj Bkoro da vsake vejelice v tukajšnjej Čitalnici, in zaradi njegovih muzikalnih zmožnostij pogrešali ga bomo še dolgo. Trdno fe nadejamo, da g. Ozbič tudi v Celovcu ne bode opustil evoje delavnosti na narodnem polji, marveč hode imel gori še več priložnosti, pridobiti si zaslug za narod, ker v Celovcu je bila čitalnica do zdaj precej zaspana, nasprotnikov naših prizadevanj pa je ondi veliko. Mi pa želimo g Ozbiču mnogo vspeha ter se mu srčno zahvaljujemo za ves njegov obilni trud v prid naše čitalnice.
Iz HI oz I rja 31. decembra [Izviren dopis.] V nafiej čitalnici smo imeli sinoči zopet prav zanimiv vesel in slovesen večer. K občnemu zboru se je v primerno okinčanih čitalnih prostorih bilo zbralo odlično število izbranih udov in rodoljubov iz trga in okolice. Počastilo nas je v naše veselje se svojim prihodom lepo Število vrlih rodoljubov iz Sošta nja, Žavca, Braslovč in gornje Savinjske doline. Vršila se je najprej volitev novega odbora, v kateri so zopet voljeni iskreni domoljubje, značajni možje, marljive moči, ki bodo vrlo kakor do sedaj delovali na korist čitalnice. Izvestje g. tajnika in denarničarja nam je dokaz, da ima naša čitalnica prihodnost. Po končanem društvenem zborovanji pričela se je beseda. Gospod Ivan Govedič, podpredsednik, je pozdravil došle goste pobratimskim : „dobro došli!" ter v navdušenem govoru razložil namen čitalnice, in poudarjal kako mogočen faktor v sedanjem veku je asocijacija v narodnih zadevah. Treba je bližnjega epoznanja, izmene idej, točnega načrta, da se dela na blagost narodu. Slovesna shajanja v Čitalnici mnogo uplivajo ne samo na trg, marveč tudi na celi okraj. Prehaja dalje g. govornik na nasprotnike čitalnice, nježne cve-
BC" -
^erzijjika, v katerej ho tako rekoč zedinjajo žarki orijentalske fantazije in omike. Dualizem Coroastrove vere, narodne vere arabske, boj mej dobrim in slabim principom, Armuzd in Ahriman, in vedno hrepenenje po svitlobi, ki je simbol perzijskega roda, — vse to je no-silo in razvijalo literaturo staroperzijsko; in ko je pozneje Mohamedanizem kraljestvo Sa-sanidov in ž njim staro vero preomladil ter podelil jej bvojo lehkoto in gibčnost, prerodih) se je tudi Btaro slovstvo se svojo abstraktno mistiko, in stopilo na dan doneče in duhteče, in povsodi oznanovaje smijočega lica veselo pa praktično filozofijo življenja. Izrečem naj le imeni Firdusi in H al'i s in kedo se ne bo pri imenovanji poslednjega spomnil onih krasnih glasov, ki jih jo ubiral pevec iz Širasa, in iz katerih doni inače vae, kar je najkrasnejše iu najljubeznjivejše na svetu, in ki se včasi bliskoma se strupeno pušico obračajo v boj z neumnostjo, trcijal-Btvom in hinavstvom.
(Dalje priti.)
tlice, ki še nij popolnem pognala peresca in uže se je spravila nad njo gnjusna gosenica, hoteča jo v kalu zamoriti. „A žaba se zastonj loti trdega oreha." Končno reče z povzdigne nim gla om: „Naša slovenska stvar je pravična, podpirana s poštenimi sredstvi, ne bode torej za kar bodi propadla. Poroštvo mi je Vaše rodoljubno srce, slovenski bratje, poroštvo mi daje narodna zavest Mozirskih trža-nov. Prisrčna zahvala Vam, velespoštovani gostje, da ste s svojo navzočnostjo počastili našo čitalnico, ter povišali svečanost današnjega dne. Naklonite našemu narodnemu zavodu i v prihodnje verno srce, podpirajte ga po svo-jej moči in dam Vam zagotovilo: iz Šibke ce-pike bode postalo mogočne drevo, katerega tudi siloviti viharji protvstva izkoreninili ne bodo. K temu nam pomozi Bog in sreča ju naška. Slava Vam, vrli Slovenci!!!
Glasni živio- in slava-klici zadoneli so po čitalnici. Vrstili sta se ni dalje zaporedoma dve tomboli ter ste z ličnimi dobitki mnoge raz veselili goste.  Sledil je potem slovesen govor g. J. Kotnika, na spomin slavnemu pesniku Fr. Preširnu.   G- govornik, marljiv pa tih in obče priljubljen odgojitelj naše mladine, pojasnil je s kratkimi besedami Preširnov živo topiš — njegovo iskreno rodoljubje in neprecenljive zasluge kot ustvaritelja našega milo-glasnega književnega jezika, lirične poezije in narodnega slovstva. Videlo se je, da je govornik zajemal besede iz globine srca, nameravajo vzbuditi čut domovinsko svojih slušate Ijev.   Zadonela je po končanem govoru prikladna pesen odličnih pevcev: „Domovina mili kraj", oglasila bo vrla godba ter vnemala pk-saželjni svet za živahno rajanje.   Vrstile so se zanimive napitnice Nj. vel. presvitl. cesarju našemu in njegovemu zmagovalnemu zavezniku, ruskemu carju, jugoslovanskim bratom, borečim se za pravico iu svobodo. Vsi gostje so izraževali  veliko navdušenost za narodno p ros veto. Prijateljski, prav po domače, smo se radovali do ranega jutra — in bili prav poštene zidane volje.   Poslovili smo se drug od drugega, srčno želeč zopet kmalu takovšne veselice doživeti. Naj se končno še izreka zahvala onemu gospodu,  katerega oko je očetovsko  čuvalo nad čitalnico — z oboroženo stražo. — Čemu ta potrata?   Saj se nijsmo sešli na pretep, marveč k poštenej veselici. Čitalničarji nijso divji rogovileži, marveč miroljubni Slovenci.  Iščite jih drugodi, ne v čitalnici.
Is Trst« 3. januarja, flzv. dop.] Pri nas se opazuje po ruskih zmagah boljša živahnost v narodnem gibanji. Društva so pri besedah in veselicah bolj obiskana. Lieseda, katero je napravila tržaška čitalnica 29. p. m., privabila je obilo občinstva v nje krasno prostore; program je bil jako lep, le igra je morala izostati vsled nenadne smrti očeta nekega g. igralca diletanta. , Meglene podobe, katere je velezaslužni g. Trouve predstav fjal, bilo so izvrstne. Orkester Dragatiu, obstoječ iz mladih gospodov, obnesel se je dobro, igral je ta večer brezplačno, kar naj služi našim komijem in štacunskim fantom v izpod-bujo, da jo bolje, če se uče v prostih urah umetnosti, kakor da hodijo domino igrat.
V nedeljo je bil občni zbor in volitev novega odbora Udeležilo se je tega inenj udov. Ko bi mlaČnežev v Trstu bilo menj, prav kdiko bi vse bolj uredjeno bilo. Kakor povsod drugod vlada ravno v „boljših" krogih neka tišina, katera nij   ugodua za socijalno
živenje. Dokler bode v socijalnosti trgovec rokodelca Črez ramo gledal, ne bode nikdar velicega vspeha in sloge v narodu.
Na Sdvestrov večer pa je napravila ro-janska čitalnica prav vesel večer; občinstva je bilo toliko, da so bili vsi prostori prenapol-neni in je bila velika gnječa. Morda nij ro-janska čitalnica šj nikdar imela v svojih prostorih take množice. Pevci so peli prav izvrstno. Igra „PikeM vršila se je dobro, role so bile v prav spretnih rokah in gromoviti plosk je značil zadovoljnost. Predsednik Doli-n&r je ravno ob pol noči po modnem strelu, ki je oznanjeval nastop novega leta, voščil vsem v krepkih besedah novo leto, spominjal se južnih slovanskih bratov in junakov slovanskih, ki so iz severa doma. Gromelo mu je za odgovor ogromnih klicev: živeli Itusi.
Društvena zabava bila bi kmalu motena po nekaterih nepoklic.inih, ali vendar je šlo vse v redu.
Protest slovenskega poličnega društva „Edinosti" in cesarjev odgovor naredil je tu veliko senzacijo pri lahonih. Zdaj so začeli izpoznavati, da so tržaški Slovenci tu, in da brez njih se ne sme in ne more nobene stvari samovoljno storiti. Na zvezo z nepošteno iz-dajalno laško stranko nij misliti. Prej bode morala poklecniti, prodno bi se Slovenci še bolj u d ali.
Črez nekaj časa mogel vam bodem o dru-gej znamenitej stvari poročati. L;.st „Edinost" bode Še tretje leto izhajal, ker tržaška slovenska okolica brez lokalnega lista v sedanjej dobi ne more več biti.
Domače stvari.
— (Denes) je v tukajšnjem deželnem gledališči slovenska predstava. Igralo se bode „Našle d k i skrivnostne prisege."
— (Katoliška družba) napravi denes v nedeljo G. januarja ob 5*/| uri zvečer v svojih prostorih v Virantovi hiši tombolo, katere čisti donesek je odločen za obleko revni šolski mladini.
— (Iz Gradca) se nam piše 4. jan.: Notica „Velika nesreča" v denašnjej Številki vašega lista je hvala Bogu neistinita. Moj prijatelj gosp. Viktor Černe je popolnem zdrav in sicer uže dalje časa, tako, da se je čuditi, kako se je ta vest po Kranjskem raznesla. Prosim, da to naznanite v svojem listu v tolažbo njegovim prijateljem in znancem. — (Nam je to notico v redakcijo pisano prinesel tukajšen jurist, ki jo je kot pozitivno slišal v krogu tukajšnjih svojih kolegov in tako bona fide sprejel kot mi. Če se nam posreči tistega zaslediti, ki si je neumno šalo naredil, nas vse vkup mistificirati, brezobzirno ga hočemo imenovati. Ur.)
— (V P res t ranku) na Notranjskem jo juž. železnica naredila telegrafno štacijo.
— (Idrijsko živo srebro) v ceni pada. V 4. mesecih je palo per 100 kilo za 4 f. st.
— (Iz Ljutomera) se nam poroča: Naš narodni okrajni zastop je v svojem občnem zboru 27. dec. 200 gld. v ta namen odločil, da se napravi 1. 1878. premjirunje goveje živine tega okraja.
— (Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) V seji od 20. dec. m. I. posvetovalo se je, kako bi se postava o šolskem nadzorstvu od 8. febr. 180U spremenila. Namerava se namreč več slovenskih okrajev
■v enega Bkrčiti, tako na pr., da bi ne bilo ▼eč šolskih okrajev nego je okrajnih glavar-s t o v. — G. Petru R e s c h u se je dovolilo ustanoviti privatno kupčijsko šolo v Mariboru. G. Ivan Glinšek (od sv. Trojice) se je imenoval učiteljem pri sv. Doroteji pri Dornuvi poleg Ptuja, g. Ljudovik T ribnik pa pod-učiteljem pri sv. Križu na Slatini. Starostno doklado je dobil Pranjo g. S i j a n e e , učitelj pri sv. Dubu blizo Luč.
— (Požar). Piše se mm iz Središča: O '/a 10. uri po noči dne 2. januarja pogorelo je domovje mizarju ('. Obrisu. Način, kako da se jo ogenj zatrosil, nij znan. Mož nij bil zavarovan.
— (Vlaka skupaj tr či la) sta, kakor Bmo uže povedali, 2. januarja ob 1 a 7« uri zjutraj v Ormužu pri kolodvoru. Poštni vlak — piše nam drug dopisnik — vozil je iz Središča v Ormuž; na oriuužkem kolodvoru jo pa težovlak hotel kolovoz za poštni vlak izprazniti, a bilo je prepozno. Pri prestavi trči, ker je bilo megleno vreme in Be nij videlo, poštni v težovlak. Več vagonov je zlomljenih, jeden spremljevalce in vlakovodja sta lehko ranjena, potnikom se pa nič zgodilo nij.
74
Dunajska borza 5
Enotni dri. Štrig v bankovcih Enotni dri. dolg v srebru Zlata renta.......
IHoO dri. posojilo......**■
Akcije naroda« banke .   .  . . kreditne akcije......205
f .jitw 1 nn -    .    .    .     .    ..     1 1J
...... 9
...... §
.....103
januarja.
62 gld. 95 66 .
London Napol.     . , (J. kr. cekini Srebrn
40 10
40
55
57«/,
66 «J5
Dr. A. Plenka „Anticatarrhaliciim"
proti vsakemu imliotlii Nliznili iiirrn
za ©trolee In odrasle lj-u.đ.1. (Z n. v. c. kr. patentom od 28. marcija 1861. I. zavarovano proti ponarejanji.) Ta čaj, prirejen na znanstvenem temelji od najbolj zdravilnih zelišč in korenin, izvrstno deluje pri vseh nahodih sliznih mren v krlilju, v sapniku in njega vejah, v pljučih, v želodci in črevih, vrlo pomaga pri kataru v mehurji, v maternici ter nje nožnici, tudi ublažuje okrepljujoč in kri čisteč.
Dobiti jo v Ljubljani: lekarna Ž. K. r.irsi liit/.i ; v U r a d c i: lekarna „zuin Moli-ren" g. A. Nedvveda, Murplatz, in lekarna g. J. Kiehlerjn, Leonhardstrasse. — Dalje v M a-r i b p r u : lekarna g. W. kiiniga; v R a d-eo.ni: lekarna g. C. Anririeua; v Leobnu: lekarna g. Karla Kilipeka; v ('o lovcu: lekarna g. Itirubacherja. (405—a)
S
j. po
I g.
o H. B.
P* «o c j*J o" t
Si r
Cjj -I
2« EB
I P*
>—i on
N a.
1»-1"
■rt*
W OB T?
I *
5"
r
0 fr cr-o e I ir o-
J? o_ i fr (o ' iJt* 05 03 I JJJ    org •   i ©_
1 os 2 lil     *° B* P-
*>l £|Sr I ' Sir* o> =: o » 1 B
c I «. * v I . R*
*1
6 * °PT^
< '■ o « w
priporočamo C!. Nturzenoggcru v Herittuvu (v Švici) unizilo zoper kilo. Ono jo napravljeno brez škodljivih snovij, ter ozdravlja tudi prav stan' kile, trebušne in maternične, populnein. Dobiva so v piskrih po 5 mark (3 gold. a. v.) z navodom, kako »o ima rabiti, In z nefitevilnimi izpričevali njega izvrstnosti. Dobiva se pri ««. NtnrzenegKern samem ali pa tudi pri g. llirMivu, lekarnarju v Ljubljani, iu pri g. Mit U burim, lekarnarju v Zagrebu. (331—4)
Izpričei »Io: Po mojem posredovanji ozdravilo je uie '21 osob, ki so inoe'e raznih boleznij, mej njimi starček o 72. letu, ee strašno kilo. Ker sem duhovnik, nijeem so htel daljo s tem pečati. A ker so me od množili strani} zato prosili," no morem jim odreci, ter se osuieljujem prositi vas, da mi 2a priloženih 15 gold. a. v. zopet ubeh vrst mazil zoper kilo vpošljete.
V Albrehtfloru, Torontalskega komitata na Ogorskeu, dno 21. februvarija 1876. ITIfba Hanlen, župnik
Za« dame I
Prave kite
iz Zdravih človeških las od 60 do 100 cent. dolge, polno in debele, brez vlog in brez primešanja utueteljuih las, da da »o češejo in pero. Za trajno in t resi rano delo se jamči in cone so jako nizko, samo gld. 2.1K) do gld. 5.
NaroiŠbe na deželo se proti poprejdnji vpošiljatvi mustra, proti povzetju urno in reelno izvajajo in nedostatno se rado zamenja.
Đa je za komoditeto čestitih dam priložnejše,
ima podpisani tudi veliko zbirko
specijalitetuili last vseli barv I11 vrst.
Dalje se tudi vsakovrstna luHiia tlelm najcenejšo izvršujejo in so stara za nova menjavajo.
L. Businaro, frizeur,
(400—3)     kongresni trg, nasproti „kazine" v Ljubljani.
Za dame!
i t
+
Zavarovala sem si bila svojo hišo št. 5 v špitalskih ulicah pri slavnej
c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta
"v Trstu.
Vsled požara, ki je nastal v omenjenej moje j hiši z večera dne 13. decembra 1877, me je imenovani zavarovalni zavod po svojem glavnem agentu, go-Bpodu Ivanu l*ercla»u« na popolno zadovoljnost odškodoval iu mi je zatorej prijetna dolžnost, javno izreči slavnej zavarovalnici e. Kr. priv. Iliuiiione /Iririatfica di BJcurta v Trstu iu ujeuemu glavuemu agentu, g. Ivanu l»<'i*<l;«i:ii v IJ11 hI ju ni, svojo največjo zahvalo ter bi usojam to zavarovalnico vsakemu najtoplejše priporočati.
V Ljubljani, dne 4. januarja 1878.
(3j Julie Materne.
Jetika je ozdravljiva! Radgostski ignivcr&atvii čaj
rožnovsti maho-rastliuski celtlički,
priporočajo so po-sebn >
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučih, za srčue, prsne in vratne bolečine, posebno za sulico, želodčevo slabost, za splošno slabost cutnic ju proti začeujajo-čej se pljučnici!
Veliko število pruuanskih pisum razpolaga se v prepričanje.
Javne /.ahvale.
Vaše blagorodje! Dober prijatelj, kateremu Vaš „radgostaki univerzalni čaj- iu Vaši „malio-rastlinski celtlički" i»omiuk»Jo proti |>o|»olueJ jrliki prav dobro, povedat mi je o tem iu jaz Vas zatorej prosim, da mi od vsake vrste, izvolite pO 1 vzeinko poslat) s poštnim povzetjem.
Udani Vam Anton S c h II t z , c. kr. stražar. V Pfelovčah (na Češkem), o. maja 1876.
(lotipothi lekarnarju J, Scicln'rlu r I\nž»t>ri! Prosim še 2 zavitka radgustskega čaja in 1 škatljice inahoiastlinskih eeltliekov. 1'rincu Danili so ceitliiki doliro teknili in povžil jih je celi 2 skatljiii. Hun tako izvrstno se je obncsel Vaš taj. Vsoto 4 gld. 10 kr. Vam tukaj pošiljam.
Se poštovanjem udani Vam Dr. pl. Radiu, domači zdravnik črnogorskega kneza. Cetinje, 2-1. maja 1S77.
Vaše blagorodje! Prosim Vaših slavljenih zdravil: 3 zavitke radgostskega univerzalnega čaja, 10 škatljic rožnovskih maho-rastlinskih celtličkov, 2 steklenici čutniško esencije in Vam zatorej pošiljam 10 gld. a. v.
Najudanejši Dr. Ivan Kopa z, stolni prost. V Subotici (na Ogerskem), 11. febr. 1S77.
Vaše blagorodje! .ledino Vašim izvrstnim zdravilom, „radgostskemu univerzalnemu čaju" in „rožnovsklm niaho-rustlinskim celtličkom", se imam zahvaliti, da sem minolo jeseni, ko vsa druga raba zdravniških sredstev nij prav nič pomagala, popolnem ozdravel od dolgotrajnega pljučnega iu želodčnega katara in zopet so čutim do cela zdravega. Prejmite zatorej za srečno povrnitev mojega zdravja najsrčnejšo mojo iu mojo družine zahvalo. Ker se bojim, da bo ta bolezen utegne pri menja-jočem se slabem vremenu, usobito tukaj v Kudogorji, zopet prikazati, prosim, da mi izvolite poslati s poštnim povzetjem 2 zavitka »radgostskega univerzalnega čaja" in 4 škatljice „roinovskih maho-rastlinskih celtličkov". Se jedenkrat mojo najiskrenejšo zahvalo 1 Z osobitim spoštovanjem
Iv. O r a d e r , c. kr. mjtuičar. Hirschenstand poleg Noudeka (na Čeikem), dne 23. februarja 1876.
Govpodu Jekurnarjn J. Svichvrta v liožnoii! Prosim on paket slavnega radgostskega univerzalnega čaja poleg 2. Škatljic roinovskih celtličkov s poštnim povzetjem.
Udani      J o s. P 0 11 c 1, ,nadučitej. Gosz, poleg   Ljubnega  (na štajerskem), dne 17. marcija 18i7.
Ud tega po zdiavniškoj razložbi in predpisih pripravljeni Saj volja za Hdnovno rabo pripravljen paket z naka/.oin o rabi 1 gold. av. velj. Jedna originalna škatlja lloznovskih maho-rastlinskih celtličkov 60 kr. Za kolek iu zavijanje pa 10 kr. posebej.
UutlgOHtMki uuivrrzulni čnj in Ito/.-miVNKi inaho-rsiNtliitsUi rrUlički dobivajo su jtMiiiio io v lekarni .1. Selenertal v Kožuovl (ua Moravakein; iu razpošiljajo bo naročila na vao Btraui proti postnemu povzetku.
Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji: YV. Mayr v ljubljaiii, A. Beinitz v Celovcl, VV. K o n ig, gradsko predmestje, v Mariboru, Anton J\ e d \v o d „zum Motuen" iu Mil o-s r d u i š k a lekarna v (-milti, in J. <J e j b o k v %ugrrbu.
KožiioiKku riituiNku e*rurijo,
hitro in stalno dolnje soper trganje, prehlad, čutniško in mišično slabost vsako vrste. Originalna steklenica 7o kr. av. velj., za kolek iu zavojbo IU kr. več. l*ruva bo dobodo jedino tlirektuu iz lekarno v Kužnovi (.Moravska). |3i7-i))
azdatelj in^urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".